Zaharija

^1:1 V osmem mesecu, v drugem letu Dareja, se je Gospodova beseda zgodila preroku Zahariju, Berehjájevemu sinu, Idójevemu vnuku, rekoč:

^1:2 Gospod se je zelo jezil nad vašimi očeti.

^1:3 Reci jim torej: Tako govori Gospod nad vojskami: Vrnite se k meni, govori Gospod nad vojskami, in tudi jaz se vrnem k vam, govori Gospod nad vojskami.

^1:4 Ne bodite kakor vaši očetje, ki so jih prejšnji preroki klicali in jim rekli: Tako govori Gospod nad vojskami: Odvrnite se vendar od svojih hudobnih poti in od svojih hudobnih dejanj! Toda niso poslušali in niso mi prisluhnili, govori Gospod.

^1:5 Vaši očetje, kje so? In preroki, mar bodo živeli na veke?

^1:6 Toda mar moje besede in moji zakoni, ki sem jih zapovedal svojim služabnikom prerokom, niso dosegli vaših očetov? Potem so se spreobrnili in rekli: Kakor je Gospod nad vojskami odločil, da nam bo storil po naših potih in po naših delih, tako je z nami tudi storil.

^1:7 Štiriindvajseti dan enajstega meseca, to je meseca šebáta, v drugem letu Dareja, se je zgodila Gospodova beseda Zahariju, Berehjájevemu sinu, Idójevemu vnuku, preroku, rekoč:

^1:8 Videl sem ponoči: Glej, mož je jezdil na rdečem konju in stal med mirtami, ki so bile v globini, za njim pa so bili rdeči, rjavi in beli konji.

^1:9 Rekel sem: »Kdo so tile, gospod?« Angel, ki je govoril z menoj, mi je rekel: »Jaz ti bom pokazal, kdo so.«

^1:10 Mož, ki je stal med mirtami, mi je odgovoril in rekel: »To so tisti, ki jih je Gospod poslal, da obhodijo zemljo.«

^1:11 Odgovorili so Gospodovemu angelu, ki je stal med mirtami, in rekli: »Obhodili smo zemljo, in glej, vsa zemlja miruje in počiva.«

^1:12 Gospodov angel je spregovoril in rekel: »Gospod nad vojskami, doklej se ne boš usmilil Jeruzalema in Judovih mest, na katera se srdiš že sedemdeset let?«

^1:13 In Gospod je angelu, ki je govoril z menoj, odgovoril dobre besede, tolažilne besede.

^1:14 Nato mi je rekel angel, ki je govoril z menoj: »Okliči in reci: Tako govori Gospod nad vojskami: V silnem ognju ves gorim za Jeruzalem in Sion.

^1:15 In v silni jezi se jezim na prevzetne narode, kajti sam sem se le malo razjezil, oni pa so pretiravali do hudega.

^1:16 Zato tako govori Gospod: Obrnil se bom k Jeruzalemu v usmiljenju, moja hiša bo pozidana v njem, govori Gospod nad vojskami, in merilna vrvica se bo razpela čez Jeruzalem.

^1:17 Še to okliči in reci: Tako govori Gospod nad vojskami: Moja mesta bodo še prekipevala od dobrega, Gospod bo še potolažil Sion in še izvolil Jeruzalem.«

^2:1 Nato sem povzdignil oči in pogledal, glej, bili so štirje rogovi.

^2:2 Rekel sem angelu, ki je govoril z menoj: »Kdo so tile?« Rekel mi je: »Tile so rogovi, ki so razkropili Juda, Izraela in Jeruzalem.«

^2:3 Nato mi je Gospod pokazal štiri kovače.

^2:4 Rekel sem: »Kaj pa tile prihajajo delat?« Povedal je in rekel: »To so rogovi, ki so razkropili Juda, tako da nihče ni povzdignil glave, tile pa so prišli, da jih prestrašijo in odbijejo rogove narodom, ki so vzdignili svoj rog proti Judovi deželi, da jo razkropijo.«

^2:5 Nato sem povzdignil oči in pogledal, glej, bil je mož in v njegovi roki je bila merilna vrvica.

^2:6 Rekel sem: »Kam greš?« Rekel mi je: »Zmeril bom Jeruzalem, da vidim, kolikšna je njegova širina in kolikšna njegova dolžina.«

^2:7 In glej, angel, ki je govoril z menoj, je stopil naprej, nasproti pa mu je stopil drug angel

^2:8 in mu rekel: »Teci, govori temu mlademu možu in reci: ›Jeruzalem bo naseljen kakor vasi, zaradi množice ljudi in živine v svoji sredi.

