Visoka pesem

^1:1 Pesem pesmi, ki je Salomonova.

^1:2 Poljublja naj me s poljubi svojih ust! Saj je tvoja ljubezen opojnejša od vina,

^1:3 opojnejša od vonja tvojih olj. Imenitno olje je tvoje ime, zato te ljubijo dekleta.

^1:4 Povleci me za sabo, teciva; kralj naj me povede v svoje sobane. Radovali in veselili se te bomo, opevali bomo tvojo ljubezen. Bolj kot slastno vino te ljubijo.

^1:5 Črna sem in lepa, hčere jeruzalemske, kot kedárski šotori, kot šalmska šotorna pregrinjala.

^1:6 Nikar ne strmite vame, če sem ogorela, če me je ožgalo sonce! Sinovi moje matere so se razjezili name: postavili so me za varuhinjo vinogradov; svojega vinograda pa nisem varovala.

^1:7 Ti, ki te ljubi moja duša, povej mi, kje paseš, kje daješ počitek opoldne, da ne bom kot tista, ki je zagrnjena med čredami tvojih vrstnikov.

^1:8 Če tega ne veš, najlepša med ženami, kreni po sledeh drobnice in pasi svoje kozice pri pastirskih stanovih.

^1:9 Z žrebico med faraonovo konjenico bi te primerjal, moja draga.

^1:10 Tvoja lica so ozaljšana z obeski, tvoj vrat z nizi biserov.

^1:11 Zlate obeske ti naredimo, s srebrnimi okraski.

^1:12 Ko je kralj na svojem ležalniku, moja narda daje svoj vonj.

^1:13 Moj ljubi mi je mošnjiček mire, med nedri mi počiva.

^1:14 Moj ljubi mi je ciprov grozd v engédijskih vinogradih.

^1:15 Kako lepa si, moja draga, kako lepa! Tvoje oči so golobi.

^1:16 Kako lep si, moj ljubi, zares očarljiv! Zares razkošno je najino ležišče;

^1:17 trami najinega doma so cedre, najin opaž ciprese.

^2:1 Šarónska narcisa sem, dolinska lilija.

^2:2 Kakor lilija med robidami, taka je moja draga med mladenkami.

^2:3 Kakor jablana med gozdnim drevjem, tak je moj ljubi med mladeniči. Z užitkom posedam v njeni senci in njen sad je sladek mojim ustom.

^2:4 V vinski hram me je peljal in njegov prapor nad mano je ljubezen.

^2:5 Okrepčajte me z rozinovimi kolači, poživite me z jabolki, ker sem bolna od ljubezni.

^2:6 Njegova levica je pod mojo glavo, njegova desnica me objema.

^2:7 Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah ali poljskih srnah: Ne budite in ne motite ljubezni, dokler se veseli!

^2:8 Glas mojega ljubega! Glej ga, prihaja: skače čez gore, preskakuje griče.

^2:9 Moj ljubi je podoben gazeli ali mlademu jelenu. Glej, že stoji za našim zidom, pogleduje skoz okna, oprezuje skozi mrežo.

^2:10 Moj ljubi spregovori in mi reče: Vstani, moja draga, lepotica moja, odpravi se,

^2:11 ker glej, zima je minila, deževje ponehalo, prešlo.

^2:12 Cvetice so se prikazale v deželi, čas petja je prišel in glas grlice je slišati v naši deželi.

^2:13 Smokva zori svoje prve sadove in trte dehtijo v cvetju. Vstani, moja draga, lepotica moja, odpravi se!

^2:14 Golobica moja v skalnih duplinah, v zavetju pečine, pokaži mi svojo postavo, daj mi slišati svoj glas; zakaj tvoj glas je prijeten in tvoja postava prikupna.

^2:15 Polovite nama lisice, male lisice, uničevalke vinogradov, ker sta najina vinograda v cvetju.

^2:16 Moj ljubi je moj in jaz sem njegova, med lilijami pase.

^2:17 Preden zaveje dan in se razbežijo sence, se vrni, moj ljubi. Bodi podoben gazeli ali mlademu jelenu v razgrápanih gorah!

