Sodniki

^1:1 Po Józuetovi smrti so Izraelovi sinovi vprašali Gospoda, rekoč: »Kdo izmed nas pojde prvi na vojsko proti Kánaancem?«

^1:2 Gospod je rekel: »Juda naj gre! Glejte, dal sem deželo v njegove roke.«

^1:3 Tedaj je rekel Juda svojemu bratu Simeonu: »Pojdi z menoj v moj delež na vojsko proti Kánaancem; potem grem tudi jaz s teboj v tvoj delež.« In Simeon je šel z njim.

^1:4 Juda je krenil in Gospod jima je dal v roke Kánaance in Perizéjce. Tako sta pobila deset tisoč mož v Bezeku.

^1:5 V Bezeku sta naletela na Adoní Bezeka, se z njim bojevala in porazila Kánaance in Perizéjce.

^1:6 Adoní Bezek pa je zbežal; tekla sta za njim, ga ujela in mu odsekala palce na njegovih rokah in njegovih nogah.

^1:7 Tedaj je rekel Adoní Bezek: »Sedemdeset kraljev z odsekanimi palci na svojih rokah in svojih nogah je pobiralo ostanke pod mojo mizo. Kar sem jaz storil, to mi je Bog povrnil.« Potem sta ga odpeljala v Jeruzalem in je tam umrl.

^1:8 Judovi sinovi so se bojevali tudi proti Jeruzalemu, ga zavzeli, udarili z ostrim mečem in mesto požgali z ognjem.

^1:9 Potem so Judovi sinovi odšli in se bojevali s Kánaanci, ki so prebivali na pogorju, v Negebu in Šéfeli.

^1:10 Nato je Juda šel nad Kánaance, ki so prebivali v Hebrónu. Hebrón se je prej imenoval Kirját Arba. Tam so ubili Šešája, Ahimána in Talmája.

^1:11 Od tod je šel nad prebivalce Debírja. Debír se je prej imenoval Kirját Sefer.

^1:12 Tedaj je rekel Kaléb: »Tistemu, ki udari Kirját Sefer in ga zavzame, bom dal svojo hčer Ahso za ženo.«

^1:13 Zavzel ga je Otniél, Kenázov sin, mlajši Kalébov brat; in dal mu je svojo hčer Ahso za ženo.

^1:14 Ko je ta prišla k njemu, jo je nagovarjal, naj prosi svojega očeta za polje. Spustila se je z osla in Kaléb ji je rekel: »Kaj ti je?«

^1:15 Rekla mu je: »Daj mi blagoslov! Ker si me oddal v južno deželo, mi daj tudi studence z vodo!« In Kaléb ji je dal studence na višini in studence v nižini.

^1:16 Sinovi Mojzesovega tasta Kenéjca so odšli z Judovimi sinovi iz Palmovega mesta v judovsko puščavo, južno od Aráda, in se naselili med ljudstvom.

^1:17 Juda pa je s svojim bratom Simeonom šel dalje in udarila sta Kánaance, ki so prebivali v Cefátu. Pokončala sta mesto po zakletvi in mesto poimenovala Horma.

^1:18 Nato je Juda zavzel Gazo in njeno ozemlje, Aškelón in njegovo ozemlje ter Ekrón in njegovo ozemlje.

^1:19 Gospod je bil z Judom in zavzel je tudi pogorje. Ni pa mogel pregnati prebivalcev v dolini, kajti imeli so železne vozove.

^1:20 Hebrón so dali Kalébu, kakor je govoril Mojzes, in ta je od tam pregnal tri Anákove sinove.

^1:21 Benjaminovi sinovi pa niso mogli pregnati Jebusejcev, ki so prebivali v Jeruzalemu; tako so Jebusejci prebivali z Benjaminovimi sinovi do tega dne.

^1:22 Tudi Jožefova hiša je šla, in sicer v Betel, in Gospod je bil z njimi.

^1:23 Jožefova hiša je dala Betel ogledati; Betel pa se je prej imenoval Luz.

^1:24 Stražarji so tedaj zagledali moža, ki je prihajal iz mesta. Rekli so mu: »Pokaži nam, prosimo, pot v mesto, pa ti izkažemo naklonjenost.«

^1:25 Pokazal jim je vhod v mesto. Tedaj so udarili mesto z ostrim mečem, tistega moža in vso njegovo družino pa so izpustili.

^1:26 Mož je odšel v deželo Hetejcev, tam sezidal mesto in ga poimenoval Luz. Tako se imenuje do tega dne.

^1:27 Manáse pa ni mogel premagati Bet Šeána in njegovih naselij, Taanáha in njegovih naselij, prebivalcev iz Dora in njegovih naselij, prebivalcev iz Jibleáma in njegovih naselij ter prebivalcev iz Megída in njegovih naselij. Tako so Kánaanci še naprej prebivali v tej deželi.

^1:28 Ko se je Izrael okrepil, je Kánaance podvrgel tlaki; popolnoma pa jih ni mogel pregnati.

^1:29 Tudi Efrájim ni mogel pregnati Kánaancev, ki so prebivali v Gezerju. Tako so Kánaanci prebivali sredi med njimi v Gezerju.

^1:30 Zábulon ni mogel pregnati prebivalcev Kitróna in prebivalcev Nahalóla. Kánaanci so prebivali sredi med njimi; bili pa so podvrženi tlaki.

^1:31 Aser ni mogel pregnati prebivalcev Aka in prebivalcev Sidóna, Mahaléba, Ahzíba, Helbe, Aféke ter Rehóba.

^1:32 Tako so Áserjevci prebivali med Kánaanci, prebivalci dežele, kajti niso jih pregnali.

^1:33 Neftáli ni mogel pregnati prebivalcev Bet Šemeša in prebivalcev Bet Anáta. Tako je prebival med Kánaanci, prebivalci dežele. Toda prebivalci Bet Šemeša in prebivalci Bet Anáta so bili podvrženi tlaki.

^1:34 Amoréjci so potisnili Danove sinove nazaj na pogorje in jim niso dovolili, da bi se spustili v dolino.

^1:35 Tako se je Amoréjcem posrečilo, da so prebivali v Har Heresu, v Ajalónu in v Šaalbímu. Ko pa se je roka Jožefove hiše okrepila, so bili podvrženi tlaki.

^1:36 Meja Amoréjcev je tekla od vzpona pri Akrabímu ter od Sele navzgor.

^2:1 Tedaj je prišel Gospodov angel iz Gilgála v Bohím. Rekel je: »Izpeljal sem vas iz Egipta in pripeljal v deželo, ki sem jo s prisego obljubil vašim očetom. Rekel sem: Nikoli ne bom prelomil svoje zaveze z vami.

^2:2 Vi zato ne sklepajte zaveze s prebivalci te dežele, ampak razdenite njihove oltarje. Toda niste poslušali mojega glasu. Kaj ste to storili?

^2:3 Tudi sem rekel: ›Ne bom jih pregnal izpred vašega obličja; naj bodo vaši nasprotniki, njihovi bogovi pa naj vam bodo za zanko.‹«

^2:4 Ko je Gospodov angel govoril te besede vsem Izraelovim sinovom, je ljudstvo povzdignilo svoj glas in so jokali.

^2:5 Zato so imenovali ta kraj Bohím in so tam darovali Gospodu.

^2:6 Ko je Józue odslovil ljudstvo, so Izraelovi sinovi odšli vsak v svojo dediščino, da bi prejeli deželo v last.

^2:7 Ljudstvo je služilo Gospodu vse Józuetove dni in vse dni starešin, ki so Józueta preživeli in še videli vsa velika Gospodova dela, ki jih je storil v prid Izraelu.

^2:8 Umrl pa je Nunov sin Józue, Gospodov služabnik, star sto deset let.

^2:9 Pokopali so ga na ozemlju njegove dediščine, v Timnát Heresu, na Efrájimskem pogorju, severno od gore Gáaš.

^2:10 Tudi ves tisti rod se je pridružil svojim očetom. Za njim je nastopil drug rod, ki ni poznal Gospoda in tudi ne njegovih del, ki jih je storil v prid Izraelu.

^2:11 Izraelovi sinovi so delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, in služili Báalom.

^2:12 Zapustili so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, ter hodili za drugimi bogovi, za bogovi ljudstev, ki so prebivali okoli njih, in jih molili. Tako so razjezili Gospoda.

^2:13 Zapustili so Gospoda in služili Báalu in Astartam.

^2:14 Tedaj se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oropali; in prodal jih je v roke njihovih sovražnikov okoli njih, in niso se mogli več ustavljati svojim sovražnikom.

^2:15 Česar koli so se lotili, je bila vedno proti njim Gospodova roka, kakor jim je Gospod govoril in kakor jim je Gospod zaprisegel. Bili so v hudi stiski.

^2:16 Gospod jim je tedaj obudil sodnike, ki so jih reševali iz rok njihovih zatiralcev.

^2:17 Vendar tudi sodnikov niso poslušali, ampak so se vlačugali z drugimi bogovi in jih molili. Hitro so se obrnili s poti, po kateri so hodili njihovi očetje, ki so poslušali Gospodove zapovedi; oni pa niso tako delali.

^2:18 Kadar koli jim je Gospod obudil sodnike, je bil Gospod s sodnikom in reševal jih je iz rok njihovih sovražnikov vse sodnikove dni. Kajti milo se je storilo Gospodu zaradi njihovega stokanja pred njihovimi zatiralci in napadalci.

^2:19 Ko pa je sodnik umrl, so se vrnili na staro pot in delali huje od svojih očetov. Hodili so za drugimi bogovi, jim služili in jih molili. Niso opustili svojega početja in svoje napačne poti.

^2:20 Zato se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela in je rekel: »Ker je ta narod prekršil mojo zavezo, ki sem jo zapovedal njegovim očetom, in ni poslušal mojega glasu,

^2:21 tudi jaz ne bom več preganjal izpred njegovega obličja nobenega izmed narodov, ki jih je pustil Józue, ko je umrl.

^2:22 Po njih hočem preizkusiti Izraela, ali se bodo držali Gospodove poti in hodili po njej, kakor so se je držali njihovi očetje, ali ne.«

^2:23 Zato je Gospod pustil te narode, ne da bi jih takoj pregnal, in jih ni izročil Józuetu v roke.

^3:1 To pa so narodi, ki jih je Gospod pustil, da bi po njih preizkusil Izraela v vsem, česar še niso poznali glede vojskovanja v Kánaanu.

^3:2 To se je zgodilo, da bi si rodovi Izraelovih sinov pridobili znanje glede vojskovanja, ki ga prej še niso poznali:

^3:3 pet filistejskih vladarjev, vsi Kánaanci, Sidónci in Hivéjci, ki so prebivali na libanonskem pogorju, od gore Báal Hermon do Lebó Hamáta.

^3:4 Po teh naj bi preizkusil Izraela in spoznal, ali bodo poslušali Gospodove zapovedi, ki jih je po Mojzesu zapovedal njihovim očetom.

^3:5 Tako so Izraelovi sinovi prebivali sredi Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev.

^3:6 Jemali so njihove hčere za žene, dajali svoje hčere njihovim sinovom ter služili njihovim bogovom.

^3:7 Izraelovi sinovi so delali, kar je hudo v Gospodovih očeh. Pozabili so Gospoda, svojega Boga, in služili Báalom in Ašeram.

^3:8 Zato se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela in izročil jih je v roke Kušán Rišatájimu, kralju v Arámu Dveh rek. Osem let so Izraelovi sinovi služili Kušán Rišatájimu.

^3:9 Izraelovi sinovi so vpili h Gospodu in Gospod je obudil Izraelovim sinovom rešitelja, da bi jih rešil, Otniéla, Kenázovega sina, mlajšega Kalébovega brata.

^3:10 Gospodov duh je bil z njim in sodil je Izraelu. Šel je v boj in Gospod mu je dal v roke arámskega kralja Kušán Rišatájima; in njegova roka je zmagala nad Kušán Rišatájimom.

^3:11 Potem je imela dežela štirideset let mir in Kenázov sin Otniél je umrl.

^3:12 Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v Gospodovih očeh. Tedaj je Gospod okrepil moábskega kralja Eglóna zoper Izraela, kajti delali so, kar je hudo v Gospodovih očeh.

^3:13 Eglón je zbral ob sebi Amónove sinove in Amalečane. Šli so in premagali Izraela ter zavzeli Palmovo mesto.

^3:14 Osemnajst let so Izraelovi sinovi služili moábskemu kralju Eglónu.

^3:15 Izraelovi sinovi so vpili h Gospodu. In Gospod jim je obudil rešitelja, Ehúda, Gerájevega sina, Benjaminovca, moža, ki je bil levičen. Po njegovi roki so Izraelovi sinovi poslali moábskemu kralju Eglónu davek.

^3:16 Ehúd pa si je naredil dvorezno, za pedenj dolgo bodalo in si ga pripasal pod svojo obleko na svoji desni strani.

^3:17 Nato je izročil davek moábskemu kralju Eglónu. Eglón pa je bil zelo debel mož.

^3:18 Ko je oddal davek in odpustil ljudstvo, ki je nosilo davek,

^3:19 se je vrnil iz kraja obdelanih kamnov pri Gilgálu in rekel: »Zaupno stvar imam zate, o kralj.« Ta je dejal: »Pst.« In odšli so ven vsi, ki so stali ob njem.

^3:20 Ehúd je tedaj stopil k njemu, ko je ta sedel sam v svoji zgornji, hladni izbi. Ehúd je rekel: »Božjo besedo imam zate.« In vstal je s prestola,

^3:21 Ehúd pa je iztegnil svojo levico, potegnil bodalo s svoje desne strani ter mu ga zabodel v trebuh.

^3:22 Skupaj z rezilom je vanj porinil tudi držaj, in obdala ga je tolšča, kajti bodala ni potegnil iz trebuha. Nato je Ehúd stopil ven skozi zidno odprtino

^3:23 in prišel v preddverje, zaprl za seboj vrata zgornje izbe in jih zapahnil.

^3:24 Ko je odšel, so prišli njegovi služabniki. Ko so videli, da so bila vrata zgornje izbe zapahnjena, so rekli: »Gotovo je na potrebi v svoji hladni izbi.«

^3:25 Dolgo časa so čakali, a glej, ni odprl vrat svoje zgornje izbe. Vzeli so ključe in odprli. In glej, njihov gospod je ležal na tleh mrtev.

