Tretje Janezovo pismo

^1:1 Starešina ljubemu Gaju, ki ga ljubim v resnici.

^1:2 Ljubi, prosim Boga, da bi ti šlo v vsem dobro in bi bil zdrav, kakor gre dobro tvoji duši.

^1:3 Zelo sem se razveselil bratov, ki so prišli in pričevali za tvojo resnico, kako živiš v resnici.

^1:4 Nimam večjega veselja, kakor je to, da slišim, kako moji otroci živijo v resnici.

^1:5 Ljubi, zvesto ravnaš, kar koli storiš za brate, in sicer za tuje.

^1:6 Ti so pred Cerkvijo pričali za tvojo ljubezen. Dobro boš storil, če jih boš oskrbel za pot, kakor je prav pred Bogom.

^1:7 Odšli so namreč na pot zaradi Imena in niso nič jemali od poganov.

^1:8 Mi smo torej dolžni podpirati take ljudi, da bomo tudi sami postali sodelavci resnice.

^1:9 Napisal sem nekaj Cerkvi. Toda Diotréf, ki hoče biti med njimi vodilni, nas ne sprejema.

^1:10 Zato ga bom, kadar pridem, spomnil na dela, ki jih počne, ko nas obrekuje s hudobnimi besedami. Pa mu to še ni dovolj. Niti bratov ne sprejema in tistim, ki bi jih radi sprejemali, preprečuje in jih meče iz Cerkve.

^1:11 Ljubi, ne posnemaj hudega, ampak to, kar je dobro. Kdor dela dobro, je od Boga; kdor pa dela húdo, Boga ni videl.

^1:12 Za Demetrija pa pričujejo vsi, tudi sama resnica, in tudi mi pričujemo zanj, veš pa, da je naše pričevanje resnično.

^1:13 Veliko bi ti lahko še napisal, pa ti nočem pisati s črnilom in peresom.

^1:14 Upam pa, da se v kratkem vidiva in se pogovoriva iz oči v oči.

^1:15 Mir s teboj! Pozdravljajo te prijatelji. Pozdravi prijatelje, vsakega po imenu.