^3:1 Na svojem ležišču sem ponoči iskala njega, ki ga ljubi moja duša; iskala sem ga, pa ga nisem našla.

^3:2 Vstala bom in krožila po mestu, po ulicah in trgih. Iskala bom njega, ki ga ljubi moja duša. Iskala sem ga, pa ga nisem našla.

^3:3 Našli so me čuvarji, ki krožijo po mestu: »Ste videli njega, ki ga ljubi moja duša?«

^3:4 Komaj sem šla mimo njih, že sem našla njega, ki ga ljubi moja duša. Prijela sem ga in ga nisem spustila, dokler ga nisem pripeljala v hišo svoje matere, v izbo nje, ki me je spočela.

^3:5 Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah ali poljskih srnah: Ne budite in ne motite ljubezni, dokler se veseli!

^3:6 Kdo je ta, ki prihaja iz puščave kakor dimni steber, odišavljena z miro in s kadilom, z vsemi trgovčevimi vonjavami?

^3:7 Glej, nosilnica – Salomonova je! Šestdeset junakov je okoli nje izmed Izraelovih junakov.

^3:8 Vsi so opasani z mečem, izurjeni za boj, vsak z mečem ob boku zavoljo nočnih strahov.

^3:9 Kralj Salomon si je izdelal prenosen prestol iz libanonskega lesa:

^3:10 njegove stebre je naredil iz srebra, njegovo naslonjalo iz zlata, sedež je škrlaten, sreda opremljena z ljubeznijo jeruzalemskih hčera.

^3:11 Pridite ven, poglejte, hčere sionske, kralja Salomona s krono, s katero ga je kronala njegova mati na njegov poročni dan, na dan veselja njegovega srca.

^4:1 Kako lepa si, moja draga, kako lepa! Tvoje oči so golobi za tvojo tenčico. Tvoji lasje so kot čreda koz, ki se zgrinjajo z gileádske gore.

^4:2 Tvoji zobje so kot čreda strižnih ovc, ki so prišle s kopanja; vse imajo dvojčke, jalove ni med njimi.

^4:3 Kot škrlaten trak sta tvoji ustni, tvoja usta so ljubka. Kot kos granatnega jabolka je tvoje sencè za tvojo tenčico.

^4:4 Kakor Davidov stolp je tvoj vrat, sezidan v plasteh; tisoč zaslonov visi na njem, sami ščiti junakov.

^4:5 Tvoji dojki sta kakor dva mladiča, gazelina dvojčka, ki se paseta med lilijami.

^4:6 Preden zaveje dan in se razbežijo sence, pohitim h gori mire in h griču kadila.

^4:7 Vsa lepa si, moja draga, in madeža ni na tebi.

^4:8 Pridi z Libanona, nevesta, pridi z Libanona, pridi; spusti se z vrha Amáne, z vrha Senírja in Hermona, iz levjih votlin, z gorá panterjev!

^4:9 Osvojila si mi srce, moja sestra, nevesta, osvojila si mi srce z enim samim pogledom, z enim biserom v svoji ogrlici.

^4:10 Kako lepa je tvoja ljubezen, moja sestra, nevesta, kako prija tvoja ljubezen, bolj kakor vino, in vonj tvojih mazil bolj kot vse dišave.

^4:11 Tvoje ustnice kapljajo med, nevesta, med in mleko sta pod tvojim jezikom in vonj tvojih oblačil je kot vonj Libanona.

^4:12 Zaklenjen vrt je moja sestra, nevesta, zaklenjen izvir, zapečaten vrelec.

^4:13 Tvoje krilo je gaj granatovcev z žlahtnimi sadeži, nasad cipra z nardami,

^4:14 narde in žafrana, kolmeža in cimeta z vsakršnim kadilnim drevjem, mire in aloe z vsemi vrhunskimi balzami;

^4:15 vrtni vrelec, studenec žive vode, ki dere z Libanona.

^4:16 Zdrami se, sever, privrši, jug! Prepihaj moj vrt, naj se cedijo njegove dišave! Moj ljubi naj pride v svoj vrt in uživa njegovo žlahtno sadje.