^3:26 Ehúd pa je medtem, ko so se oni mudili, že utekel; šel je mimo kraja obdelanih kamnov in tekel v Seíro.

^3:27 Ko je prišel tja, je zatrobil v rog na Efrájimskem pogorju in Izraelovi sinovi so z njim na čelu sestopili s pogorja.

^3:28 Rekel jim je: »Pojdite za menoj, kajti Gospod vam je dal sovražnike Moábce v roke.« Ti so šli za njim, zasedli Moábcem prehode čez Jordan in nikogar niso spustili na drugo stran.

^3:29 V tistem času so pobili Moábce, kakih deset tisoč mož, same močne in hrabre vojake, in nihče ni utekel.

^3:30 Tisti dan je bil Moáb ponižan od Izraelove roke, dežela pa je imela osemdeset let mir.

^3:31 Za njim je nastopil Anátov sin Šamgár. Pobil je Filistejce, šeststo mož, z volovskim ostnom. Tudi on je rešil Izraela.

^4:1 Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, Ehúd pa je umrl.

^4:2 Gospod jih je zato dal v roke kánaanskega kralja Jabína, ki je kraljeval v Hacórju. Poveljnik njegove vojske je bil Siserá, ki je bival v Haróšet Gojímu.

^4:3 In Izraelovi sinovi so vpili h Gospodu, kajti devetsto železnih vozov je imel in dvajset let je hudo stiskal Izraelove sinove.

^4:4 V tistem času je Izraelu sodila Debóra, Lapidótova žena, žena prerokinja.

^4:5 Prebivala je pod Debórino palmo med Ramo in Betelom, na Efrájimskem pogorju, in Izraelovi sinovi so prihajali k njej na razsodbo.

^4:6 Poslala je in poklicala Abinóamovega sina Baráka iz Kedeša v Neftáliju in mu rekla: »Mar ti ni Gospod, Izraelov Bog, ukazal, da se odpravi na goro Tabor in vzemi s seboj deset tisoč mož izmed Neftálijevih in Zábulonovih sinov?

^4:7 Pritegnila bom namreč k tebi, k potoku Kišónu, Siserája, poveljnika Jabínove vojske, njegove bojne vozove ter njegovo vojsko, in jih izročila v tvoje roke.«

^4:8 Barák ji je rekel: »Če greš z menoj, pojdem; če pa ne greš z menoj, ne pojdem.«

^4:9 Rekla je: »Da, s teboj grem. Vendar slava na poti, ki jo nastopaš, ne bo tvoja. Gospod bo Siserája izročil v ženske roke.« Tedaj je Debóra vstala in šla z Barákom v Kedeš.

^4:10 Barák je v Kedeš poklical Zábulona in Neftálija in deset tisoč mož je prišlo k njegovim nogam. Tudi Debóra je šla z njim.

^4:11 Kenéjec Heber pa se je ločil od Kajina, enega izmed sinov Mojzesovega tasta Hobába, in si postavil šotor pri hrastu v Caananímu, blizu Kedeša.

^4:12 Siseráju so sporočili, da je Abinóamov sin Barák šel na goro Tabor.

^4:13 Siserá je tedaj zbral vse svoje vozove, devetsto železnih voz, in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, od Haróšet Gojíma pa do potoka Kišóna.

^4:14 In Debóra je rekla Baráku: »Vstani, kajti to je dan, ko ti Gospod daje Siserája v roke. Ali ne gre Gospod sam pred teboj?« Tedaj se je Barák spustil z gore Tabor in za njim deset tisoč mož.

^4:15 In Gospod je pokončal Siserája, vse njegove bojne vozove in ves tabor pred Barákom z ostrim mečem. Siserá pa je stopil z voza in peš pobegnil.

^4:16 Barák je zasledoval vozove in tabor do Haróšet Gojíma, dokler ni vsa Siserájeva vojska padla pod ostrim mečem in ni nobeden preostal.

^4:17 Siserá je peš pribežal do šotora Jaéle, žene Kenéjca Heberja. Med Jabínom, kraljem v Hacórju, in hišo Kenéjca Heberja je bil namreč mir.

^4:18 Jaéla je prišla Siseráju naproti in mu rekla: »Stopi noter, moj gospod! Stopi k meni, nikar se ne boj!« Vstopil je k njej v šotor in pokrila ga je z odejo.

^4:19 Rekel ji je: »Prosim te, daj mi piti malo vode, kajti žejen sem.« Odprla je meh z mlekom, mu dala piti in ga spet pokrila.

^4:20 Rekel ji je še: »Postavi se k vhodu v šotor! Če kdo pride in te povpraša ter reče: ›Ali je kdo tukaj?‹, mu reci: ›Nihče.‹«

^4:21 Potem je Heberjeva žena Jaéla pograbila šotorski klin, vzela kladivo v svojo roko, se mu tiho približala in zabila klin v njegova senca tako, da se je zarinil v zemljo. V trdnem spanju se je stresel in umrl.

^4:22 In glej, ko je Barák še zasledoval Siserája, mu je Jaéla prišla naproti ter mu rekla: »Pridi in pokažem ti moža, ki ga iščeš!« Vstopil je k njej in glej, Siserá je ležal mrtev s klinom v svojih sencih.

^4:23 Tako je tisti dan Bog ponižal kánaanskega kralja Jabína pred Izraelovimi sinovi.

^4:24 In roka Izraelovih sinov je vse bolj pritiskala na kánaanskega kralja Jabína, dokler niso popolnoma uničili kánaanskega kralja Jabína.

^5:1 Tisti dan sta zapela Debóra in Abinóamov sin Barák ter rekla:

^5:2 Knezi so bili vodje v Izraelu, ljudstvo jim je voljno sledilo: slavite Gospoda!

^5:3 Poslušajte kralji, prisluhnite veljaki, Gospodu hočem zapeti, prepevati Gospodu, Izraelovemu Bogu.

^5:4 Gospod, ko si šel iz Seírja, prihajal z edómske poljane, se je zemlja tresla, nebo je močno rosilo, iz oblakov je lilo med gromom.

^5:5 Gore so trepetale pred Gospodom, Gospodom s Sinaja, Izraelovim Bogom.

^5:6 V dnevih Anátovega sina Šamgárja, v dnevih Jaéle so ceste samevale; in ti, ki so hodili po stezah, so stopali po stranskih poteh.

^5:7 Izumrli so veljaki v Izraelu, izumrli, dokler nisem vstala jaz, Debóra, se vzdignila jaz, mati v Izraelu.

^5:8 Hlastali so za tujimi bogovi, kakor po ječmenovih hlebih; ščita in kopja pa ni bilo videti, med štirideset tisoči v Izraelu.

^5:9 Moje srce je z izraelskimi knezi; o, prostovoljci med ljudstvom, slavite Gospoda!

^5:10 Vi, ki jezdite na belih oslicah, vi, ki sedite na sodniških stolih, vi, ki hodite po poti: vriskajte!

^5:11 Močneje od glasu pastirjev pri napajališčih naj se opeva Gospodova zmaga; zmaga njegovih veljakov v Izraelu. Tedaj je Gospodovo ljudstvo šlo dol k vratom.

^5:12 Prebudi, prebudi se, Debóra, prebudi, prebudi se, pesem zapoj! Vstani, Barák, pripelji svoje ujetnike, sin Abinóamov!

^5:13 Stopi zdaj dol, preostanek plemenitih, Gospodovo ljudstvo, pridi k meni z junaki!

^5:14 Za menoj Efrájim, njih korenina je v Amáleku, tvoji potomci, Benjamin, s tvojim ljudstvom. Od mene, Mahír, so prišli voditelji, in iz Zábulona ti, ki držijo žezlo.

^5:15 Isahárjevi vojvode so z Debóro, saj je bil Isahár zvest Baráku in se je v dolini podvrgel njegovim korakom. Med Rubenovimi plemeni so dolgi posveti.

^5:16 Zakaj se mudiš pri ovčjih stajah in poslušaš čred beketanje? Med Rubenovimi plemeni so dolgi posveti.

^5:17 Gileád onkraj Jordana počiva, in Dan, čemu domuje na ladjah? Aser sedi ob morskem obrežju in počiva ob njegovih zalivih.

^5:18 Zábulon je ljudstvo, ki izpostavlja svoje življenje smrti, in tudi Neftáli, na vrhovih poljane.

^5:19 Kralji so prišli in se bojevali. Tedaj so se vojskovali kánaanski kralji, pri Taanáhu, ob vodah megídskih, vendar srebra v plen niso dobili.

^5:20 Z neba dol so se vojskovale zvezde, s svojih tirov so se bojevale proti Siseráju.

^5:21 Potok Kišón jih je odplavljal, potok starodavnih dni, potok Kišón. Pogumno nastopi, moja duša!

^5:22 Tedaj so peketala konjev kopita, in urno so dirjali njihovi vranci.

^5:23 »Prekolnite Meróz,« pravi Gospodov angel, »prekolnite, prekolnite njegove prebivalce, ker niso prišli na pomoč Gospodu, na pomoč Gospodu z junaki.«

^5:24 Blagoslovljena med ženami bodi Jaéla, žena Kenéjca Heberja, med ženami v šotoru bodi blagrovana.

^5:25 Vode jo je prosil, dala mu je mleka, v dragoceni posodi mu je prinesla smetane.

^5:26 S svojo levico je segla po klinu, z desnico po kovaškem kladivu. Udarila je Siserája, mu glavo razbila, strla in prebodla njegova senca.

^5:27 Ob njenih nogah je omahnil, padel in obležal, ob njenih nogah je omahnil in padel; kjer je omahnil, je mrtev obležal.

^5:28 Z okna doli gleda in skoz omrežje toži Siserájeva mati: »Zakaj se obotavlja in ne pride njegov voz, zakaj kasni topot njegovih bojnih vpreg?«

^5:29 Najmodrejša njenih kneginj ji odgovarja, pa tudi sebi odgovarja in pravi:

^5:30 »Glej, skupaj zbrani si delijo plen! Eno ali dve dekleti na glavo junaka; plen: pisana oblačila za Siserája, plen: pisana oblačila in ruta, pisana obleka in dve ruti na moj vrat kot plen.«

^5:31 Tako se naj pogubijo vsi tvoji sovražniki, o Gospod, kateri pa te ljubijo, naj bodo kakor sonce, ko vzhaja v svoji moči. Nato je dežela štirideset let uživala mir.

^6:1 Izraelovi sinovi so delali, kar je hudo v Gospodovih očeh. Zato jih je Gospod dal za sedem let v roke Midjáncem.

^6:2 Midjánska roka je prevladala nad Izraelom in iz strahu pred Midjánci so si Izraelovi sinovi uredili gorske globeli, votline in zaklonišča.

^6:3 Zgodilo se je tudi, da so Izraelci posejali, prišli pa so Midjánci, Amalečani in sinovi Vzhoda, da bi šli nadnje.

^6:4 Utaborili so se ob njih in jim pokončali pridelke zemlje, vse do vhoda v Gazo. V Izraelu niso pustili nič živeža in tudi ne drobnice, goveda in oslov.

^6:5 Kajti prihajali so s svojo živino in s svojimi šotori, vstopali so številni kakor kobilice. Bilo jih je mnogo in brez števila je bilo njihovih kamel. Prihajali so v deželo in jo pustošili.

^6:6 Tako je Izrael zaradi Midjáncev silno obubožal in Izraelovi sinovi so klicali h Gospodu.

^6:7 Ko so Izraelovi sinovi vpili h Gospodu zaradi Midjáncev,

^6:8 je Gospod poslal Izraelovim sinovom moža, preroka. Ta jim je rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Jaz sem vas pripeljal iz Egipta in vas odpeljal iz hiše sužnosti.

^6:9 Rešil sem vas egiptovske roke, iz rok teh, ki so vas stiskali. Izpred vas sem jih pregnal in vam dal njihovo deželo.

^6:10 Rekel sem vam tudi: Jaz sem Gospod, vaš Bog. Ne bojte se bogov Amoréjcev, v katerih deželi prebivate. Vendar niste poslušali mojega glasu.‹«

^6:11 Tedaj je prišel Gospodov angel in se usedel pod terebinto v Ofri, last Abiézerjevca Joáša. Njegov sin Gideón je v stiskalnici s palico otepal pšenico, da bi jo spravil na varno pred Midjánci.

^6:12 Tedaj se mu je prikazal Gospodov angel in mu rekel: »Gospod s teboj, močni junak!«

^6:13 Gideón mu je rekel: »Toda, moj gospod, če je Gospod z nami, zakaj nas je potem vse to zadelo? Kje so vsa njegova čudežna dela, o katerih so nam pripovedovali naši očetje, ko so rekli: ›Ali nas ni Gospod izpeljal iz Egipta?‹ Zdaj pa nas je Gospod zavrgel in izročil v roke Midjáncem.«

^6:14 Gospod se je obrnil k njemu in rekel: »Pojdi v tej svoji moči in rešil boš Izraela iz rok Midjáncev. Ali te ne pošiljam jaz sam?«

^6:15 Rekel mu je: »Toda, moj gospod, s čim bom rešil Izraela? Glej, moja rodbina je najrevnejša v Manáseju in jaz sem poslednji v hiši svojega očeta.«

^6:16 Gospod pa mu je rekel: »Jaz bom s teboj. Pobil boš Midjánce kakor enega moža.«

^6:17 Rekel mu je: »Če sem našel milost v tvojih očeh, mi daj znamenje, da si ti, ki govoriš z menoj!

^6:18 Prosim te, ne hodi od tod, dokler se ne vrnem k tebi, prinesem svoj dar in ga postavim predte!« Rekel mu je: »Ostanem, dokler se ne vrneš.«

^6:19 Tedaj je Gideón odšel, pripravil kozjega mladiča in nekvašenega kruha iz škafa moke. V košaro je položil meso in vlil juho v lonec. Vse to je odnesel k njemu pod terebinto in daroval.

^6:20 Božji angel mu je tedaj rekel: »Vzemi meso in nekvašeni kruh in ju položi na to skalo, juho pa zlij proč!« Storil je tako.

^6:21 Gospodov angel je tedaj vzel konec palice v svojo roko in se dotaknil mesa in nekvašenega kruha. Iz skale je tedaj švignil ogenj in použil meso in nekvašeni kruh; Gospodov angel pa je odšel izpred njegovih oči.