^2:9 Sam ga bom obdajal kakor ognjen zid, govori Gospod, in bom njegova slava v njegovi sredi.‹«

^2:10 Gorje, gorje! Bežite iz severne dežele, govori Gospod, vi, ki sem vas razgnal na štiri vetrove neba, govori Gospod.

^2:11 Gorje! Reši se, Sion, prebivalka, hči babilonska!

^2:12 Kajti tako govori Gospod nad vojskami, ki me s svojim veličastvom pošilja k narodom, ki so vas plenili, kajti kdor se vas dotakne, se dotakne punčice njegovega očesa:

^2:13 Glej, zamahnil bom s svojo roko proti njim, postali bodo plen svojih sužnjev in spoznali boste, da me je poslal Gospod nad vojskami.

^2:14 Vesêli in raduj se, hči sionska, kajti glej, prihajam in bom prebival v tvoji sredi, govori Gospod.

^2:15 Številni narodi se bodo tisti dan pridružili Gospodu in bodo moje ljudstvo. Prebival bom v tvoji sredi in spoznala boš, da me je Gospod nad vojskami poslal k tebi.

^2:16 Gospod bo vzel Juda v svojo last, kot svojo dediščino v sveti deželi, in še izvolil Jeruzalem.

^2:17 Umolkni, vse meso, pred Gospodom, kajti vzdiguje se iz svojega svetega bivališča!

^3:1 Nato mi je pokazal Ješúa, vélikega duhovnika. Stal je pred Gospodovim angelom, na njegovi desni pa je stal satan, da bi ga tožil.

^3:2 Gospod pa je rekel satanu: »Gospod naj te ukori, o satan, naj te ukori Gospod, ki je izvolil Jeruzalem. Mar ni to ogorek, ki so ga potegnili iz ognja?«

^3:3 Ješúa je bil namreč oblečen v umazana oblačila in je stal pred angelom.

^3:4 Ta pa je spregovoril in rekel tem, ki so stali pred njim; rekel je: »Slecite mu umazana oblačila!« Njemu pa je rekel: »Glej, odpravil sem s tebe tvojo krivdo in te oblečem v praznična oblačila.«

^3:5 Nato je rekel: »Denite mu na glavo čisto pokrivalo!« Deli so mu na glavo čisto pokrivalo in mu oblekli oblačila, Gospodov angel pa je stal zraven.

^3:6 Nato je Gospodov angel zagotovil Ješúu in rekel:

^3:7 »Tako govori Gospod nad vojskami: Če boš hodil po mojih potih in se držal mojih zahtev, boš vladal v moji hiši in varoval moja dvorišča, dal ti bom prost dostop do teh, ki stojijo tu.

^3:8 Poslušaj torej, Ješúa, véliki duhovnik, ti in tvoji tovariši, ki sedijo pred teboj, kajti oni so možje, ki so za znamenje: kajti glej, pripeljal bom svojega služabnika, Mladiko.

^3:9 Kajti glejte, kamen, ki sem ga položil pred Ješúa, na tem kamnu je sedem očes, glejte, vanj bom vdolbel napis, govori Gospod nad vojskami, v enem dnevu bom odstranil krivdo te dežele.

^3:10 Tisti dan, govori Gospod nad vojskami, boste vabili vsak svojega tovariša pod trto in pod smokvo.«

^4:1 Angel, ki je govoril z menoj, se je obrnil in me zbudil, kakor se zbudi človeka iz spanja.

^4:2 Rekel mi je: »Kaj vidiš?« Rekel sem: »Vidim, glej, svečnik, ves iz zlata, na njegovem vrhu je oljnica in na njej sedem svetilk, sedem in sedem cevk imajo svetilke, ki so na njegovem vrhu.

^4:3 Ob strani stojita dve oljki, ena na desni strani oljnice in druga na njeni levi.«

^4:4 Spregovoril sem in rekel angelu, ki je govoril z menoj: »Kaj to pomeni, gospod?«

^4:5 Angel, ki je govoril z menoj, mi je odgovoril in rekel: »Ne veš, kaj to pomeni?« Rekel sem: »Ne, gospod.«

^4:6 Odgovoril je in mi povedal, rekoč: »To je Gospodova beseda Zerubabélu: ›Ne s silo in ne z močjo, temveč z mojim duhom,‹ govori Gospod nad vojskami.

^4:7 ›Kdo si ti, velika gora? Pred Zerubabélom postaneš ravnina. Odkril bo vrhnji kamen med vpitjem: Milost, milost njemu!‹«

^4:8 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^4:9 »Zerubabélove roke so položile temelj tej hiši in njegove roke jo bodo tudi dokončale. In spoznali boste, da me je k vam poslal Gospod nad vojskami.

