Titu

^1:1 Pavel, Božji služabnik in apostol Jezusa Kristusa, zaradi vere Božjih izvoljencev in spoznanja resnice, ki se ujema s pravo pobožnostjo –

^1:2 v upanju na večno življenje, katero je Bog, ki ne laže, obljubil pred večnimi časi,

^1:3 svojo besedo pa ob svojem času razodel v oznanilu, ki je bilo zaupano meni na povelje Boga, našega odrešenika –

^1:4 Titu, pravemu sinu po skupni veri: milost in mir od Boga Očeta in Kristusa Jezusa, našega odrešenika.

^1:5 Na Kreti sem te pustil zato, da urediš, kar je še treba, in da po posameznih mestih postaviš starešine, kakor sem ti naročil.

^1:6 Starešina mora biti neoporečen, mož ene žene, naj ima verne otroke, take, ki jim ni mogoče očitati razuzdanosti ali nepokorščine.

^1:7 Ker je škof Božji oskrbnik, mora biti neoporečen. Nikakor ne sme biti ne prevzeten ne jezljiv, ne pijanec ne pretepač in ne nesramen dobičkolovec.

^1:8 Biti pa mora gostoljuben, dobrotljiv, razumen, pravičen, svet, sebe mora obvladovati.

^1:9 Trdno se mora držati zanesljive besede, ki je v skladu z naukom. Tako bo zmožen z zdravim poukom spodbujati, nasprotnike pa izpodbijati.

^1:10 Veliko je namreč tudi nepokornih, blebetavcev in sleparjev, posebno med tistimi iz obreze.

^1:11 Tem je treba zapreti usta, saj cele družine spodkopavajo, ko zaradi umazanega dobička učijo, česar ne bi smeli.

^1:12 Eden izmed njih, njihov lastni prerok, je rekel: »Krečáni so večni lažnivci, hude zveri, leni trebuhi.«

^1:13 To pričevanje je resnično. Zato jih ostro pokaraj, da bodo ozdraveli v veri

^1:14 in ne bodo nasedali judovskim bajkam in nauku ljudi, ki resnici obračajo hrbet.

^1:15 Čistim je vse čisto. Omadeževanim in nevernim pa nobena stvar ni čista, ampak sta omadeževana celo njihova um in vest.

^1:16 Izpovedujejo, da Boga poznajo, toda z dejanji ga zanikajo. Gnusni so, neposlušni in nezmožni za kakršno koli dobro delo.

^2:1 Ti pa govôri, kar je primerno zdravemu nauku:

^2:2 stari možje morajo biti trezni, dostojanstveni, razumni, zdravi v veri, ljubezni in stanovitnosti.

^2:3 Podobno naj se stare ženske vedejo spodobno, kakor zahteva svetost. Naj ne bodo obrekljive, naj ne bodo sužnje obilnega vina. Naj druge učijo, kar je dobrega.

^2:4 Tako bodo mogle vzgajati mlade žene, da bodo ljubile svoje može, svoje otroke,

^2:5 da bodo razumne, spodobne, dobre hišne gospodinje, da bodo ubogale svoje može. Tako Božje besede ne bodo preklinjali.

^2:6 Prav tako opominjaj mladeniče, naj se obvladujejo.

^2:7 Ti sam bodi v vsem zgled za dobra dela. Pri poučevanju pokaži nepopačenost, dostojanstvo,

^2:8 zdravo in neoporečno besedo, da bo nasprotnik osramočen, ker ne bo mogel o nas reči nič slabega.

^2:9 Sužnji naj se v vsem podrejajo svojim gospodarjem. Naj jim bodo po volji, naj ne ugovarjajo

^2:10 in ne kradejo, ampak naj izkazujejo celovito in pravilno zvestobo, da bodo v vsem okrasili nauk Boga, našega odrešenika.

^2:11 Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi.

^2:12 Vzgaja nas, naj se odpovemo brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter razumno, pravično in res pobožno živimo v sedanjem veku,

^2:13 ko pričakujemo, da se bosta uresničila blaženo upanje in pojavitev slave vélikega Boga in našega odrešenika Jezusa Kristusa,

^2:14 ki je dal sam sebe za nas, da bi nas odkupil iz vse nepostavnosti in nas zase očistil kot lastno ljudstvo, ki je vneto za dobra dela.

^2:15 Tako govôri in opominjaj in grajaj z vso oblastjo. Nihče naj te ne zaničuje.

^3:1 Opozarjaj jih, naj bodo vladarjem in oblastem podrejeni, pokorni in pripravljeni za vsako dobro delo.

^3:2 Naj nikogar ne preklinjajo, naj ne bodo prepirljivi, ampak prijazni; izkazujejo naj kar največjo krotkost vsem ljudem.

^3:3 Saj smo bili tudi mi nekoč neumni, nepokorni in v zablodah. Stregli smo najrazličnejšim poželenjem in nasladam. Živeli smo v hudobiji in nevoščljivosti. Neznosni smo bili in sovražili drug drugega.

^3:4 Ko pa sta se pojavili dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika,

^3:5 nas je rešil, a ne zaradi del pravičnosti, ki bi jih storili mi, marveč po svojem usmiljenju, s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu.

^3:6 Tega je po našem odrešeniku Jezusu Kristusu obilno izlil na nas,

^3:7 da bi, opravičeni po njegovi milosti, postali dediči večnega življenja, v katero upamo.

^3:8 Zanesljiva je ta beseda. Zato hočem, da nenehno poudarjaš, naj si tisti, ki verujejo v Boga, prizadevajo, da se bodo posvečali dobrim delom. To je dobro in ljudem koristno.

^3:9 Ogibaj pa se nespametnih razprav, rodovnikov, prepirov in pričkanj glede postave. Vse to nič ne koristi in je prazno.

^3:10 Človeka, ki povzroča razkole, se po prvem in drugem svarilu ogiblji,

^3:11 saj veš, da je iztiril in da greši. Tak se je sam obsodil.

^3:12 Ko bom k tebi poslal Artemája ali Tihika, skušaj čim prej priti k meni v Nikópolo. Sklenil sem namreč, da bom tam prezimil.

^3:13 Zenája, ki je izvedenec v postavi, in Apola spodobno oskrbi za pot, da ne bosta ničesar pogrešala.

^3:14 Pa tudi naši naj se naučijo skrbeti za dobra dela, če se kje pokaže huda potreba, da ne bodo brez sadu.

^3:15 Pozdravljajo te vsi, ki so pri meni. Pozdravi tiste, ki nas ljubijo v veri. Milost z vami vsemi!