^6:22 Tedaj je Gideón videl, da je bil Gospodov angel. In Gideón je rekel: »Gorje, Gospod Bog, kajti videl sem Gospodovega angela iz obličja v obličje.«

^6:23 Gospod pa mu je rekel: »Mir s teboj, nikar se ne boj! Ne boš umrl.«

^6:24 Tedaj je Gideón tam postavil oltar Gospodu in ga imenoval »Gospod je mir.« Do tega dne je še vedno v Ofri Abiézerjevcev.

^6:25 Še tisto noč mu je Gospod rekel: »Vzemi mladega junca od svojega očeta in drugega sedemletnega junca ter podri Báalov oltar, last tvojega očeta. Posekaj tudi ašero, ki je ob njem.

^6:26 Na vrhu te utrdbe zgradi po vzoru oltar Gospodu, svojemu Bogu! Nato vzemi drugega junca in ga daruj kot žgalno daritev z lesom ašere, ki jo boš posekal.«

^6:27 Gideón je vzel deset mož izmed svojih hlapcev in storil, kakor mu je Gospod govoril. Ker pa se je bal hiše svojega očeta in mož v mestu, tega ni storil podnevi, ampak ponoči.

^6:28 Ko so možje mesta zjutraj vstali, glej, je bil Báalov oltar podrt in ašera ob njem posekana, drugi junec pa darovan na postavljenem oltarju.

^6:29 Tedaj so rekli možje drug drugemu: »Kdo je to storil?« Po preiskovanju in poizvedovanju so rekli: »Joášev sin Gideón je to storil!«

^6:30 Nato so možje mesta rekli Joášu: »Privedi ven svojega sina! Umreti mora, ker je podrl Báalov oltar in ker je posekal ašero ob njem.«

^6:31 Joáš pa je rekel vsem, ki so se ustavili pri njem: »Mar hočete braniti Báala? Ali ga hočete vi rešiti? Kdor se bo bojeval zanj, bo do jutra mrtev. Če je bog, naj se bojuje sam zase, ker je podrt njegov oltar.«

^6:32 Tako so tisti dan Gideóna imenovali Jerubáal, kajti rekli so: »Naj se Báal bojuje proti njemu, ker je porušil njegov oltar.«

^6:33 Vsi Midjánci, Amalečani in sinovi Vzhoda so se tedaj zbrali skupaj, šli na drugo stran in se utaborili v Jezreélski dolini.

^6:34 Gospodov duh je tedaj navdal Gideóna in zatrobil je v rog in poklical Abiézerjevce, naj mu sledijo.

^6:35 Po vsem Manáseju je razposlal glasnike in tudi te poklical, naj mu sledijo. Odposlal je glasnike tudi v Aser, Zábulon in Neftáli, in šli so jim naproti.

^6:36 Gideón je rekel Bogu: »Če res hočeš rešiti Izraela po moji roki, kakor si govoril,

^6:37 glej, položim ovčje runo na mlatišče. Če bo rosa samo na runu, po vsej zemlji pa suho, bom vedel, da boš zagotovo rešil Izraela po moji roki, kakor si govoril.«

^6:38 In zgodilo se je tako. Ko je drugo jutro zarana vstal in ožel runo, je iz runa iztisnil roso, za polno čašo vode.

^6:39 Potem je Gideón rekel Bogu: »Naj se ne vname tvoj srd zoper mene, če bom še enkrat spregovoril. Naj poizkusim, prosim, še enkrat z runom. Naj bo tokrat suho samo na runu, po vsej zemlji pa rosa.«

^6:40 In Bog je tisto noč storil tako. Bilo je suho samo na runu, po vsej zemlji pa je bila rosa.

^7:1 Jerubáal, to je Gideón, in vse ljudstvo z njim so se zgodaj zjutraj odpravili in se utaborili pri studencu Haród. Midjánski tabor pa je bil na severni strani ob griču Moréju v ravnini.

^7:2 Tedaj je Gospod rekel Gideónu: »Preveč je ljudstva s teboj, da bi jim dal Midjánce v roke. Izrael bi se lahko ponašal pred menoj in rekel: ›S svojo lastno roko sem se rešil.‹

^7:3 Zato zdaj naznani ljudstvu in reci: ›Kdor se boji in trepeta, naj se vrne in odide z gore Gileád.‹« In vrnilo se jih je izmed ljudstva dvaindvajset tisoč, ostalo pa jih je le deset tisoč.

^7:4 Gospod je spet rekel Gideónu: »Še je preveč ljudstva. Odpelji jih k vodi in tam ti jih bom odbral. Tisti, za katerega ti porečem: ›Ta pojde s teboj,‹ bo šel s teboj; za vsakega pa, za katerega ti porečem: ›Ta ne pojde s teboj,‹ ne bo šel!«

^7:5 Odpeljal je ljudstvo k vodi in Gospod je rekel Gideónu: »Vsakogar, ki bo s svojim jezikom srebal vodo, kakor sreba pes, postavi posebej; kakor tudi vsakogar, ki bo pokleknil na kolena, da bi pil.«

^7:6 Teh, ki so srebali iz rok v usta, je bilo tristo; vsi preostali pa so pokleknili na kolena, da bi pili vodo.

^7:7 In Gospod je rekel Gideónu: »S tristo možmi, ki so srebali, vas bom rešil in v tvoje roke izročil Midjánce, vsi preostali ljudje pa naj pojdejo v svoj kraj.«

^7:8 Ko si je ljudstvo vzelo živeža in svojih rogov v svoje roke, je vse Izraelce odposlal, vsakega k svojemu šotoru. Le tristo mož je zadržal. Midjánski tabor pa je bil spodaj v ravnini.

^7:9 Še tisto noč mu je Gospod rekel: »Vstani in zavzemi tabor, kajti v tvoje roke ga dajem.

^7:10 Če pa se bojiš iti sam, pojdi v tabor skupaj s svojim hlapcem Purájem.

^7:11 Poslušal boš, o čem se bodo pogovarjali. Zatem se bodo okrepile tvoje roke, da boš odšel v tabor.« In stopil je s svojim hlapcem Purájem do prve straže v taboru.

^7:12 Midjánci, Amalečani in vsi sinovi Vzhoda pa so bili razporejeni po ravnini kakor množica kobilic in njihovim kamelam ni bilo števila. Bilo jih je toliko, kolikor je peska na morskem obrežju.

^7:13 Ko je Gideón prišel tja, je nekdo svojemu tovarišu pripovedoval sanje. Rekel je: »Imel sem sanje. Glej, kolač ječmenovega kruha se je valil proti taboru Midjáncev. Ko je dosegel šotor in zadel vanj, ga je podrl in obrnil navzgor, da je šotor padel.«

^7:14 Tovariš mu je odgovoril in rekel: »To ni nič drugega kakor meč Izraelca, Joáševega sina Gideóna. Bog mu je dal v roke Midjánce in ves tabor.«

^7:15 Ko je Gideón slišal pripovedovanje o sanjah in njihovo razlago, se je do tal priklonil. Vrnil se je v Izraelov tabor in rekel: »Vstanite, Gospod daje tabor Midjáncev v vaše roke.«

^7:16 Nato je razdelil tristo mož v tri vrste in vsem dal v roke rogove in prazne vrče s plamenicami v sredi vrčev.

^7:17 Rekel jim je: »Glejte name in delajte enako! Glejte, stopil bom do konca tabora, in kakor bom storil jaz, tako storite vi!

^7:18 Ko bom zatrobil v rog jaz in ti, ki so z menoj, takrat zatrobite v rogove tudi vi krog in krog tabora ter recite: ›Za Gospoda in za Gideóna!‹«

^7:19 Ko so Gideón in sto mož, ki so bili z njim, prišli do konca tabora, je poveljnik srednje nočne straže ravno razporejal stražarje. Zatrobili so v rogove in razbili vrče, ki so jih imeli v svojih rokah.

^7:20 Tudi tri krdela so zatrobila v rogove in razbili so vrče. V svojih levicah so držali plamenice in v desnicah rogove, da so trobili. Klicali so: »Za Gospoda in za Gideóna.«

^7:21 Vsakdo je stal na svojem mestu krog in krog tabora. Ves tabor je bil zbegan in vpili so ter bežali.

^7:22 Medtem ko je trobilo tristo rogov, je Gospod po vsem taboru naravnal meč enega proti drugemu. Tabor se je razbežal do Bet Šite, proti Cerédi in do brega Abél Mehóle pri Tabátu.

^7:23 Dal je poklicati tudi Izraelce iz Neftálija, iz Aserja in iz vsega Manáseja, da bi zasledovali Midjánce.

^7:24 Gideón je razposlal glasnike po vsem Efrájimskem pogorju. Rekel je: »Pojdite Midjáncem nasproti in zasedite jim vodo do Bet Bare in Jordan.« Tako je bil sklican ves Efrájim in zasedli so vode do Bet Bare in Jordan.

^7:25 Ujeli so tudi dva midjánska kneza, Oréba in Zeéba. Oréba so ubili na Orébovi skali, Zeéba pa so ubili na Zeébovi tlačilnici. Podili so Midjánce, glavi Oréba in Zeéba pa so odnesli h Gideónu na drugo stran Jordana.

^8:1 Tedaj so mu Efrájimci rekli: »Kaj je to, kar si nam storil, da nas nisi poklical, ko si šel v boj proti Midjáncem?« In hudo so se prepirali z njim.

^8:2 Rekel jim je: »Kaj je to, kar sem storil jaz, v primerjavi z vami? Ali ni boljše Efrájimovo paberkovanje kakor Abiézerjeva trgatev?

^8:3 V vaše roke je Bog izročil midjánska kneza Oréba in Zeéba. Kaj sem jaz mogel storiti takega v primerjavi z vami?« Ko je izgovoril te besede, se je njihova jeza zoper njega pomirila.

^8:4 Gideón se je zatem napotil proti Jordanu in ga prešel. On in tristo mož, ki so bili z njim, pa so bili utrujeni, vendar so se gnali naprej.

^8:5 Rekel je možem v Sukótu: »Dajte, prosim, ljudstvu, ki me spremlja, nekaj hlebov kruha, kajti utrujeni so. Jaz namreč zasledujem Zebaha in Calmunája, midjánska kralja.«

^8:6 Sukótski knezi pa so rekli: »Mar sta Zebahova in Calmunájeva pest že v tvoji roki, da bi dali tvoji vojski kruha?«

^8:7 Gideón jim je rekel: »Resnično, ko mi bo Gospod dal v roke Zebaha in Calmunája, bom zmlatil vaše meso s puščavskim trnjem in osatom.«

^8:8 Odrinil je od tam v Penuél in tam govoril enako. Tudi možje v Penuélu so mu odgovorili kakor so mu odgovorili možje v Sukótu.

^8:9 Možem v Penuélu je torej rekel: »Ko se v miru vrnem, bom razdejal ta stolp.«

^8:10 Zebah in Calmuná sta bila v Karkórju in njuna tabora z njima, kakih petnajst tisoč mož, ki so še preostali od sinov Vzhoda. Teh, ki so padli, pa je bilo sto dvajset tisoč z meči oboroženih mož.

^8:11 Gideón se je vzpenjal po poti teh, ki bivajo v šotorih, vzhodno od Nobaha in Jogbóhe. Od tam je napadel tabor, ki je bil nepripravljen.

^8:12 Zebah in Calmuná sta zbežala. Zasledoval ju je, ujel oba midjánska kralja, Zebaha in Calmunája, in zbegal ves tabor.

^8:13 Joášev sin Gideón se je vrnil iz boja, z višine Heresa.

^8:14 Prijel je mladeniča izmed mož v Sukótu in ga povprašal. Ta mu je popisal sukótske kneze in njegove starešine, sedeminsedemdeset mož.

^8:15 Potem je odšel k možem v Sukót in rekel: »Poglejte Zebaha in Calmunája; zasramovali ste me in rekli: ›Mar sta Zebahova in Calmunájeva pest že v tvoji roki, da bi morali dati kruha tvojim utrujenim možem?‹«

^8:16 In zgrabil je mestne starešine, vzel puščavsko trnje in osat ter z njimi dal vedeti možem v Sukótu.

^8:17 Tudi je podrl stolp v Penuélu in pomoril može v mestu.

^8:18 Nato je rekel Zebahu in Calmunáju: »Kakšni so bili možje, ki sta jih umorila na Taboru?« Rekla sta: »Takšni so bili kakor ti, sleherni je bil podoben kraljevemu sinu.«

^8:19 Rekel je: »Bili so moji bratje, sinovi moje matere. Kakor Gospod živi, ko bi jih bila pustila pri življenju, vaju ne bi umoril.«

^8:20 Rekel je svojemu prvorojencu Jeterju: »Vstani in ju usmrti!« Mladenič pa ni izdrl svojega meča, kajti bal se je. Bil je še premlad.

^8:21 Zebah in Calmuná sta tedaj rekla: »Ti vstani in naju ubij! Kajti kakršen je človek, taka je njegova moč.« In Gideón je vstal, umoril Zebaha in Calmunája ter vzel verižice, ki so bile na vratovih njunih kamel.

^8:22 Tedaj so Izraelci rekli Gideónu: »Vladaj nam ti in tudi tvoj sin in tudi sin tvojega sina, kajti rešil si nas iz rok Midjáncev.«

^8:23 Gideón pa jim je rekel: »Ne bom vam vladal jaz, niti vam ne bo vladal moj sin. Gospod vam bo vladal.«

^8:24 Še jim je rekel Gideón: »Nekaj bi si vendarle rad izprosil od vas. Vsakdo naj mi da uhan od svojega plena.« Imeli so namreč zlate uhane, ki so bili od Izmaelcev.

^8:25 Rekli so mu: »Radi jih damo.« Razgrnili so plašče in vsakdo je tja odvrgel uhan od svojega plena.

^8:26 Zlati uhani, za katere je prosil, so tehtali tisoč sedemsto šeklov zlata, ne glede na ogrlice, uhane in škrlatna oblačila, ki sta jih nosila midjánska kralja, ter neodvisno od verižic, ki so bile pripete na vratu njunih kamel.