^4:10 Kajti kdo zaničuje dan skromnih začetkov? Razveselili se bodo, ko bodo zagledali svinčnico v Zerubabélovih rokah.« »Teh sedem svetilk so Gospodove oči, ki preiskujejo vso zemljo.«

^4:11 Spregovoril sem in mu rekel: »Kaj pomenita ti dve oljki na desni strani svečnika in na njegovi levi?«

^4:12 Spregovoril sem drugič in mu rekel: »Kaj pomenita dve oljčni veji, ki spuščata olje skozi dve zlati cevki?«

^4:13 Povedal mi je in rekel: »Mar ne veš, kaj pomenita?« Rekel sem: »Ne, gospod.«

^4:14 Rekel je: »To sta dva sinova olja, ki stojita pred Gospodom vse zemlje.«

^5:1 Tedaj sem se obrnil, povzdignil oči in pogledal, glej, bil je leteči knjižni zvitek.

^5:2 Rekel mi je: »Kaj vidiš?« Rekel sem: »Vidim knjižni zvitek, ki leti, dvajset komolcev je njegova dolžina in deset komolcev njegova širina.«

^5:3 Rekel mi je: »To je prekletstvo, ki prihaja nad vso deželo: kajti vsak, ki krade, bo po njem pokončan, in vsak, ki prisega, bo po njem pokončan.

^5:4 Dal sem mu, da izide, govori Gospod nad vojskami, da pride v hišo tatu in v hišo tistega, ki krivo prisega pri mojem imenu: V njegovi hiši se bo naselil in jo pokončal z njenim tramovjem in njenim kamenjem.«

^5:5 Angel, ki je govoril z menoj, je prišel in mi rekel: »Povzdigni vendar oči in poglej, kaj prihaja!«

^5:6 Rekel sem: »Kaj je to?« Rekel je: »To, kar prihaja, je škaf.« Nato je rekel: »To je njihova pokvarjenost po vsej deželi.«

^5:7 In glej, svinčeni pokrov se je vzdignil in tu je bila ženska, ki je sedela v škafu.

^5:8 Rekel je: »To je krivičnost,« in jo potisnil nazaj v škaf, potem je položil svinčeni kamen na njegovo odprtino.

^5:9 Nato sem povzdignil oči in pogledal, glej, dve ženski sta odhajali in veter je bil v njunih perutnicah – perutnice pa sta imeli, kakor jih ima štorklja – in vzdignili sta škaf med zemljo in nebo.

^5:10 Rekel sem angelu, ki je govoril z menoj: »Kam neseta škaf?«

^5:11 Rekel mi je: »V deželo Šinár, da mu sezidajo hišo. Ko bo pripravljena, ga bosta položili na njegov podstavek.«

^6:1 Obrnil sem se in povzdignil oči in pogledal, glej, bili so štirje vozovi. Prihajali so izmed dveh gora, gori pa sta bili iz brona.

^6:2 Pri prvem vozu so bili rdeči konji, pri drugem vozu črni konji,

^6:3 pri tretjem vozu so bili beli konji, pri četrtem vozu pa lisasti, močni konji.

^6:4 Spregovoril sem in rekel angelu, ki je govoril z menoj: »Kaj pomenijo tile, gospod?«

^6:5 Angel mi je odgovoril in rekel: »To so štirje vetrovi neba, ki odhajajo, potem ko so se postavili pred Gospoda vse zemlje.

^6:6 Tisti s črnimi konji odhajajo proti severni deželi in beli so odšli za njimi, lisasti pa so odšli proti južni deželi.«

^6:7 Močni so stopali naprej in silili na pot, da bi obhodili zemljo. Rekel je: »Pojdite, obhodite zemljo!« In šli so na obhod po zemlji.

^6:8 Nato me je poklical, mi govoril in rekel: »Glej, ti, ki odhajajo proti severni deželi, so potolažili mojega duha v severni deželi.«

^6:9 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^6:10 Vzemi darove od teh, ki so iz izgnanstva, od Heldája, Tobija in Jedajája, in pojdi tisti dan in stopi v hišo Jošíja, Cefanjájevega sina, ki je prišel iz Babilona.

^6:11 Vzel boš srebro in zlato in naredil iz tega krono ter jo položil na glavo vélikemu duhovniku Ješúu, Jocadákovemu sinu.

^6:12 Povej mu in mu reci: »Tako govori Gospod nad vojskami: Glej, mož, ki mu je ime Mladika! Kjer bo on, bo brstelo in on bo zidal Gospodov tempelj.

^6:13 Da, on bo sezidal Gospodov tempelj, nosil bo kraljevsko čast, sedèl in vladal bo na njegovem prestolu. Tudi duhovnik bo na svojem prestolu, snovanje miru bo med njima.«

^6:14 Krona pa se bo hranila v Gospodovem templju v spomin na Heldája, Tobija, Jedajája in Jošíja, Cefanjájevega sina.