^5:1 Prihajam v svoj vrt, moja sestra, nevesta, trgam svojo miro s svojim balzamom, jem svoje satje s svojim medom, pijem svoje vino s svojim mlekom. Jejta, draga, pijta, opijta se z ljubeznijo!

^5:2 Spala sem, a moje srce je bedelo. Glas mojega ljubega, ki trka! Odpri mi, moja sestra, moja draga, golobica moja, moja krasotica, kajti moja glava je polna rose, moji kodri nočnih kapljic.

^5:3 Slekla sem si obleko, kako naj se spet oblačim? Umila sem si noge, kako bi jih mogla umazati?

^5:4 Moj ljubi je iztegnil roko skozi lino in srce mi je vzkipelo zanj.

^5:5 Vstala sem, da bi odprla svojemu ljubemu; z rok mi je kapljala mira, s prstov topna mira na držaj zapaha.

^5:6 Odprla sem svojemu ljubemu, a moj ljubi se je obrnil proč, odšel je. Moja duša se je topila, ko je govoril. Iskala sem ga, pa ga nisem našla, klicala sem ga, pa mi ni odgovoril.

^5:7 Našli so me čuvarji, ki krožijo po mestu; pretepli so me, me ranili, strgali so ogrinjalo z mene, ti čuvarji obzidja.

^5:8 Rotim vas, hčere jeruzalemske: Če najdete mojega ljubega, kaj mu sporočite? Da sem bolna od ljubezni!

^5:9 V čem tvoj ljubi prekaša druge, najlepša med ženami? V čem tvoj ljubi prekaša druge, da nas tako rotiš?

^5:10 Moj ljubi je žareč in rdeč, med deset tisoči opazen.

^5:11 Njegova glava je zlato, čisto zlato; njegovi kodri so bujni, črni kot vran.

^5:12 Njegove oči so kot golobi ob potokih vodá: kopljejo se v mleku, počivajo v jamicah.

^5:13 Njegova lica so kot dišavne gredice, na katerih rastejo dišavna zelišča. Njegove ustnice so lilije, ki kapljajo tekočo miro.

^5:14 Njegove roke so zlati obročki, okrašeni z dragulji. Njegov život gladka slonova kost, prekrita s safirji.

^5:15 Njegove noge so alabastrni stebri, postavljeni na zlatih podstavkih. Njegova postava je kakor Libanon, izbrana kakor cedre.

^5:16 Njegova usta so sama sladkost, ves očarljiv je. Tak je moj ljubi, tak moj dragi, hčere jeruzalemske.

^6:1 Kam je šel tvoj ljubi, najlepša med ženami? Kam se je obrnil tvoj ljubi, da ga bomo iskale s teboj?

^6:2 Moj ljubi je šel dol v svoj vrt, k dišavnim gredicam, da pase po vrtovih in trga lilije.

^6:3 Jaz sem svojega ljubega in moj ljubi je moj, med lilijami pase.

^6:4 Lepa si, moja draga, kakor Tirca, privlačna kakor Jeruzalem, strašna kakor vojska v zastavah.

^6:5 Obrni oči od mene, ker me vznemirjajo. Tvoji lasje so kot čreda koz, ki se zgrinjajo z Gileáda.

^6:6 Tvoji zobje so kakor čreda ovc, ki so prišle s kopanja; vse imajo dvojčke in jalove ni med njimi.

^6:7 Kot kos granatnega jabolka je tvoje sencè za tvojo tenčico.

^6:8 Šestdeset je kraljic, osemdeset stranskih žen in deklet brez števila.

^6:9 Ena sama je moja golobica, krasotica moja, edinka je svoji materi, ljubljenka svoji porodnici. Mladenke jo vidijo in blagrujejo, kraljice in stranske žene, in jo hvalijo:

^6:10 »Kdo je ta, ki se razgleduje kakor zora, lepa kakor luna, čista kakor sonce, strašna kakor vojska v zastavah?«

^6:11 Šla sem dol v orehov vrt pogledat zelenje v dolini, gledat, ali že trta poganja, ali granatovci cveto.