^8:27 Gideón je iz tega dal napraviti efód in ga postavil v svoje mesto, v Ofro. In ves Izrael se je tam vlačugal. Postal je zanka za Gideóna in njegovo hišo.

^8:28 Midjánci so bili silno ponižani pred Izraelovimi sinovi in niso več povzdignili glave. Tako je dežela v Gideónovih dneh uživala štirideset let mir.

^8:29 Joášev sin Jerubáal je šel nato v svojo hišo in tam prebival.

^8:30 Imel pa je Gideón sedemdeset sinov, ki so izhajali iz njegovih ledij, kajti imel je veliko žená.

^8:31 Tudi njegova priležnica v Sihemu mu je rodila sina; imenoval ga je Abiméleh.

^8:32 Joášev sin Gideón je umrl v lepi starosti. Pokopali so ga v grobnico njegovega očeta Joáša v Ofri Abiézerjevcev.

^8:33 Ko je Gideón umrl, so Izraelovi sinovi spet krenili s poti. Vlačugali so se z Báali in si postavili za boga Báala zaveze.

^8:34 Izraelovi sinovi se niso več spominjali Gospoda, svojega Boga, ki jih je rešil iz rok vseh njihovih sovražnikov naokrog.

^8:35 Tudi niso več izkazovali naklonjenosti Jerubáalovi, to je Gideónovi hiši, za vse dobro, ki ga je storil Izraelu.

^9:1 Jerubáalov sin Abiméleh je šel v Sihem k bratom svoje matere. Govoril je njim ter vsej rodbini očetove hiše svoje matere in rekel:

^9:2 »Govorite zdaj na ušesa vsem sihemskim gospodom: ›Kaj je bolje za vas? Ali naj vam vlada sedemdeset mož, vsi Jerubáalovi sinovi, ali pa naj vam vlada le en človek? Spomnite se, da sem tudi jaz vaša kost in vaše meso!‹«

^9:3 Bratje njegove matere so tedaj govorili vse te besede na ušesa sihemskih gospodov. In njihovo srce se je nagnilo k Abimélehu in so rekli: »Naš brat je.«

^9:4 Iz hiše Báala zaveze so mu izročili sedemdeset srebrnikov. S temi je Abiméleh najel ubožne, vendar drzne može, da so šli z njim.

^9:5 Prišel je v hišo svojega očeta v Ofro in pomoril svoje brate, Jerubáalove sinove, sedemdeset mož, na enem kamnu. Preostal je samo najmlajši Jerubáalov sin Jotám, ki se je skril.

^9:6 Zbrali so se tedaj vsi sihemski gospodje in ves Bet Miló. Šli so in postavili Abiméleha za kralja v Sihemu, pri spominskem hrastu.

^9:7 To so sporočili Jotámu in ta je šel, se postavil vrh gore, povzdignil svoj glas in zavpil; rekel je: »Poslušajte me, sihemski gospodje, da vas bo Bog poslušal.

^9:8 Šla so, šla so drevesa, da si mazilijo kralja. Rekla so oljki: ›Kraljuj nad nami!‹

^9:9 Oljka jim je rekla: ›Mar naj pustim svojo maščobo, zaradi katere me poveličujejo Bog in ljudje, in se grem povzdigovat nad drevesa?‹

^9:10 In drevesa so rekla smokvi: ›Pridi ti, kraljuj nad nami!‹

^9:11 Smokva jim je rekla: ›Mar naj pustim svojo sladkobo in svoje sladke sadeže in se grem povzdigovat nad drevesa?‹

^9:12 In drevesa so rekla vinski trti: ›Pridi ti, kraljuj nad nami!‹

^9:13 In vinska trta jim je rekla: ›Mar naj pustim svoje vino, ki razveseljuje Boga in ljudi in se grem povzdigovat nad drevesa?‹

^9:14 In vsa drevesa so rekla trnovemu grmu: ›Pridi ti, kraljuj nad nami!‹

^9:15 Rekel je trnov grm drevesom: ›Če me zares mazilite, da kraljujem nad vami, tedaj pridite in si poiščite zavetje v moji senci! Če ne, naj plane ogenj iz trnja in použije libanonske cedre.‹

^9:16 Ste torej ravnali prav in pošteno, ko ste postavili za kralja Abiméleha? Ste prav ravnali z Jerubáalom in njegovo hišo ter mu storili po zasluženju njegovih rok?

^9:17 Moj oče se je za vas bojeval in zastavil svoje življenje, da bi vas rešil iz rok Midjáncev.

^9:18 Vi ste se pa danes vzdignili proti hiši mojega očeta in pomorili njegove sinove, sedemdeset mož na enem kamnu, ter izvolili za kralja nad sihemskimi gospodi Abiméleha, sina njegove dekle, ker je pač vaš brat.

^9:19 Če ste torej ta dan prav in pošteno ravnali z Jerubáalom in z njegovo hišo, se zdaj veselite z Abimélehom, da se tudi on veseli z vami!

^9:20 Če pa ne, naj iz Abiméleha plane ogenj in použije sihemske gospode in Bet Miló. In naj plane ogenj iz sihemskih gospodov in iz Bet Milója ter použije Abiméleha.«

^9:21 Jotám je nato zbežal in pobegnil ter odšel v Beêr. Tam je prebival iz strahu pred svojim bratom Abimélehom.

^9:22 Abiméleh je vladal nad Izraelom tri leta.

^9:23 Bog pa je poslal zlega duha med Abiméleha in sihemske gospode. Sihemski gospodje so se namreč izneverili Abimélehu.

^9:24 To se je zgodilo zaradi nasilja nad sedemdesetimi Jerubáalovimi sinovi. Njihova kri je padla na Abiméleha, njihovega brata, ker jih je pomoril, in na sihemske gospode, ki so okrepili njegove roke, da bi ubil svoje brate.

^9:25 Sihemski gospodje so zato postavili zasedo na gorskih vrhovih in oropali so vsakogar, ki je šel mimo njih po poti. To so sporočili Abimélehu.

^9:26 Takrat je prišel Ebedov sin Gáal s svojimi brati in nastanili so se v Sihemu. Sihemski gospodje so jim zaupali.

^9:27 Skupaj z njimi so odhajali na polje, trgali grozdje po svojih vinogradih, ga stiskali in prirejali veselice. Zbirali so se tudi v hiši svojega boga, tam jedli, pili in preklinjali Abiméleha.

^9:28 Ebedov sin Gáal je tedaj rekel: »Kdo je Abiméleh in kdo je Sihem, da bi mu služili? Ali ne bi morala Jerubáalov sin in Zebúl, njegov oskrbnik, služiti možem Sihemovega očeta Hamórja? Zakaj bi mu morali mi služiti?

^9:29 Kdo bo dal to ljudstvo v moje roke, da bi spodil Abiméleha?« In rekel je Abimélehu: »Okrepi svojo vojsko in pridi na dan!«

^9:30 Zebúl, upravnik mesta, pa je slišal besede Ebedovega sina Gáala in se silno razsrdil.

^9:31 Potihoma je poslal k Abimélehu sle in rekel: »Glej, Ebedov sin Gáal in njegovi bratje so prišli v Sihem in glej, hujskajo mesto proti tebi.

^9:32 Zato zdaj vstani, ko je še noč, ti in ljudstvo, ki je s teboj, ter pripravi na polju zasedo.

^9:33 Zjutraj pa, ko bo vzšlo sonce, se odpravi in napadi mesto! In glej, on in ljudstvo z njim pridejo nadte. Takrat mu stori, kar zmore tvoja roka!«

^9:34 Abiméleh in z njim vse ljudstvo so ponoči vstali in so pri Sihemu postavili zasedo s štirimi krdeli.

^9:35 Tedaj je prišel Ebedov sin Gáal in se postavil k mestnim vratom. Abiméleh in ljudstvo, ki je bilo z njim, so vstali iz zasede.

^9:36 Gáal je zagledal ljudstvo in rekel Zebúlu: »Glej, ljudstvo prihaja z gorskih vrhov.« Zebúl mu je rekel: »Gorske sence vidiš kakor ljudi.«

^9:37 Gáal je znova spregovoril in rekel: »Glej, ljudstvo prihaja iz središča dežele in eno od krdel prihaja po poti od hrasta čarovnikov.«

^9:38 Tedaj mu je Zebúl rekel: »Kje so zdaj tvoja usta, ki so rekla: ›Kdo je Abiméleh, da bi mu služili?‹ Ali ni to ljudstvo, ki si ga zaničeval? Pojdi zdaj in se bojuj z njim!«

^9:39 Gáal je tedaj stopil na čelo sihemskih gospodov, da bi se bojeval zoper Abiméleha.

^9:40 Toda Abiméleh ga je zapodil v beg in zbežal je pred njim. In mnogi so takrat padli do mestnih vrat.

^9:41 Tedaj se je Abiméleh vrnil v Arúmo, Zebúl pa je pregnal Gáala in njegove brate, da niso več prebivali v Sihemu.

^9:42 Ko so ljudje drugi dan šli na polje, so to naznanili Abimélehu.

^9:43 Vzel je ljudstvo, ga razdelil v tri krdela in napravil na polju zasedo. Pogledal je, in glej, ljudstvo je prihajalo iz mesta. Vzdignil se je proti njim, da bi jih pobil.

^9:44 Abiméleh in krdelo, ki je bilo z njim, so planili naprej in se ustavili pri mestnih vratih. Drugi dve krdeli pa sta udarili po vseh, ki so bili na polju, in jih pobili.

^9:45 Abiméleh se je bojeval proti mestu ves tisti dan. Zavzel je mesto, ubil ljudi v njem, razdejal je mesto in ga posul s soljo.

^9:46 Ko so za vse to slišali gospodje sihemskega stolpa, so odšli v spodnje prostore hiše boga zaveze.

^9:47 Tedaj so Abimélehu sporočili, da so se vsi gospodje sihemskega stolpa zbrali.

^9:48 Abiméleh je odšel na goro Calmón, on in vse ljudstvo, ki je bilo z njim. Abiméleh je vzel sekiro, odsekal vejo z drevesa, jo vzdignil ter naložil na svoja ramena. Ljudstvu, ki je bilo z njim, je rekel: »Kar ste videli, da sem jaz storil, storite hitro kakor jaz!«

^9:49 Vsi od ljudstva so odsekali vsak svojo vejo ter šli za Abimélehom. Veje so odložili v spodnje prostore in vse skupaj zažgali z ognjem. Tako so umrli vsi možje sihemskega stolpa, kakih tisoč mož in žena.

^9:50 Potem je Abiméleh odšel v Tebéc. Oblegal je Tebéc in ga zavzel.

^9:51 Sredi mesta pa je stal mogočen stolp. Tja so pobegnili vsi možje in žene ter mestni gospodje. Zaprli so za seboj vrata in se povzpeli na streho stolpa.

^9:52 Abiméleh je prišel do stolpa, da bi se vojskoval proti njemu. Približal se je odprtini v stolpu, da bi ga zažgal.

^9:53 Takrat pa je neka ženska vrgla na Abimélehovo glavo mlinski kamen in mu razbila lobanjo.

^9:54 Hitro je poklical k sebi mladeniča, ki je nosil njegovo opravo, in mu rekel: »Izderi svoj meč in me usmrti, da mi ne porečejo: ›Ženska ga je ubila.‹« Njegov mladenič ga je zabodel in je umrl.

^9:55 Ko so Izraelci videli, da je Abiméleh mrtev, so odšli vsak na svoj kraj.

^9:56 Bog je tako povrnil Abimélehu za hudobijo, ki jo je storil zoper svojega očeta, ko je ubil sedemdeset svojih bratov.

^9:57 Tudi vso hudobijo sihemskih mož je Bog obrnil na njihovo glavo. Tako je prišlo nadnje prekletstvo Jerubáalovega sina Jotáma.

^10:1 Za Abimélehom je vstal Tolá, sin Puvája, sinú Dodája, mož iz Isahárja, da bi rešil Izraela. Prebival je v Šamíru na Efrájimskem pogorju.

^10:2 Sodil je Izraelu triindvajset let; potem je umrl in je bil pokopan v Šamíru.

^10:3 Za njim je vstal Gileádec Jaír in sodil Izraelu dvaindvajset let.

^10:4 Imel je trideset sinov, ki so jezdili na tridesetih osličkih in imeli trideset mest. Do tega dne se mesta imenujejo Jaírove vasi, ki so v gileádski deželi.

^10:5 Potem je Jaír umrl in je bil pokopan v Kamónu.

^10:6 Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v Gospodovih očeh. Služili so Báalom in Astartam, bogovom Aráma, bogovom Sidóna, bogovom Moába, bogovom Amónovih sinov in bogovom Filistejcev. Gospoda pa so zapustili in mu niso služili.

^10:7 Tedaj se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela in izročil jih je v roke Filistejcev in v roke Amónovih sinov.

^10:8 Stiskali in zatirali so Izraelove sinove v tistem letu in tako celih osemnajst let vse Izraelove sinove, ki so bivali onkraj Jordana v deželi Amoréjcev, ki je v Gileádu.

^10:9 Amónovi sinovi so šli čez Jordan, da bi se bojevali tudi z Judom, Benjaminom in Efrájimovo hišo. Silno so stiskali Izraela.

^10:10 Tedaj so Izraelovi sinovi klicali h Gospodu in rekli: »Grešili smo proti tebi. Zapustili smo svojega Boga in služili Báalom.«

^10:11 Gospod pa je rekel Izraelovim sinovom: »Mar nisem jaz premagal Egipčanov, Amoréjcev, Amónovih sinov, Filistejcev,

^10:12 Sidóncev, Amalečanov in Maóncev, ko so vas stiskali? Klicali ste k meni in rešil sem vas iz njihovih rok.

^10:13 Ker pa ste me zapustili in služili drugim bogovom, vas odslej ne bom več reševal.

^10:14 Pojdite in kličite k bogovom, ki ste si jih izvolili! Ti naj vas rešujejo v času vaše stiske.«

^10:15 Izraelovi sinovi pa so rekli Gospodu: »Grešili smo. Stori z nami povsem, kakor je dobro v tvojih očeh! Toda prosimo te, reši nas ta dan!«

^10:16 In odpravili so iz svoje srede tuje bogove in služili Gospodu. In njegovo srce ni moglo več odlašati zaradi Izraelove bede.