^6:15 Tudi oddaljeni bodo prišli, da bodo zidali Gospodov tempelj. In spoznali boste, da me je k vam poslal Gospod nad vojskami. To se bo zgodilo, če boste skrbno poslušali glas Gospoda, svojega Boga.

^7:1 V četrtem letu kralja Dareja se je zgodila Gospodova beseda Zahariju, četrti dan devetega meseca, to je kisléva.

^7:2 Betel-Sarécer je poslal Regem Meleha in njegove može, da bi pomirili Gospodovo obličje,

^7:3 naj povejo duhovnikom v hiši Gospoda nad vojskami in prerokom in rečejo: »Ali naj še žalujem in se vzdržujem v petem mesecu, kakor sem delal že toliko let?«

^7:4 Zgodila se mi je beseda Gospoda nad vojskami, rekoč:

^7:5 »Povej vsemu ljudstvu dežele in duhovnikom in reci: Ko ste se postili in žalovali v petem in sedmem mesecu teh sedemdeset let, mar ste se postili zame?

^7:6 In ko jeste ali pijete, mar ne jeste in ne pijete zase?

^7:7 Mar niso to tiste besede, ki jih je Gospod oznanjal po prejšnjih prerokih, ko je bil Jeruzalem še naseljen in je živel v miru s svojimi mesti okrog sebe in sta bila naseljena Negeb in Šéfela?«

^7:8 Zahariju se je zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^7:9 »Tako govori Gospod nad vojskami: Izrekajte pravične sodbe in ravnajte dobrotno in usmiljeno vsak s svojim bratom!

^7:10 Vdove in sirote, tujca in ubožca ne stiskajte in nihče naj v svojem srcu ne kani zlega zoper svojega brata!

^7:11 Oni pa niso hoteli poslušati, temveč so uporno obračali hrbet in si mašili ušesa, da niso slišali.

^7:12 Svoje srce so naredili trdo kakor diamant, da ne bi slišali za postavo in za besede, ki jih je Gospod nad vojskami pošiljal s svojim duhom po prejšnjih prerokih. Zato je nastala velika jeza Gospoda nad vojskami.

^7:13 In bilo je tako: Kakor sem jaz klical, pa niso poslušali, tako naj oni kličejo, pa ne bom poslušal, govori Gospod nad vojskami.

^7:14 Razgnal sem jih med vse narode, ki jih niso poznali, in dežela je bila za njimi opustošena, da nihče ni hodil čeznjo ali se vračal vanjo. Iz dežele blaginje so naredili pustinjo.«

^8:1 Zgodila se mi je beseda Gospoda nad vojskami, rekoč:

^8:2 Tako govori Gospod nad vojskami: V silnem ognju gorim za Sion, v silnem žaru gorim zanj.

^8:3 Tako govori Gospod: Vrnem se na Sion in prebival bom sredi Jeruzalema. Jeruzalem se bo imenoval zvesto mesto in gora Gospoda nad vojskami sveta gora.

^8:4 Tako govori Gospod nad vojskami: Še bodo posedali starčki in starke po jeruzalemskih trgih, vsak s svojo palico v roki zaradi visoke starosti,

^8:5 in trgi mesta bodo polni dečkov in deklic, ki se bodo igrali na njegovih trgih.

^8:6 Tako govori Gospod nad vojskami: Če se bo to zdelo čudežno v očeh ostanka tega ljudstva v tistih dneh, mar bo čudežno tudi v mojih očeh, govori Gospod nad vojskami.

^8:7 Tako govori Gospod nad vojskami: Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz dežele vzhajajočega sonca in iz dežele zahajajočega sonca.

^8:8 Pripeljem jih nazaj, da bodo spet prebivali v Jeruzalemu. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog v resnici in pravičnosti.

^8:9 Tako govori Gospod nad vojskami: Utrdite si roke, vi, ki ste v teh dneh slišali te besede iz ust prerokov, na dan, ko je bila utemeljena hiša Gospoda nad vojskami, da bi bil tempelj pozidan!

^8:10 Kajti pred temi dnevi ni bilo plačila za ljudi in nikakršnega plačila za živino. Naj je kdo odhajal ali prihajal, ni bil varen pred sovražnikom, kajti pustil sem vsem ljudem, da so bili drug proti drugemu.

^8:11 Proti ostanku tega ljudstva pa odslej ne bom več tak, kakor sem bil v prejšnjih dneh, govori Gospod nad vojskami.

^8:12 Kajti setev bo v miru, vinska trta bo dajala svoj sad, zemlja bo dajala svoj pridelek, nebo bo dajalo svojo roso. Vse to izročim v dedno last ostanku tega ljudstva.

^8:13 Kakor ste bili prekletstvo med narodi, o Judova hiša in Izraelova hiša, tako vas rešim, da boste blagoslov. Ne bojte se, vaše roke naj bodo močne!