^6:12 Nisem vedela, da me je moje srce naredilo za bojni voz mojemu krasnemu junaku.

^7:1 Vrni se, vrni, Šulámka, vrni se, vrni, da si te ogledamo! Kaj hočete ogledovati Šulámko pri plesu med taboroma?

^7:2 Kako lepe so tvoje noge v sandalah, knežja hči! Obline tvojih bokov so kot koralde, delo mojstrovih rok.

^7:3 Tvoje naročje je vrčasta posoda; naj ji ne manjka odišavljenega vina. Tvoj trebuh je kup pšenice, z lilijami obdan.

^7:4 Tvoji dojki sta kakor dva mladiča, gazelina dvojčka.

^7:5 Tvoj vrat je kot slonokoščen stolp, tvoje oči so ribniki v Hešbónu, pri Batrabímskih vratih. Tvoj nos je kot libanonski stolp, ki gleda proti Damasku.

^7:6 Tvoja glava na tebi je kot Karmel in kodri na tvoji glavi kakor škrlat, kralja so prevzele kite.

^7:7 Kako lepa si in kako zala, ljubezen v radostih!

^7:8 Tvoja postava je podobna palmi in tvoje prsi grozdom.

^7:9 Dejal sem: Splezal bom na palmo, segel po njenih šopih. Tvoje prsi naj bodo kot grozdi vinske trte in vonj tvojega diha kakor jabolka,

^7:10 tvoja usta kot najboljše vino, ki teče mojemu ljubemu v slast, drsi po ustnicah spečih.

^7:11 Jaz sem svojega ljubega in on hrepeni po meni.

^7:12 Pridi, moj ljubi, pojdiva na deželo, prenočujva po vaseh.

^7:13 Navsezgodaj se odpraviva v vinograde, videla bova, ali že trta poganja, ali se cvetje razpira, ali granatovci cveto. Tam ti bom podarila svojo ljubezen.

^7:14 Nadliščki dajejo svoj vonj in pri naših vratih je sámo žlahtno sadje: novo in staro, moj ljubi, zate sem ga shranila.

^8:1 O, da bi mi bil kakor brat, ki je sesal na prsih moje matere! Če bi te srečala zunaj, bi te lahko poljubila, pa me ne bi zaničevali.

^8:2 Peljala bi te, te pripeljala v hišo svoje matere; moral bi me poučiti. Napajala bi te z odišavljenim vinom, z moštom svojih granatovcev.

^8:3 Njegova levica je pod mojo glavo in njegova desnica me objema.

^8:4 Rotim vas, hčere jeruzalemske: Ne budite in ne motite ljubezni, dokler se veseli!

^8:5 Kdo je ta, ki prihaja iz puščave in se naslanja na svojega ljubega? Pod jablano sem te zbudila. Tam te je spočela tvoja mati, tam je spočela in te rodila.

^8:6 Deni me kot pečat na svoje srce, kot pečat na svoj laket! Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, silna kakor podzemlje ljubezenska strast! Njene strele so ognjene strele, Gospodov plamen.

^8:7 Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in reke je ne morejo preplaviti. Če bi kdo dal za ljubezen vse bogastvo svoje hiše, bi ga še vedno zaničevali.

^8:8 Sestrico imamo, nima še prsi. Kaj bomo storili svoji sestri na dan, ko jo bodo snubili?

^8:9 Če je zid, sezidamo na njej srebrn branik, če je vrata, jo zapremo s cedrovino.

^8:10 Jaz sem zid in moje prsi so kakor stolpi. Tako sem postala v njegovih očeh kakor tista, ki je našla mir.

^8:11 Salomon je imel vinograd v Báal Hamónu; vinograd je izročil varuhom: vsak naj bi dajal za njegov sad po tisoč srebrnikov.

^8:12 Moj lastni vinograd je pred mano: Tistih tisoč naj bo zate, Salomon, in dvesto za varuhe njegovega sadu!

^8:13 Ti, ki bivaš v vrtovih – spremljevalci poslušajo tvoj glas – daj, da ga slišim!

^8:14 Pohiti, moj ljubi, bodi podoben gazeli ali mlademu jelenu na balzamovih gorah!