^10:17 Amónovi sinovi so bili vpoklicani in so se utaborili v Gileádu; Izraelovi sinovi so se zbrali in utaborili v Micpi.

^10:18 Ljudstvo in gileádski knezi so rekli drug drugemu: »Kdo je mož, ki bo začel vojno proti Amónovim sinovom? Ta bodi poglavar vsem gileádskim prebivalcem.«

^11:1 Gileádec Jefte je bil močan junak. Bil je sin vlačuge. Jeftejev oče pa je bil Gileád.

^11:2 Tudi Gileádova žena je rodila sinove. Ko so ženini sinovi odrasli, so preganjali Jefteja in mu rekli: »Ne moreš imeti deleža v hiši našega očeta, ker si sin druge ženske.«

^11:3 Tedaj je Jefte pobegnil pred svojimi brati in se naselil v deželi Tob. Ob njem pa so se zbirali malopridni možje in hodili z njim.

^11:4 Čez nekaj dni pa so Amónovi sinovi začeli vojno z Izraelom.

^11:5 Ko so se Amónovi sinovi bojevali proti Izraelu, so gileádski starešine odšli po Jefteja, da bi ga odpeljali iz dežele Tob.

^11:6 Rekli so Jefteju: »Pridi in nam bodi vodja, pa se bomo bojevali zoper Amónove sinove.«

^11:7 Jefte je tedaj rekel gileádskim starešinam: »Ali me niste prav vi zasovražili in me izgnali iz hiše mojega očeta? Zakaj zdaj, ko ste v stiski, hodite k meni?«

^11:8 Gileádski starešine so rekli Jefteju: »Zato se zdaj obračamo nate; če boš šel z nami in se bojeval proti Amónovim sinovom, boš poglavar nam in vsem gileádskim prebivalcem.«

^11:9 Jefte je rekel gileádskim starešinam: »Če me odvedete nazaj, da se bom bojeval proti Amónovim sinovom in mi jih Gospod izroči, bom res vaš poglavar?«

^11:10 Gileádski starešine so Jefteju rekli: »Gospod bo priča med nami, če ne bomo storili po tvoji besedi.«

^11:11 Tedaj je šel Jefte z gileádskimi starešinami, ljudstvo pa ga je postavilo za poglavarja in vodjo nad seboj. In Jefte je vse svoje zadeve govoril pred Gospodom v Micpi.

^11:12 Nato je Jefte poslal h kralju Amónovih sinov glasnike in je rekel: »Kaj je meni in tebi, da si prišel nadme, da se vojskuješ v moji deželi?«

^11:13 Kralj Amónovih sinov je rekel Jeftejevim glasnikom: »Ko je šel Izrael iz Egipta, se je polastil moje dežele od Arnóna do Jabóka in Jordana. Zdaj jo torej vrni v miru!«

^11:14 Jefte je drugič poslal glasnike h kralju Amónovih sinov.

^11:15 Rekel mu je: »Tako govori Jefte: Izrael ni zavzel moábske dežele in dežele Amónovih sinov.

^11:16 Ko so šli iz Egipta, je Izrael šel po puščavi do Trstičnega morja in potem prišel v Kadeš.

^11:17 Tedaj je Izrael poslal k edómskemu kralju glasnike, ki so rekli: ›Naj gremo, prosim, skozi tvojo deželo.‹ Toda edómski kralj ni hotel poslušati. Tudi k moábskemu kralju jih je poslal, pa ta ni dovolil. Tako je Izrael ostal v Kadešu.

^11:18 Hodil je po puščavi, obšel edómsko deželo in moábsko deželo in prišel z vzhodne strani do moábske dežele. Utaborili so se onkraj Arnóna in niso prestopili moábske meje, kajti moábska meja je bil Arnón.

^11:19 Potem je Izrael poslal glasnike k Sihónu, kralju Amoréjcev, kralju v Hešbónu. Izrael mu je rekel: ›Naj grem, prosim, skozi tvojo deželo, do svojega kraja.‹

^11:20 Sihón pa ni zaupal Izraelu, da bi prestopil njegovo mejo, ampak je Sihón zbral vse svoje ljudstvo in se utaboril v Jahacu in se bojeval z Izraelom.

^11:21 Gospod, Izraelov Bog, pa je dal Sihóna in vse njegovo ljudstvo Izraelu v roke. Porazili so jih in Izrael je zasedel vso deželo Amoréjcev in tisto deželo naselil.

^11:22 Zavzeli so vse ozemlje Amoréjcev od Arnóna do Jabóka in od puščave do Jordana.

^11:23 In tako je Gospod, Izraelov Bog, izgnal Amoréjce pred svojim ljudstvom Izraelom; ti pa ga hočeš izgnati.

^11:24 Ali ni tvoja last vse, kar ti je izročil tvoj bog Kemoš? Vse pa, kar je dal nam v posest Gospod, naš Bog, je naša last.

^11:25 Si mar ti zdaj boljši od Baláka, Cipórjevega sina, moábskega kralja? Se je mar on prepiral z Izraelom ali vojskoval z njim?

^11:26 Odkar Izrael prebiva v Hešbónu in njegovih utrdbah, v Aroêrju in njegovih utrdbah in v vseh mestih ob Arnónu, tristo let, zakaj si jih niste izbojevali v tem času?

^11:27 Jaz se torej nisem pregrešil zoper tebe, ti pa mi delaš húdo, da se vojskuješ proti meni. Gospod, ki je sodnik, naj danes razsodi med Izraelovimi sinovi in Amónovimi sinovi.«

^11:28 Kralj Amónovih sinov pa ni poslušal Jeftejevega sporočila, ki mu ga je poslal.

^11:29 Gospodov duh pa je bil z Jeftejem in prehodil je Gileád in Manáseja. Potem je šel v Micpo v Gileádu in iz Micpe v Gileádu prišel k Amónovim sinovom.

^11:30 Jefte pa se je Gospodu zaobljubil in rekel: »Če mi res daš Amónove sinove v roke,

^11:31 bodi Gospodov tisti, ki mi pride prvi naproti skozi vrata moje hiše, ko se v miru vrnem od Amónovih sinov. Daroval ga bom kakor žgalno daritev.«

^11:32 Jefte je šel nad Amónove sinove, da bi se bojeval z njimi. Gospod mu jih je dal v roke.

^11:33 Pobijal jih je od Aroêrja do vhoda v Minít in popolnoma porazil dvajset mest do Abél Keramíma. Tako so bili Amónovi sinovi ponižani pred Izraelovimi sinovi.

^11:34 Ko pa je Jefte prišel na svoj dom v Micpo, glej, mu je prišla naproti njegova hči z bobni in s plesom. Bila je edinka; razen nje ni imel ne sina ne hčere.

^11:35 Ko jo je zagledal, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Gorje mi, moja hči! Prav hudo si me potrla. Tudi ti si me pahnila v nesrečo. Odprl sem usta h Gospodu in tega ne morem preklicati.«

^11:36 Rekla mu je: »Moj oče, odprl si usta h Gospodu, stori mi, kakor je prišlo iz tvojih ust, potem ko ti je Gospod storil, da si se maščeval nad svojimi sovražniki, Amónovimi sinovi.«

^11:37 Nadalje je rekla očetu: »Naj se mi stori tole; odpusti me za dva meseca, da grem in se umaknem v gore ter objokujem svoje devištvo, jaz in moje tovarišice.«

^11:38 Rekel je: »Pojdi!« In odposlal jo je za dva meseca. In šla je, ona in njene tovarišice, in po gorah objokovala svoje devištvo.

^11:39 Po dveh mesecih se je vrnila k očetu in izpolnil je na njej svojo zaobljubo, s katero se je zaobljubil. In ni spoznala moža; tako je nastal v Izraelu zakon,

^11:40 da so Izraelove hčere leto za letom hodile štiri dni v letu objokovat hčer Gileádca Jefteja.

^12:1 Efrájimovi možje so bili vpoklicani in so šli proti severu. Rekli so Jefteju: »Zakaj si šel v boj proti Amónovim sinovom, nas pa nisi poklical, da bi šli s teboj? Z ognjem bomo zažgali tvojo hišo nad teboj.«

^12:2 Jefte jim je rekel: »Hud boj sem imel jaz in moje ljudstvo z Amónovimi sinovi. Klical sem vas in niste prišli, da bi me rešili iz njihove roke.

^12:3 Ko sem videl, da vas ni bilo na pomoč, sem vzel svoje življenje v svoje roke. Šel sem nad Amónove sinove in Gospod mi jih je dal v roke. Zakaj torej prihajate ta dan nadme, da bi se bojevali z menoj?«

^12:4 Potem je Jefte zbral vse gileádske može, da bi se bojeval z Efrájimci. In gileádski možje so potolkli Efrájimce, ker so rekli: »Efrájimovi ubežniki ste; Gileád pa je sredi med Efrájimom in med Manásejem.«

^12:5 Nato so Gileádci zasedli Efrájimcem jordanske prehode. Kadar koli je kateri od Efrájimovih ubežnikov rekel: »Rad bi šel čez,« so mu gileádski možje rekli: »Ali si Efrájimec?« in je rekel: »Nisem,«

^12:6 so mu rekli: »Reci torej Šibólet!« Če je izgovoril »Sibólet«, saj besede ni mogel pravilno izgovoriti, so ga zgrabili in umorili pri jordanskih prehodih. Tako je v tistem času padlo dvainštirideset tisoč Efrájimcev.

^12:7 Jefte pa je sodil Izraelu šest let. Potem je Gileádec Jefte umrl in bil pokopan v svojem mestu v Gileádu.

^12:8 Za njim je sodil Izraelu Ibcán iz Betlehema.

^12:9 Imel je trideset sinov in trideset hčera – te je omožil ven; trideset deklet za svoje sinove pa je pripeljal od drugod. Izraelu je sodil sedem let.

^12:10 Potem je Ibcán umrl in bil pokopan v Betlehemu.

^12:11 Za njim je sodil Izraelu Zábulonec Elón. Izraelu je sodil deset let.

^12:12 Potem je Zábulonec Elón umrl in bil pokopan v Ajalónu v Zábulonovi deželi.

^12:13 Za njim je sodil Izraelu Abdón, sin Piratónca Hiléla.

^12:14 Imel je štirideset sinov in trideset vnukov, ki so jezdili na sedemdesetih osličkih. Izraelu je sodil osem let.

^12:15 Potem je Abdón, sin Piratónca Hiléla, umrl in bil pokopan v Piratónu na Amalečanskem pogorju v Efrájimovi deželi.

^13:1 Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, in Gospod jih je dal v roke Filistejcem za štirideset let.

^13:2 Bil pa je neki mož iz Core iz Danove rodbine, ki se je imenoval Manóah. Njegova žena je bila nerodovitna in ni rodila.

^13:3 In Gospodov angel se je prikazal ženi in ji rekel: »Glej, nerodovitna si in nisi rodila. Toda spočela boš in rodila sina.

^13:4 Zdaj se torej varuj in ne pij vina ali opojne pijače ter ne uživaj nič nečistega!

^13:5 Kajti glej, spočela boš in rodila sina. Na njegovo glavo ne bo prišla britev, kajti deček bo Božji nazirec od materinega telesa. On bo začel reševati Izraela iz rok Filistejcev.«

^13:6 Žena je šla in to povedala svojemu možu. Rekla je: »Božji mož je prišel k meni. Njegovo obličje je bilo kakor obličje Božjega angela, nadvse častitljivo. Nisem ga vprašala, od kod je, in tudi mi ni sporočil svojega imena.

^13:7 Rekel mi je: ›Glej, spočela boš in rodila sina. Zdaj ne pij vina ali opojne pijače ter ne uživaj nič nečistega, kajti deček bo Božji nazirec od materinega telesa do dneva svoje smrti‹.«

^13:8 Manóah je tedaj molil h Gospodu in rekel: »Prosim, Gospod, Božji mož, ki si ga poslal, naj vendar pride še enkrat k nama in naju pouči, kaj naj storiva z dečkom, ki se bo rodil.«

^13:9 Bog je slišal Manóahov glas in Božji angel je spet prišel k ženi. Sedela je na polju, Manóah, njen mož, pa ni bil z njo.

^13:10 Žena je odhitela, tekla in to sporočila svojemu možu. Rekla mu je: »Glej, prikazal se mi je mož, ki je oni dan prišel k meni.«

^13:11 In Manóah je vstal in šel za svojo ženo. Prišel je k možu in mu rekel: »Ali si ti mož, ki je govoril z mojo ženo?« Rekel je: »Jaz sem.«

^13:12 Tedaj je Manóah rekel: »Ko se zdaj izpolnijo tvoje besede, katere določbe naj veljajo za dečka in kaj mora narediti?«

^13:13 Gospodov angel je rekel Manóahu: »Žena naj se varuje vsega, kakor sem rekel.

^13:14 Naj ne uživa ničesar, kar pride od vinske trte; vina in opojne pijače naj ne pije in nič nečistega naj ne zaužije. Vsega, kar sem ji ukazal, naj se drži.«

^13:15 Manóah je rekel Gospodovemu angelu: »Naj te zadrživa, prosim, in pred teboj pripraviva kozjega mladiča.«

^13:16 Gospodov angel je Manóahu rekel: »Če bi me zadržal, ne bi okusil tvoje jedi. Če pa hočeš Gospodu pripraviti žgalno daritev, jo daruj!« Manóah namreč ni vedel, da je bil to Gospodov angel.

^13:17 Potem je Manóah rekel Gospodovemu angelu: »Kako ti je ime? Da te lahko počastiva, ko se izpolnijo tvoje besede.«

^13:18 Gospodov angel mu je rekel: »Zakaj vprašuješ po mojem imenu? Čudovito je!«

^13:19 Manóah je tedaj vzel kozjega mladiča in jedilno daritev ter daroval na skali Gospodu, ki dela čudovite reči. Ko sta Manóah in njegova žena to gledala,

^13:20 se je z oltarja vzdignil proti nebu plamen; v plamenu z oltarja se je vzdignil tudi Gospodov angel. In ko sta to videla Manóah in njegova žena, sta padla s svojim obličjem na zemljo.

^13:21 Gospodov angel pa se ni več prikazal Manóahu in njegovi ženi. Tedaj je Manóah spoznal, da je bil to Gospodov angel.