^8:14 Kajti tako govori Gospod nad vojskami: Kakor sem sklenil, da vam storim húdo, ko so me togotili vaši očetje, govori Gospod nad vojskami, in se nisem potolažil,

^8:15 tako sem se v teh dneh premislil in sklenil, da storim dobro Jeruzalemu in Judovi hiši; ne bojte se!

^8:16 To so stvari, ki jih opravljajte: drug z drugim govorite resnico, pri vaših mestnih vratih sodite po resnici in pravici za mir.

^8:17 Nihče naj v svojem srcu ne snuje zlega zoper svojega bližnjega in ne dajte se zavesti h krivi prisegi, kajti vse to sovražim, govori Gospod!

^8:18 Zgodila se mi je beseda Gospoda nad vojskami, rekoč:

^8:19 Tako govori Gospod nad vojskami: Post četrtega in post petega, post sedmega in post desetega meseca bo za Judovo hišo postal veselje, radost in vedro praznovanje, toda ljubite resnico in mir!

^8:20 Tako govori Gospod nad vojskami: Še bodo prišla ljudstva in prebivalci številnih mest.

^8:21 Prebivalci enega mesta pojdejo k prebivalcem drugega in porečejo: »Pa pojdimo prosit Gospodovo obličje in iskat Gospoda nad vojskami; tudi jaz pojdem!«

^8:22 In prišla bodo številna ljudstva in močni narodi, da bi iskali Gospoda nad vojskami v Jeruzalemu in prosili Gospodovo obličje.

^8:23 Tako govori Gospod nad vojskami: Tiste dni bo deset mož iz vseh jezikov narodov prijelo judovskega moža za rob suknje in reklo: »Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami!«

^9:1 Izrek. Gospodova beseda je v deželi Hadráh in Damask je njeno prebivališče, kajti Gospodu pripada oko človeštva, vsi Izraelovi rodovi:

^9:2 tudi Hamát, ki meji nanjo, Tir in Sidón, ki sta zelo modra.

^9:3 Tir si je sezidal trdnjavo, nakopičil srebra kakor prahu in zlata kakor blata na cestah.

^9:4 Glej, Gospod se ga bo polastil, v morje bo zagnal njegovo moč in požrl ga bo ogenj.

^9:5 To bo videl Aškelón in se bo prestrašil, Gaza bo silno trepetala, pa tudi Ekrón, ker ga bo njegov up osramotil. Iz Gaze bo izginil kralj in Aškelón ne bo naseljen.

^9:6 V Ašdódu bo prebivalo ljudstvo mešancev, uničil bo prevzetnost Filistejcev.

^9:7 Odstranil bom njegovo kri iz njegovih ust, njegovo gnusobo z njegovih zob in tudi on bo ostanek za našega Boga: bo kakor poglavar v Judu in Ekrón bo kakor Jebusejci.

^9:8 Utaboril se bom pred svojo hišo kakor straža proti tem, ki hodijo mimo in se vračajo, zatiralec jih ne bo več napadel, zdaj namreč gledam s svojimi očmi.

^9:9 Silno se raduj, hči sionska, vzklikaj, hči jeruzalemska! Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit, krotak je in jezdi na osličku, na žrebetu oslice.

^9:10 Uničil bo vozove v Efrájimu in konje v Jeruzalemu, uničil bo bojni lok in narodom oznanil mir. Njegova oblast bo segala od morja do morja, od veletoka do koncev zemlje.

^9:11 Glede tebe pa: zaradi zaveze s teboj, sklenjene s krvjo, bom tvoje ujetnike izpustil iz jame, ki v njej ni vode.

^9:12 Vrnite se v trdnjavo, ujetniki upanja! Že danes oznanjam: Dvojno ti bom povrnil!

^9:13 Kajti napel sem si Juda, na lok sem nastavil Efrájima. Zbudil bom tvoje sinove, o Sion, proti tvojim sinovom, o Javán, te bom naredil kakor junakov meč.

^9:14 Gospod se bo prikazal nad njimi, njegova puščica bo švigala kakor blisk. Gospod Bog bo zatrobil v rog in se pognal z južnimi viharji.

^9:15 Gospod nad vojskami jih bo ščitil: požirali in teptali bodo kamne iz prače, pili in razlivali jih bodo kakor vino, nasičeni bodo kakor kropilnik, kakor vogalni kamni oltarja.

^9:16 Gospod, njihov Bog, jih bo tisti dan rešil kot čredo svojega ljudstva, kajti kakor kamni v kroni se bodo svetili na njegovi zemlji.

^9:17 In kakšna bo njegova dobrota, kakšna njegova lepota: žito bo dajalo rast mladeničem, vino devicam!