^13:22 Manóah je rekel svoji ženi: »Gotovo bova umrla, kajti videla sva Boga.«

^13:23 Njegova žena pa mu je rekla: »Če bi naju Gospod hotel pogubiti, ne bi sprejel žgalne in jedilne daritve iz najinih rok. Tudi nama ne bi razodel vsega tega in dal česa takega slišati.«

^13:24 Žena je rodila sina in ga imenovala Samson. Deček je rastel in Gospod ga je blagoslavljal.

^13:25 Gospodov duh ga je začel razvnemati v Mahané Danu, ki je med Coro in Eštaólom.

^14:1 Samson je šel v Timno. V Timni je videl žensko izmed hčera Filistejcev.

^14:2 Vrnil se je in to naznanil svojemu očetu in svoji materi ter rekel: »V Timni sem videl žensko izmed hčera Filistejcev. Vzemita mi jo zdaj za ženo!«

^14:3 Njegov oče in njegova mati sta mu rekla: »Ali ni med hčerami tvojih bratov in med vsem našim ljudstvom ženske, da si greš jemat ženo izmed neobrezanih Filistejcev?« Samson je rekel očetu: »To mi vzemi, kajti ta je prava v mojih očeh!«

^14:4 Oče in mati nista vedela, da je to od Gospoda, kajti iskal je povod za spor s Filistejci. V tistem času so Filistejci gospodovali v Izraelu.

^14:5 Samson je šel s svojim očetom in svojo materjo v Timno. Prišli so do timnatskih vinogradov in glej, nasproti je zarjovel levji mladič.

^14:6 Gospodov duh je šinil vanj in raztrgal ga je, kakor raztrgaš kozliča, čeprav ni imel ničesar v svoji roki. Svojemu očetu in svoji materi pa ni povedal, kaj je storil.

^14:7 Potem je šel in govoril z žensko, in bila je prava v Samsonovih očeh.

^14:8 Čez nekaj dni se je vrnil, da bi jo vzel. Skrenil je, da bi pogledal levjo mrhovino; in glej, v levjem truplu je bil roj čebel in med.

^14:9 Vzel ga je v svoje roke, šel naprej po poti in jedel. Prišel je k svojemu očetu in svoji materi ter jima dal, da sta jedla. Ni pa jima povedal, da je med vzel iz levjega trupla.

^14:10 Njegov oče je šel k ženski in Samson je napravil gostijo. Tako so namreč mladeniči navadno delali.

^14:11 Ko so ga zagledali, so zbrali trideset tovarišev, da bi bili ob njem.

^14:12 Samson jim je rekel: »Zastaviti vam hočem uganko. Če mi jo v sedmih dneh gostije pravilno rešite in uganete, vam bom dal trideset srajc in trideset prazničnih oblačil.

^14:13 Če pa je ne boste mogli rešiti, mi boste vi dali trideset srajc in trideset prazničnih oblačil.« Rekli so mu: »Zastavi nam svojo uganko, da jo slišimo!«

^14:14 Rekel jim je: »Iz požeruha je prišla jed, iz močnega je prišlo sladko.« In tri dni niso mogli razložiti uganke.

^14:15 Sedmi dan so rekli Samsonovi ženi: »Premami svojega moža, da nam razloži uganko; sicer bomo zažgali tebe in hišo tvojega očeta z ognjem. Mar ste nas poklicali, da nas napravite berače?«

^14:16 Samsonova žena je tedaj jokala ob njem in rekla: »Sovražiš me in me ne ljubiš. Sinovom mojega ljudstva si zastavil uganko in je meni nisi razložil.« Rekel ji je: »Glej, svojemu očetu in svoji materi je nisem razložil, pa naj jo razložim tebi?«

^14:17 In jokala je ob njem sedem dni, dokler so imeli gostijo. Sedmi dan pa ji je razložil, kajti preveč ga je nadlegovala. Ona pa je razložila uganko sinovom svojega ljudstva.

^14:18 Sedmi dan so mu mestni možje rekli, preden je sonce zašlo: »Kaj je slajše od meda in kaj je močnejše od leva?« Rekel jim je: »Ko bi ne orali z mojo junico, ne bi bili našli pomena moje uganke.«

^14:19 In šinil je vanj Gospodov duh in je šel v Aškelón. Pobil je med njimi trideset mož, vzel njihove obleke in dal praznična oblačila tem, ki so razložili uganko. Razvnela se je njegova jeza, in odšel je v hišo svojega očeta.

^14:20 Samsonova žena pa je bila dana enemu od njegovih tovarišev, ki mu je bil prijatelj.

^15:1 Čez nekaj dni, v dneh pšenične žetve, je Samson s kozjim mladičem ob sebi obiskal svojo ženo. Rekel je: »Pojdem k svoji ženi v izbo.« Njen oče pa ni dal, da bi vstopil.

^15:2 Njen oče je rekel: »Sam pri sebi sem rekel, da jo preveč sovražiš, zato sem jo oddal tvojemu tovarišu. Vendar, ali ni njena mlajša sestra lepša od nje? Naj bo zdaj tvoja namesto one.«

^15:3 Samson jim je rekel: »Tokrat sem nedolžen zastran Filistejcev, če jim storim húdo.«

^15:4 Samson je tedaj šel in nalovil tristo lisic. Vzel je plamenice, povezal rep z repom in sredi med dva repa vtaknil plamenico.

^15:5 Nato je na plamenice podtaknil ogenj in pognal lisice na filistejska polja. Tako jim je zažgal snopje kakor tudi še stoječe žito, vinograde in oljke.

^15:6 Tedaj so Filistejci rekli: »Kdo je to storil?« Rekli so: »Samson, zet Timnčana, kajti vzel je njegovo ženo in jo dal njegovemu tovarišu.« Tedaj so Filistejci šli in zažgali njo in njenega očeta z ognjem.

^15:7 Samson pa jim je rekel: »Ker ste to storili, ne bom odnehal, dokler se ne maščujem nad vami.«

^15:8 In tepel jih je na vso moč po mečih vse do ledij. Potem je šel od tam in se nastanil v skalni votlini v Etámu.

^15:9 Tedaj so šli Filistejci, se utaborili v Judu in izvedli roparski pohod do Lehija.

^15:10 Judovci so tedaj rekli: »Zakaj ste prišli nad nas?« In rekli so: »Prišli smo, da zvežemo Samsona in mu storimo, kakor je on storil nam.«

^15:11 Nato je šlo tri tisoč mož iz Juda k skalni votlini v Etám. Rekli so Samsonu: »Ali ne veš, da Filistejci gospodujejo nad nami? Kaj si nam to storil?« Rekel jim je: »Kakor so oni meni storili, tako sem jaz storil njim.«

^15:12 Dalje so mu rekli: »Prišli smo, da te zvežemo in izročimo v roke Filistejcem.« Samson jim je rekel: »Prisezite mi, da mi ne boste storili nič hudega.«

^15:13 Rekli so mu: »Ne, le zvezali te bomo, zvezali, in izročili v njihove roke; nikakor te ne bomo usmrtili.« Potem so ga zvezali z dvema novima vrvema in odpeljali od skale.

^15:14 Ko je prišel v Lehi, so Filistejci vriskali, ko so mu prihajali naproti. Takrat je šinil vanj Gospodov duh in vrvi na njegovih rokah so postale kakor niti, ki jih je osmodil ogenj. In vezi so popadale z njegovih rok.

^15:15 Našel je tudi svežo oslovsko čeljust, iztegnil svojo roko in jo pograbil ter z njo pobil tisoč mož.

^15:16 In Samson je rekel: »Z oslovsko čeljustjo sem jih pošteno naklestil; z oslovsko čeljustjo sem pobil tisoč mož.«

^15:17 Ko je nehal govoriti, je odvrgel čeljust iz svoje roke in tisti kraj imenoval Ramát Lehi.

^15:18 Ker pa ga je silno žejalo, je zaklical h Gospodu in rekel: »Ti si dal v roke svojega služabnika to veliko zmago; jaz pa zdaj umiram od žeje in bom padel v roke neobrezancev.«

^15:19 Tedaj je Bog odprl votlino v Lehiju in iz nje je pritekla voda, da je pil. Njegov duh se je povrnil in je spet zaživel. Zato se studenec, ki je v Lehiju, imenuje En Koré do tega dne.

^15:20 Sodil je Izraelu v dneh Filistejcev dvajset let.

^16:1 Samson je šel v Gazo. Tam je videl vlačugo in stopil k njej.

^16:2 Gažánom so rekli: »Samson je prišel semkaj.« Tedaj so ga obkolili in pri mestnih vratih vso noč pazili nanj. Vso noč so prebili mirno, rekoč: »Ob jutranjem svitu ga bomo ubili.«

^16:3 Samson pa je spal do polnoči; opolnoči je vstal, zgrabil krili mestnih vrat in oba podboja ter jih izdrl skupaj s pregrado. Potem si jih je naložil na rame in jih odnesel na vrh gore, ki je nasproti Hebróna.

^16:4 Po teh dogodkih je vzljubil žensko v dolini Sorék; ime ji je bilo Dalíla.

^16:5 Filistejski knezi so prišli k njej in ji rekli: »Prepričaj ga in poizvedi, v čem je njegova velika moč in s čim bi ga mogli premagati ali ukrotiti. Dali ti bomo sleherni tisoč in sto srebrnikov.«

^16:6 Dalíla je tedaj rekla Samsonu: »Povej mi, prosim, v čem je tvoja velika moč in s čim bi te morali zvezati, da te ukrotimo.«

^16:7 Samson ji je rekel: »Če bi me zvezali s sedmimi svežimi vrvmi, ki se še niso posušile, bi oslabel in postal kakor kateri koli človek.«

^16:8 Filistejski knezi so ji tako prinesli sedem svežih vrvi, ki se še niso posušile, da ga je zvezala z njimi.

^16:9 Zalezovalci pa so sedeli pri njej v izbi. Tedaj je rekla: »Filistejci nadte, Samson.« In pretrgal je vrvi, kakor se pretrga spredena nit, ki jo je osmodil ogenj. Nihče ni mogel izvedeti, od kod njegova moč.

^16:10 Dalíla je znova rekla Samsonu: »Glej, norčeval si se iz mene in mi govoril laž. Zdaj mi povej, prosim, s čim te je treba zvezati!«

^16:11 Rekel ji je: »Če bi me dobro zvezali z novimi vrvmi, ki jih še niso uporabili pri delu, bi oslabel in postal kakor kateri koli človek.«

^16:12 Tedaj je Dalíla vzela nove vrvi in ga zvezala z njimi. Potem mu je rekla: »Filistejci nadte, Samson;« zasledovalci so sedeli v izbi. Vendar je strgal vrvi s svojih rok kakor nit.

^16:13 Dalíla je spet rekla Samsonu: »Do kdaj me boš varal in mi govoril laži? Povej mi, s čim naj te zvežejo.« Rekel ji je: »Spleti sedem kodrov moje glave s tkalčevim vlaknom.«

^16:14 Pritrdila mu jih je s sponko in rekla: »Filistejci nadte, Samson.« Prebudil se je iz svojega spanja in izdrl tkalčev klin ter vlakno.

^16:15 Tedaj mu je rekla: »Kako še moreš reči: ›Ljubim te‹, tvoje srce pa ni z menoj. Že trikrat si me ukanil in mi nisi povedal, v čem je tvoja velika moč.«

^16:16 Ko je tako vse dni pritiskala nanj in ga morila s svojimi besedami, se je njegova duša naveličala do smrti.

^16:17 Razodel ji je vse svoje srce in ji rekel: »Britev ni prišla na mojo glavo, kajti Božji nazirec sem od telesa svoje matere. Če bi me ostrigla, bi me moja moč zapustila, oslabel bi in bi postal kakor vsak človek.«

^16:18 Ko je Dalíla videla, da ji je razodel vse svoje srce, je poslala po filistejske kneze in vzkliknila: »Pridite tokrat, kajti razodel mi je vse svoje srce.« Filistejski knezi so tedaj prišli k njej in prinesli srebra v svojih rokah.

^16:19 Pustila je Samsona, da je zaspal na njenih kolenih, potem je poklicala moža in dala ostriči sedem kodrov na njegovi glavi. Tako ga je oslabila in moč ga je zapustila.

^16:20 Nato je rekla: »Filistejci nadte, Samson.« Prebudil se je iz svojega spanja in rekel: »Ušel bom kakor vedno in se izmuznil.« Ni namreč vedel, da se je Gospod umaknil od njega.

^16:21 Filistejci so ga tedaj zgrabili in mu iztaknili oči. Nato so ga odpeljali v Gazo, vklenili v dve bronasti verigi in jim je v ječi gonil mlin.

^16:22 Lasje na njegovi glavi, ki so bili ostriženi, pa so mu začeli spet rasti.

^16:23 Tedaj so se zbrali filistejski knezi, da bi v veselju darovali svojemu bogu Dagónu veliko klavno daritev. Rekli so: »Naš bog nam je dal v roke Samsona, našega sovražnika.«

^16:24 Ljudstvo ga je videlo in hvalili so svojega boga, kajti rekli so: »Naš bog nam je dal v roke našega sovražnika; njega, ki je pustošil našo deželo in ki nam je pomnožil število pobitih.«

^16:25 Ko so bili tako dobre volje, so rekli: »Pokličite Samsona, da nam bo rajal.« Tedaj so poklicali Samsona iz ječe, da je rajal pred njimi. Postavili so ga med stebrovje,

^16:26 Samson pa je rekel dečku, ki ga je vodil za njegovo roko: »Pusti me, da se dotaknem stebrov, na katerih sloni hiša, in se oprem nanje.«

^16:27 Hiša pa je bila polna mož in žena. Bili so tam tudi vsi filistejski knezi in na strehi je bilo kakih tri tisoč mož in žena, ki so gledali Samsonovo rajanje.

^16:28 Samson pa je zaklical h Gospodu in rekel: »Gospod Bog, spomni se me, prosim, in mi samo še tokrat nakloni svojo moč. O Bog, naj se maščujem nad Filistejci vsaj za eno od svojih očes.«

^16:29 In Samson je zgrabil oba središčna stebra, na katerih je slonela hiša, se oprl nanju, na enega s svojo desnico in na drugega s svojo levico.

^16:30 In Samson je rekel: »Naj umre moja duša s Filistejci!« Oprl se je z vso močjo in hiša je padla na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. Mrtvih, ki jih je usmrtil pri svoji smrti, je bilo več kakor teh, ki jih je usmrtil, dokler je bil še živ.

^16:31 Nato so prišli njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta. Dvignili so ga in odnesli ter ga pokopali med Coro in Eštaólom v grobnico njegovega očeta Manóaha. Izraelu je sodil dvajset let.

^17:1 Bil je mož z Efrájimskega pogorja, ime mu je bilo Miha.

^17:2 Rekel je svoji materi: »Tisoč in sto srebrnikov, ki so ti bili vzeti in si zaradi njih silno preklinjala in tudi rekla na moja ušesa, glej, srebrniki so pri meni; jaz sem jih vzel.« Njegova mati mu je rekla: »Gospod naj te blagoslovi, moj sin.«

^17:3 Tedaj je vrnil tisoč in sto srebrnikov svoji materi. Njegova mati mu je rekla: »Sama sem te srebrnike po svojih rokah posvetila Gospodu za svojega sina, da bi se izdelala rezana in ulita podoba. Zdaj ti jih dajem nazaj.«

^17:4 Ko je vrnil srebro svoji materi, je njegova mati vzela dvesto srebrnikov in jih dala livarju. Ta je iz njih naredil rezano in ulito podobo ter jo dal v Mihovo hišo.

^17:5 Tako je mož Miha imel božjo hišo. Dal je narediti tudi efód in hišne bogove, enega izmed svojih sinov pa je posvetil, da je postal duhovnik.

^17:6 V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu; vsak je delal, kakor se je zdelo prav v njegovih očeh.

^17:7 Bil je pa neki mladenič iz Betlehema v Judu, iz Judove rodbine. Bil je levit in je tamkaj bival kot tujec.

^17:8 Ta mož je šel iz mesta, iz Betlehema v Judu, da bi se naselil kot tujec, kjer bi našel kako mesto. Ko je tako prehodil svojo pot, je prišel na Efrájimsko pogorje v Mihovo hišo.

^17:9 Miha mu je rekel: »Od kod prihajaš?« Levit mu je rekel: »Iz Betlehema v Judu. Prihajam sem, da bi se naselil kot tujec, kjer bi kaj našel.«

^17:10 Miha mu je rekel: »Ostani pri meni in mi boš oče ter duhovnik. Ob določenih dneh ti bom dal deset srebrnikov, potrebno obleko in živež.« Tako je levit prišel tja.

^17:11 Levit je bil voljan prebivati z možem; in mladenič mu je bil kakor eden izmed njegovih sinov.

^17:12 Potem je Miha posvetil levita in mladenič mu je bil duhovnik ter ostal v njegovi hiši.

^17:13 Miha je namreč rekel: »Zdaj vem zagotovo, da mi bo Gospod naklonjen, kajti levita imam za duhovnika.«

^18:1 V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu. In v tistih dneh si je rod Danovcev iskal dediščino, da bi na njej prebival, kajti do tega dne mu še ni pripadala dediščina sredi Izraelovih sinov.

^18:2 Danovi sinovi so tedaj odposlali pet mož iz svojih rodbin in svojih okrajev, same hrabre može iz Core in Eštaóla, da bi si ogledali deželo in jo preiskali. Rekli so jim: »Pojdite in preiščite deželo!« Prišli so tako na Efrájimsko pogorje v Mihovo hišo in so tam prenočili.

^18:3 Ko so bili v Mihovi hiši, so spoznali glas mladega levita. Približali so se in mu rekli: »Kdo te je pripeljal sem? Kaj delaš tu in kaj imaš tukaj?«

^18:4 Rekel jim je: »Tako in tako mi je Miha storil ter me najel, da bi mu bil duhovnik.«

^18:5 Rekli so mu: »Vprašaj, prosimo, Boga, da spoznamo, ali bo uspešna naša pot, na katero smo krenili?«

^18:6 Duhovnik jim je rekel: »Pojdite v miru! Gospodu je po volji vaša pot, na katero ste krenili.«

^18:7 Pet mož je šlo in prišli so v Lajiš. Videli so ljudstvo, ki je v njegovi sredi, da živi brezskrbno, po šegi Sidóncev mirno in varno. V deželi namreč ni bilo nikogar, ki bi komu kaj žalega storil. Tudi jim ni ničesar manjkalo, čeprav so bili daleč od Sidóncev in niso imeli z ljudmi nobenega stika.

^18:8 Potem so prišli k svojim bratom v Coro in Eštaól. Njihovi bratje so jim rekli: »Kaj prinašate?«

^18:9 Rekli so: »Vstanite, pojdimo nadnje! Videli smo deželo in glejte, zelo lepa je. Kaj še čakate? Ne obotavljajte se iti; pojdimo in polastimo se dežele.

^18:10 Ko boste prišli tja, boste prišli k brezskrbnemu ljudstvu. Dežela pa je razsežna in Bog vam jo daje v roke. To je kraj, v katerem ne manjka ničesar od vsega, kar je na zemlji.«

^18:11 Tedaj je odrinilo od tam iz Danove rodbine, iz Core in Eštaóla šeststo z bojno opravo oboroženih mož.

^18:12 Šli so in se utaborili pri Kirját Jearímu v Judu. Zato se kraj do tega dne imenuje Mahané Dan in glej, zahodno od Kirját Jearíma je.

^18:13 Od tod so šli naprej čez Efrájimsko pogorje in prišli do Mihove hiše.

^18:14 Tistih pet mož, ki so šli, da bi si ogledali deželo Lajiš, je spregovorilo in rekli so svojim bratom: »Ali ne veste, da so v teh hišah efód in hišni bogovi, rezana in ulita podoba? Vedite zdaj, kaj boste storili!«

^18:15 Krenili so tja in stopili v hišo mladega levita, v Mihovo hišo in ga pozdravili.

^18:16 Šeststo z bojno opravo oboroženih mož izmed Danovih sinov pa se je ustavilo na vhodu pri vratih.

^18:17 Potem se je pet mož, ki so si šli ogledovat deželo, vzdignilo. Šli so tja in vzeli rezano podobo, efód, hišne bogove in ulito podobo. Duhovnik in šeststo z bojno opravo oboroženih mož pa so stali na vhodu pri vratih.

^18:18 Tedaj je tem, ki so stopili v Mihovo hišo in vzeli rezano podobo, efód, hišne bogove in ulito podobo, duhovnik rekel: »Kaj delate?«

^18:19 Ti so mu rekli: »Molči! Položi svojo roko na svoja usta in pojdi z nami! Tako nam boš oče in duhovnik. Kaj je boljše, da si duhovnik v hiši enega moža, ali da si duhovnik rodu ali rodbini v Izraelu?«

^18:20 Tedaj se je vzradovalo duhovnikovo srce. Vzel je efód, hišne bogove in rezano podobo ter stopil v sredo med ljudstvo.

^18:21 Potem so se obrnili in šli naprej. Otroke, živino in premoženje so peljali pred seboj.

^18:22 Ko so bili že daleč od Mihove hiše, so se sešli možje, ki so bivali v hišah ob Mihovi hiši, in jo udrli za Danovimi sinovi.

^18:23 Ko so klicali za Danovimi sinovi, so se ti obrnili in rekli Mihu: »Kaj ti je, da si jih sklical proti nam?«

^18:24 Rekel je: »Mojega boga, ki sem ga dal narediti, ste vzeli z duhovnikom vred in odšli. Kaj zdaj še imam? Kako mi sploh morete reči: ›Kaj ti je?‹«

^18:25 Danovi sinovi so mu rekli: »Naj se več ne sliši tvoj glas pri nas, sicer vas napadejo razkačeni možje in tako spraviš svoje življenje in življenje svoje hiše v nevarnost.«

^18:26 Nato so Danovi sinovi šli svojo pot in Miha je videl, da so močnejši od njega, zato se je vrnil in odšel v svojo hišo.

^18:27 Vzeli so torej s seboj to, kar je naredil Miha, in duhovnika, ki ga je imel, ter šli nad Lajiš k mirnemu in brezskrbnemu ljudstvu. Udarili so jih z ostrim mečem, mesto pa požgali z ognjem.

^18:28 Nihče jim ni priskočil na pomoč, kajti bili so oddaljeni od Sidóna in z ljudmi niso imeli nikakršnega stika. To se je zgodilo v dolini pri Bet Rehóbu. Potem so mesto spet pozidali in se v njem naselili.

^18:29 Mesto so poimenovali Dan, po imenu njihovega očeta Dana, ki se je rodil Izraelu. Prej pa je bilo ime mesta Lajiš.

^18:30 Nato so Danovi sinovi postavili tja rezano podobo, Jonatan, sin Geršóna, sinú Manáseja, on in njegovi sinovi pa so bili duhovniki za Danov rod do dneva, ko so morali iz dežele v izgnanstvo.

^18:31 Imeli so vse dni postavljeno rezano podobo, ki jo je naredil Miha, dokler je bila Božja hiša v Šilu.

^19:1 Tiste dni, ko ni bilo kralja v Izraelu, je bival neki levit kot tujec v notranjosti Efrájimskega pogorja. Vzel si je ženo priležnico iz Betlehema v Judu.

^19:2 Ta mu je postala nezvesta in je šla od njega v hišo svojega očeta v Betlehem v Judu. Tam je ostala štiri mesece.

^19:3 Tedaj se je vzdignil njen mož in šel za njo, da bi ji spregovoril na srce in jo spravil nazaj. S seboj je imel svojega hlapca in par oslov. Ko ga je odpeljala v hišo svojega očeta in ga je dekletov oče zagledal, mu je stopil veselo naproti.

^19:4 Njegov tast, dekletov oče, ga je zadržal in mož je bival pri njem tri dni. Jedli so in pili in tam prenočevali.

^19:5 Ko so četrti dan zgodaj zjutraj vstali, da bi šli na pot, je dekletov oče rekel svojemu zetu: »Okrepčaj svoje srce z grižljajem kruha in potem pojdete!«

^19:6 Sedla sta ter skupaj jedla in pila. Tedaj je rekel dekletov oče možu: »Blagovoli, prosim, in še ostani tukaj čez noč. Naj se raduje tvoje srce.«

^19:7 A mož je vstal, da bi šel na pot, vendar ga je njegov tast prisilil, da je ostal in tam prenočil.

^19:8 Ko je peti dan zjutraj zgodaj vstal, da bi šel na pot, mu je dekletov oče rekel: »Okrepčaj, prosim, svoje srce!« Ostal je pri njem, dokler se ni dan nagnil in sta skupaj jedla.

^19:9 Potem je mož vstal, da bi s svojo priležnico in s svojim hlapcem odšel na pot. Njegov tast, dekletov oče, pa mu je rekel: »Glej, prosim, dan se je že nagnil proti večeru. Ostani tukaj čez noč! Glej, dneva je konec. Prenoči tu in naj se raduje tvoje srce, jutri pa se odpravite na svojo pot in pojdete v svoj šotor!«

^19:10 A mož ni hotel prenočiti, ampak je vstal in odšel. Skupaj s svojo priležnico in parom otovorjenih oslov je tako prišel pred Jebús, to je Jeruzalem.

^19:11 Ko so bili pred Jebúsom, se je dan že precej nagnil. Hlapec pa je rekel svojemu gospodu: »Pojdimo, prosim, in zavijmo v to jebusejsko mesto in v njem prenočimo!«

^19:12 Njegov gospod pa mu je rekel: »Ne bomo zavili v mesto tujcev, kajti niso izmed Izraelovih sinov. Odrinimo raje do Gíbee.«

^19:13 Dalje je še rekel svojemu hlapcu: »Pojdi, da se približamo enemu od krajev in prenočimo v Gíbei ali v Rami.«

^19:14 Napotili so se in šli, sonce pa jim je zašlo pri Gíbei, ki je v Benjaminu.

^19:15 Tako so krenili tja, da bi šli in prenočili v Gíbei. In vstopil je in se usedel na mestnem trgu. Nikogar ni bilo, ki bi jih vzel v hišo, da bi prenočili.

^19:16 A glej, starejši mož je zvečer prišel s svojega dela na polju. Mož je bil z Efrájimskega pogorja in je prebival kot tujec v Gíbei. Možje tega kraja so bili Benjaminovci.

^19:17 Ko je starec povzdignil svoje oči in zagledal popotnika na mestnem trgu, mu je stari mož rekel: »Kam greš in od kod prihajaš?«

^19:18 Rekel mu je: »Potujemo iz Betlehema v Judu v notranjost Efrájimskega pogorja. Od tam sem. Odšel sem v Betlehem v Judu in sem na poti h Gospodovi hiši; pa ni nikogar, ki bi me vzel v hišo.

^19:19 Imam slamo in krmo za svoja osla. Tudi kruha in vina imam zase, za tvojo deklo in hlapca, ki sta s tvojim služabnikom. Nič nam ne manjka.«

^19:20 Stari mož mu je rekel: »Mir s teboj! Prepusti meni vse svoje skrbi; na trgu ne moreš prenočiti.«

^19:21 Potem ga je odpeljal v svojo hišo in nahranil osla. Umili so si noge ter jedli in pili.

^19:22 Ko so tako razveseljevali svoje srce, glej, so možje iz mesta, ničvredneži, obkolili hišo. Tolkli so po vratih in rekli staremu možu, hišnemu gospodarju: »Pripelji ven moža, ki je prišel v tvojo hišo, da ga spoznamo!«

^19:23 Hišni gospodar je tedaj stopil k njim in jim rekel: »Ne, bratje moji, ne počenjajte hudega, prosim! Če je ta mož prišel v mojo hišo, ne morete storiti take grdobije!

^19:24 Glejte, tukaj sta moja hči, devica, in njegova priležnica; ti naj vam pripeljem ven; posilite ju in jima storite, kar bo dobro v vaših očeh. Temu možu pa ne storite grde reči!«

^19:25 Možje pa ga niso hoteli poslušati. Tedaj je mož prijel svojo priležnico in jim jo pripeljal ven. Spoznali so jo in se pečali z njo vso noč tja do jutra. Odpustili so jo, ko je vstajala jutranja zarja.

^19:26 Proti jutru je žena prišla domov in se ulegla do svita pred vhodom v hišo moža, kjer je bil njen gospod.