^10:1 Prosite Gospoda za dež ob času poznega dežja! Gospod pripravlja bliske in daje nalive dežja, človeku zelišča na polju.

^10:2 Maliki pa govore húdo in vedeževalci vidijo slepila, govore nične sanje in tolažijo s puhlobo. Zato blodijo kakor drobnica, mučijo se, ker ni pastirja.

^10:3 Proti pastirjem gori moja jeza, kaznoval bom kozle! Resnično, Gospod nad vojskami bo obiskal svojo čredo, hišo Judovo, naredil jih bo kakor konja, ki mu prinaša čast v boju.

^10:4 Iz nje bo izšel vogalni kamen, iz nje šotorski klin, iz nje bojni lok, iz nje bo izšel vsak od poveljnikov.

^10:5 Vsi skupaj bodo kakor junaki, ki v boju gazijo po cestnem blatu, bojevali se bodo, ker bo z njimi Gospod, in osramočeni bodo jezdeci na konjih.

^10:6 Okrepil bom hišo Judovo in rešil bom hišo Jožefovo, pripeljal jih bom nazaj, ker se jih bom usmilil. Tedaj bodo, kakor da jih nisem zavrnil, kajti jaz sem Gospod, njihov Bog, in jim bom odgovoril.

^10:7 Efrájim bo postal kakor junak, njihovo srce se bo veselilo kakor ob vinu. Njihovi sinovi bodo videli to in bodo veseli, njihovo srce se bo radovalo v Gospodu.

^10:8 Požvižgal jim bom in jih zbral, ker sem jih osvobodil, in številni bodo, kakor so bili številni.

^10:9 Čeprav sem jih razsejal med ljudstva, se me bodo tudi v daljnih deželah spominjali, živeli bodo s svojimi sinovi in se vrnili.

^10:10 Vrnil jih bom iz egiptovske dežele in jih zbral iz Asirije, pripeljal jih bom v pokrajino Gileáda in Libanona, pa jim to ne bo dovolj.

^10:11 Prekoračil bo morje stiske, udaril bo morske valove in posušile se bodo vse globine Nila. Ponižana bo prevzetnost Asirije in Egiptu bo žezlo odvzeto.

^10:12 V Gospodu bo njihova moč, ponašali se bodo z njegovim imenom, govori Gospod.

^11:1 Odpri svoja vrata, Libanon, tvoje cedre naj požre ogenj!

^11:2 Tuli, jelka, ker je padla cedra, ker so podrte velikanke. Tulite, bašánski hrasti, ker je posekano gosto drevje.

^11:3 Oglaša se tuljenje pastirjev, ker je opustošena njihova krasota, oglaša se rjovenje levičev, ker je opustošena bohotnost Jordana!

^11:4 Tako govori Gospod, moj Bog: »Pasi klavno drobnico,

^11:5 ki jo njeni kupci koljejo in ne obžalujejo, njeni prodajalci pravijo: ›Hvaljen bodi, Gospod, obogatel sem,‹ in njihovi pastirji ji ne prizanašajo!

^11:6 Kajti ne bom več prizanašal prebivalcem dežele, govori Gospod, temveč bom sam vsakogar izročil v roke njegovega bližnjega in v roke njegovega kralja; ugonabljali bodo deželo in ne bom jih reševal iz njihovih rok!«

^11:7 Tako sem pasel klavno drobnico za ovčje mešetarje. Vzel sem dve palici: prvo sem imenoval Prijaznost, drugo pa sem imenoval Povezanost in pasel čredo.

^11:8 Odpustil sem tri pastirje v enem mesecu, potem sem se jih naveličal in tudi oni so se ujezili name.

^11:9 Rekel sem: »Ne bom vas pasel! Kar umira, naj umre, in kar se izgublja, naj se izgubi, tiste, ki ostanejo, pa naj žro meso druga druge!«

^11:10 Vzel sem svojo palico Prijaznost in jo zlomil, da razderem zavezo, ki sem jo sklenil z vsemi ljudstvi.

^11:11 In tisti dan je bila razdrta. Tako so ovčji mešetarji, ki so pazili name, spoznali, da je bila to Gospodova beseda.

^11:12 Nato sem jim rekel: »Če je dobro v vaših očeh, mi dajte moje plačilo, če ne, pustite!« In odtehtali so mi moje plačilo, trideset srebrnikov.

^11:13 Gospod pa mi je rekel: »Vrzi jih v zakladnico, krasno ceno, s katero so me ocenili!« Vzel sem torej trideset srebrnikov in jih vrgel v zakladnico v Gospodovo hišo.

^11:14 Nato sem zlomil svojo drugo palico Povezanost, da razderem bratovsko povezanost med Judom in Izraelom.

^11:15 Gospod mi je rekel: »Vzemi si še opremo neumnega pastirja,

^11:16 kajti glej, sam bom obudil pastirja v deželi: izgubljenih ne bo pogrešal, mladih ne bo iskal, ranjenih ne bo zdravil in krepkih ne bo redil. Jedel pa bo meso pitanih in pulil njihove parklje!«

^11:17 Gorje lažnemu pastirju, ki zapušča čredo! Meč naj bo zoper njegovo roko in nad njegovo desno oko, roka naj mu otrpne in se posuši, desno oko naj mu popolnoma ugasne!

^12:1 Izrek. Gospodova beseda o Izraelu. Govori Gospod, ki je razprostrl nebo in utemeljil zemljo in človeku oblikoval duha v njegovi notranjosti.

^12:2 Glej, naredil bom Jeruzalem za opojno čašo vsem ljudstvom naokrog, pa tudi nad Judom bo stala pri obleganju Jeruzalema.

^12:3 Tisti dan bom naredil Jeruzalem kakor težek kamen za vsa ljudstva: vsi, ki ga bodo poskušali vzdigniti, se bodo hudo poškodovali. Vsi narodi zemlje se bodo zbrali proti njemu.

^12:4 Tisti dan, govori Gospod, bom udaril vse konje, da se bodo splašili, in njihove jezdece, da se bodo zmedli. Nad Judovo hišo bom imel odprte oči, vse konje ljudstev pa bom udaril s slepoto.

^12:5 Tedaj bodo judovski poglavarji rekli v svojem srcu: »Naša moč so prebivalci Jeruzalema z Gospodom nad vojskami, njihovim Bogom.«

^12:6 Tisti dan bom naredil, da bodo judovski poglavarji kakor ognjena posoda med lesom in kakor ognjena plamenica med snopjem, da na desni in na levi požro vsa ljudstva naokrog, Jeruzalem pa bo trajno stal, kjer je, v Jeruzalemu.

^12:7 Gospod bo rešil najprej Judove šotore, da slava Davidove hiše in jeruzalemskih prebivalcev ne postane prevelika nasproti Judu.

^12:8 Tisti dan bo Gospod ščit jeruzalemskim prebivalcem: najslabotnejši med njimi bo tisti dan kakor David in Davidova hiša bo kakor Bog, kakor Gospodov angel pred njimi.

^12:9 Tisti dan bom iskal vse narode, ki prihajajo nad Jeruzalem, da jih pokončam.

^12:10 Nad Davidovo hišo in prebivalce Jeruzalema pa bom razlil duha naklonjenosti in prošenj. Ozirali se bodo name, na tistega, ki so ga prebodli, in žalovali bodo za njim, kakor žalujejo za edincem, in bridko bodo jokali, kakor jočejo za prvorojencem.

^12:11 Tisti dan bo nastalo veliko žalovanje v Jeruzalemu, kakor žalovanje za Hadád Rimónom na megídski ravnini.

^12:12 Žalovala bo dežela, vsaka rodbina posebej: rodbina Davidove hiše posebej in njihove žene posebej, rodbina Natánove hiše posebej in njihove žene posebej,

^12:13 rodbina Levijeve hiše posebej in njihove žene posebej, rodbina Šimíjevca posebej in njihove žene posebej,

^12:14 tako vse preostale rodbine, vsaka rodbina posebej in vse njihove žene posebej.

^13:1 Tisti dan bo odprt studenec Davidovi hiši in jeruzalemskim prebivalcem v očiščenje greha in madeža.

^13:2 Tisti dan se bo zgodilo: iztrebil bom iz dežele, govori Gospod nad vojskami, imena malikov in ne bodo se jih več spominjali, iz dežele bom odstranil tudi prerokovalce in duha nečistosti.

^13:3 Če bo še kdo nastopal kot prerok, mu bosta rekla njegov oče in njegova mati, ki sta ga rodila: »Ne smeš živeti, kajti laž govoriš v Gospodovem imenu!« In njegov oče in njegova mati, ki sta ga rodila, ga bosta prebodla, ker je nastopal kot prerok.

^13:4 Tisti dan se bodo vsi prerokovalci sramovali vsak svojega videnja, ki so ga prerokovali, in ne bodo si več oblačili kosmatega kožuha, da bi varali.

^13:5 Vsak bo rekel: »Nisem prerok! Poljedelec sem, posestnik zemlje od mladosti!«

^13:6 In če mu kdo poreče: »Kaj so te brazgotine na tvojih prsih?« bo odgovoril: »Ranjen sem bil v hiši tistih, ki me ljubijo!«

^13:7 Meč, vzdigni se nad mojega pastirja, nad moža, ki je moj družabnik, govori Gospod nad vojskami. Udari pastirja, da se bodo ovce razkropile, obrnil bom svojo roko proti malim.