^19:27 Ko je njen gospod zjutraj vstal, odprl hišna vrata in šel ven, da bi nadaljeval svojo pot, glej, je žena, njegova priležnica, ležala pred vhodom v hišo s svojimi rokami na pragu.

^19:28 Rekel ji je: »Vstani! Pojdimo!« Pa ni bilo odgovora. Posadil jo je na osla, vstal in šel v svoj kraj.

^19:29 Ko je prišel v svojo hišo, je vzel nož, prijel svojo priležnico in jo razrezal, ud za udom, na dvanajst kosov, in jo razposlal po vsem Izraelovem ozemlju.

^19:30 Vsak, ki je to videl, je rekel: »Kaj takega se ni zgodilo ali videlo od dneva, ko so Izraelovi sinovi odšli iz egiptovske dežele, do tega dne. Premislite to, posvetujte se in spregovorite!«

^20:1 Tedaj so se odpravili vsi Izraelovi sinovi, in kakor en sam mož se je zbrala občina od Dana do Beeršébe in gileádska dežela pred Gospodom v Micpi.

^20:2 Poglavarji vsega ljudstva in vseh Izraelovih rodov so se postavili pred zborom Božjega ljudstva; štiristo tisoč pešcev, oboroženih z mečem.

^20:3 Benjaminovi sinovi pa so slišali, da so Izraelovi sinovi prišli v Micpo. Izraelovi sinovi so tedaj rekli: »Povejte, kako se je zgodila ta grdobija!«

^20:4 Levit, mož umorjene žene, je odgovoril in rekel: »Prišel sem v Gíbeo, ki je v Benjaminu, skupaj s svojo priležnico, da bi tam prenočil.

^20:5 Toda gospoda v Gíbei je vstala in zaradi mene so ponoči obkolili hišo. Mene so hoteli ubiti, z mojo priležnico pa so ravnali nasilno, da je umrla.

^20:6 Potem sem vzel svojo priležnico, jo razsekal in razposlal po vseh pokrajinah Izraelove dediščine, kajti gnusobo in nesramnost so storili v Izraelu.

^20:7 Poglejte vendar, vsi Izraelovi sinovi, preudarite zadevo in se posvetujte!«

^20:8 Vse ljudstvo je vstalo kakor en mož in rekli so: »Nihče ne pojde v svoj šotor in nihče se ne vrne v svojo hišo.

^20:9 To pa je, kar bomo storili Gíbei: Nadnjo pojdemo po žrebu.

^20:10 Iz vseh Izraelovih rodov bomo vzeli deset mož od sto, sto od tisoč in tisoč od deset tisoč, da preskrbijo živeža za ljudstvo, da storijo, ko pridejo v Gíbeo v Benjaminu, kakor zaslužijo za vso grdobijo, ki je bila storjena v Izraelu.«

^20:11 Tako so se zbrali vsi Izraelovi možje enodušno in kakor en sam človek proti temu mestu.

^20:12 Nato so Izraelovi rodovi poslali može po vseh Benjaminovih rodovih in rekli: »Kakšna je ta grdobija, ki se je zgodila med vami?

^20:13 Zdaj nam izročite može, sinove razuzdanosti, ki so v Gíbei, da jih usmrtimo in odpravimo hudobijo iz Izraela!« Benjaminovci pa niso hoteli poslušati glasu svojih bratov, Izraelovih sinov,

^20:14 ampak so se Benjaminovi sinovi zbrali iz mest v Gíbei, da bi šli na vojsko proti Izraelovim sinovom.

^20:15 Tisti dan so prešteli Benjaminove sinove v mestih. Bilo je šestindvajset tisoč mož, oboroženih z meči, poleg prebivalcev Gíbee, kjer so našteli še sedemsto izbranih mož.

^20:16 Med vsemi temi ljudmi je bilo sedemsto izbranih mož, ki so bili levični. Vsi so metali kamne za las natanko, ne da bi zgrešili.

^20:17 Prešteli so tudi Izraelove sinove, brez Benjaminovcev. Bilo jih je štiristo tisoč oboroženih z meči in so bili vojaki.

^20:18 Ti so vstali in šli v Betel, da bi vprašali Boga. Rekli so: »Kdo izmed nas pojde prvi na vojsko proti Benjaminovim sinovom?« Gospod je rekel: »Juda bodi prvi!«

^20:19 Izraelovi sinovi so zjutraj vstali in se utaborili pred Gíbeo.

^20:20 Tako so šli Izraelovi možje v boj proti Benjaminu. In Izraelovi možje so se razvrstili za boj proti Gíbei.

^20:21 Toda prišli so Benjaminovi sinovi iz Gíbee in tisti dan do tal pobili dvaindvajset tisoč mož izmed Izraelcev.

^20:22 Vendar se je izraelsko ljudstvo opogumilo in spet so se razvrstili za boj na mestu, kjer so se razvrstili prvi dan.

^20:23 Potem so Izraelovi sinovi šli in jokali pred Gospodom do večera. Vprašali so Gospoda in rekli: »Ali naj spet odrinemo v boj proti svojemu bratu Benjaminu?« Gospod jim je rekel: »Pojdite nadenj!«

^20:24 Drugi dan so se Izraelovi sinovi približali Benjaminovim sinovom.

^20:25 Benjaminovci pa so jim prišli nasproti iz Gíbee in do tal pobili še osemnajst tisoč mož izmed Izraelovih sinov. Vsi ti so bili oboroženi z mečem.

^20:26 Takrat so se napotili vsi Izraelovi sinovi in vse ljudstvo in prišli v Betel. Jokali so in ostali tam pred Gospodom. Ta dan so se postili do večera in darovali Gospodu žgalne in mirovne daritve.

^20:27 Izraelovi sinovi so spet vprašali Gospoda. Tam je bila namreč v tistih dneh skrinja Božje zaveze;

^20:28 Pinhás, sin Eleazarja, sinú Aronovega, ki je v tistih dneh stal pred njo, je rekel: »Ali naj še gremo v boj proti sinovom svojega brata Benjamina, ali pa naj odnehamo?« Gospod je rekel: »Pojdite, kajti jutri vam jih bom dal v roke.«

^20:29 Izraelci so postavili okrog Gíbee zasedo.

^20:30 Tretji dan pa so Izraelovi sinovi šli nad Benjaminove sinove. Razvrstili so se pred Gíbeo, kakor vsakokrat prej.

^20:31 Benjaminovi sinovi pa so prišli ljudstvu nasproti. Zvabili so jih iz mesta, ti pa so začeli pobijati med ljudstvom. Bilo je pobitih, kakor vsakokrat na cestah, od katerih pelje ena v Betel, druga pa v Gíbeo, in po polju med Izraelci kakih trideset mož.

^20:32 Benjaminovi sinovi so pač rekli: »Poraženi bodo pred nami kakor prvikrat.« Izraelovi sinovi pa so rekli: »Bežimo, da jih zvabimo iz mesta na ceste.«

^20:33 Tako so vsi Izraelci vstali s svojega kraja in se razvrstili pri Báal Tamari. Potem je Izraelova zaseda planila s svojega mesta zahodno od Gíbee.

^20:34 In deset tisoč izbranih mož iz vsega Izraela je odšlo nad Gíbeo. Boj je bil hud, oni pa niso vedeli, da jih bo zadela nesreča.

^20:35 Gospod je potolkel Benjamina pred Izraelom in tisti dan so Izraelovi sinovi pobili v Benjaminu petindvajset tisoč in sto mož, med katerimi je bil vsak oborožen z mečem.

^20:36 Tedaj so Benjaminovi sinovi videli, da so poraženi. Izraelci so namreč prepustili prostor Benjaminu, kajti zanesli so se na zasedo, ki so jo postavili pred Gíbeo.

^20:37 Ti, ki so bili v zasedi, so namreč odhiteli in hitro naskočili Gíbeo. Zaseda je drvela naprej in udarila vse mesto z ostrim mečem.

^20:38 Bil pa je dogovor med Izraelci in zasedo; ko vstopijo, naj storijo, da se bo dvigal dim iz mesta.

^20:39 Izraelci v boju so se tedaj obrnili, Benjamin pa je začel pobijati in pobil kakih trideset mož izmed Izraelcev; kajti rekli so: »Poraženi so pred nami kakor v prvi bitki.«

^20:40 Ko pa se je vzdignilo znamenje in je iz mesta prihajal steber dima, se je Benjamin obrnil nazaj – in iz mesta je vstajal plamen proti nebu.

^20:41 Tedaj so se Izraelci spet obrnili, Benjaminovci pa so se prestrašili, ker so videli, da jih je zadela nesreča.

^20:42 Obrnili so se pred Izraelci proti puščavi. Toda boj jih je vseeno zajel. Tudi te, ki so bežali iz mest, so pomorili v svoji sredi.

^20:43 Obkolili so namreč Benjaminovce, jih zasledovali brez počitka; spodili so jih na nasprotno stran od Gíbee, kjer vzhaja sonce.

^20:44 Takrat je padlo med Benjaminovci osemnajst tisoč mož; vsi ti so bili vojaki.

^20:45 Obrnili so se in bežali proti puščavi k Rimónski skali. Na cestah so Izraelci zadeli še na pet tisoč mož in se pognali za njimi do Gidóma. Od teh so jih pobili dva tisoč.

^20:46 Tako je tisti dan med Benjaminovci padlo petindvajset tisoč mož, vsi oboroženi z mečem; in vsi ti so bili vojaki.

^20:47 Šeststo mož pa se je umaknilo in zbežalo v puščavo, k Rimónski skali. Pri Rimónski skali so bivali štiri mesece.

^20:48 Nato so se Izraelci vrnili k Benjaminovim sinovom in pobili z ostrim mečem v mestih ljudi, živino in vse, kar koli se je našlo. Vsako mesto pa, na katero so naleteli, so požgali z ognjem.

^21:1 Izraelci so v Micpi prisegli in rekli: »Nobeden izmed nas ne bo dal svoje hčere Benjaminovcu za ženo.«

^21:2 Ko pa je ljudstvo prišlo v Betel in tam ostalo pred Bogom do večera, so povzdignili svoj glas in silno jokali.

^21:3 Rekli so: »Zakaj, o Gospod, Izraelov Bog, se je zgodilo v Izraelu to, da danes manjka iz Izraela en rod?«

^21:4 Drugo jutro se je ljudstvo zgodaj zjutraj odpravilo in zgradili so tam oltar ter darovali klavne in mirovne daritve.

^21:5 Izraelovi sinovi so tedaj rekli: »Kdo je, ki izmed vseh Izraelovih rodov ni prišel na zbor pred Gospoda?« Kajti zoper tistega, ki ni prišel v Micpo pred Gospoda, so slovesno prisegli in rekli: »Umreti mora!«

^21:6 Izraelovim sinovom je bilo zelo žal zaradi svojega brata Benjamina, zato so rekli: »Danes je iztrebljen en rod iz Izraela.

^21:7 Kaj naj storimo glede žena tem, ki so preostali? Pred Gospodom smo namreč prisegli, da jim ne damo nobene izmed naših hčera za žene.«

^21:8 Dalje so rekli: »Ali je eden od Izraelovih rodov, ki ni prišel pred Gospoda v Micpo?« In glej, iz Jabéš Gileáda ni prišel nihče na zbor v tabor.

^21:9 Pregledali so ljudstvo in glej, nikogar izmed prebivalcev Jabéš Gileáda ni bilo tam.

^21:10 Tedaj je občina odposlala tja dvanajst tisoč najmočnejših mož. Tem so naročili in rekli: »Pojdite in pokončajte z ostrim mečem prebivalce Jabéš Gileáda, tudi žene in otroke!

^21:11 To in to jim storite: Nad vsakim moškim in vsako žensko, ki je spoznala moško posteljo, izvršite zakletev!«

^21:12 Med prebivalci Jabéš Gileáda pa so našli štiristo deklet, ki so bile device in še niso spoznale moža v moški postelji. Te so pripeljali v tabor v Šilo, ki je v kánaanski deželi.

^21:13 Vsa občina je nato poslala sporočilo Benjaminovim sinovom, ki so bili pri Rimónski skali, da jim naznanja premirje.

^21:14 V tistem času so se Benjaminovci vrnili in dali so jim žene, ki so jih pustili pri življenju izmed žená iz Jabéš Gileáda. Toda niso jih našli dovolj zanje.

^21:15 Ljudstvo je žalovalo za Benjaminom, ker je Gospod naredil razpoko med Izraelovimi rodovi.

^21:16 In starešine iz občine so rekli: »Kaj naj storimo za preostale glede žensk, kajti ženske iz Benjamina so iztrebljene.«

^21:17 Tudi so rekli: »Delež teh, ki so se rešili, je za Benjamina, naj ne bo iztrebljen rod iz Izraela.

^21:18 Toda mi jim ne moremo dati žená izmed naših hčera, kajti Izraelovi sinovi so prisegli in rekli: ›Preklet bodi, kdor dá ženo Benjaminovcu!‹«

^21:19 Rekli so torej: »Glejte, čez nekaj dni bo Gospodov praznik v Šilu, ki je severno od Betela, vzhodno od ceste, ki pelje iz Betela v Sihem in južno od Lebóne.«

^21:20 Naročili so Benjaminovim sinovom in rekli: »Pojdite in prežite v vinogradih!

^21:21 Ko vidite, da prihajajo hčere iz Šila v korih na rajanje, pojdite iz vinogradov in ugrabite si vsak zase svojo ženo izmed hčera v Šilu. Potem pojdite v Benjaminovo deželo.

^21:22 Če pridejo njihovi očetje ali njihovi bratje k nam, da bi se prerekali, jim porečemo: ›Pustite jih, kajti nismo vzeli vsak svoje žene v boju; vi pa jim jih tudi niste dali. Zdaj ste vi krivi!‹«

^21:23 Benjaminovi sinovi so tako storili in vzeli žene po njihovem številu izmed plesalk, ki so jih ugrabili. Potem so odšli in se vrnili vsak v svojo dediščino. Pozidali so si mesta in v njih prebivali.

^21:24 Izraelovi sinovi so se v tistem času razšli od tam, vsak v svoj rod ali k svoji rodbini. Odšli so od tam, vsak v svojo dediščino.

^21:25 Tiste dni ni bilo kralja v Izraelu; vsak je delal, kakor je bilo prav v njegovih očeh.