^13:8 Po vsej deželi se bo zgodilo, govori Gospod, da bosta dva dela v njej posekana, izumrla, tretji del pa bo ostal v njej.

^13:9 Ta tretji del popeljem skoz ogenj, prečistim jih, kakor se prečiščuje srebro, preizkusim jih, kakor se preizkuša zlato. Klical me bo po imenu in jaz mu bom odgovoril, rekel bom: »To je moje ljudstvo« in on bo rekel: »Gospod, moj Bog!«

^14:1 Glej, pride dan za Gospoda in tvoj plen bodo delili v tvoji sredi.

^14:2 Zbral bom vse narode v boj proti Jeruzalemu. Mesto bo zavzeto, hiše oplenjene, žene oskrunjene. Polovica mesta pojde v izgnanstvo, ostanek ljudstva pa ne bo iztrebljen iz mesta.

^14:3 Tedaj bo nastopil Gospod in se bojeval proti vsem narodom, kakor se bojuje na dan bitke.

^14:4 Njegove noge stopijo tisti dan na Oljsko goro, ki je nasproti Jeruzalemu na jutranji strani, in Oljska gora se bo razklala po sredi od vzhoda proti zahodu. Velikanska dolina bo: polovica gore se bo umaknila proti severu in polovica proti jugu.

^14:5 Bežali boste po dolini med mojima gorama, kajti dolina med gorama bo segala do Jasóla, bežali boste, kakor ste bežali pred potresom v dneh Uzíja, Judovega kralja. Tedaj bo prišel Gospod, moj Bog, in vsi sveti bodo s teboj.

^14:6 Tisti dan se bo zgodilo: luči ne bo malo in ne bo medla.

^14:7 Tedaj bo samo dan, ki bo znan Gospodu, ne dan in ne noč; in zgodilo se bo: ob večernem času bo svetloba.

^14:8 Tisti dan se bo zgodilo: iz Jeruzalema bodo privrele žive vode: polovica jih bo tekla proti vzhodnemu morju in polovica proti zahodnemu morju. Tako bo poleti in pozimi.

^14:9 Gospod bo kralj nad vso zemljo, tisti dan bo en Gospod in njegovo ime bo edino.

^14:10 Vsa dežela se bo spremenila v ravnino od Gebe do Rimóna južno od Jeruzalema, ki bo dvignjen stal na svojem mestu, od Benjaminovih vrat do kraja, kjer so bila prva vrata, do Vogalnih vrat, od Hananélovega stolpa do Kraljevih stiskalnic.

^14:11 Prebivali bodo v njem in prekletstva ne bo več, v Jeruzalemu bo bivanje varno.

^14:12 To pa bo nadloga, s katero bo Gospod udaril vsa ljudstva, ki so se bojevala proti Jeruzalemu: segnilo jim bo meso, ko bodo še stali na nogah, strohnele jim bodo oči v očesnih jamicah in posušil se jim bo jezik v ustih.

^14:13 Tisti dan se bo zgodilo: velika zmešnjava od Gospoda bo med njimi, da bodo drug drugega popadali za roke in vzdignili svoje pesti drug proti drugemu.

^14:14 Tudi Juda se bo bojeval v Jeruzalemu, bogastvo vseh narodov naokrog se bo kopičilo, zlato, srebro in zelo veliko oblačil.

^14:15 Enaka nadloga, kakor je ta, bo zadela tudi konje, mule, kamele, osle in vso drugo živino, ki bo v šotoriščih.

^14:16 Zgodilo se bo: Vsi preostali iz vseh narodov, ki so prišli nad Jeruzalem, bodo iz leta v leto hodili častit Kralja, Gospoda nad vojskami, in praznovat šotorski praznik.

^14:17 Zgodilo se bo: Če katera izmed rodbin dežele ne bo hotela prihajati v Jeruzalem častit Kralja, Gospoda nad vojskami, zanjo ne bo dežja.

^14:18 In če egiptovska rodbina ne vstane in ne pride, ga tudi zanjo ne bo, temveč jo bo zadela nadloga, s katero Gospod udarja narode, ki ne prihajajo obhajat šotorskega praznika:

^14:19 to bo kazen za greh Egipta in kazen za greh vseh narodov, ki ne bodo prihajali obhajat šotorskega praznika.

^14:20 Tisti dan bo na konjskih kraguljčkih zapisano: »Sveto Gospodu,« in lonci v Gospodovi hiši bodo kakor daritvene čaše pred oltarjem.

^14:21 Vsak lonec v Jeruzalemu in na Judovem bo svet Gospodu nad vojskami. Vsi, ki bodo prišli darovat, jih bodo jemali in kuhali v njih. Tisti dan ne bo več kramarjev v hiši Gospoda nad vojskami.