Psalmi

^1:1 Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev,

^1:2 temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči.

^1:3 Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje svoj sad ob svojem času in njegovo listje ne ovene; vse, kar dela, uspeva.

^1:4 Ni pa tako s krivičnimi, temveč so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

^1:5 Zato krivični ne bodo obstali ob sodbi, ne grešniki v zboru pravičnih.

^1:6 Zakaj Gospod pozna pot pravičnih, pot krivičnih pa vodi v pogubo.

^2:1 Zakaj hrumijo narodi in ljudstva razmišljajo prazne reči?

^2:2 Kralji zemlje so se dvignili, oblastniki se skupaj posvetujejo proti Gospodu in proti njegovemu Maziljencu:

^2:3 »Pretrgajmo njune spone, njune vezi vrzimo s sebe.«

^2:4 Ta, ki prestoluje v nebesih, se smeje, Gospod se jim posmehuje.

^2:5 Potem jim spregovori v svoji jezi, v svojem srdu jih prestraši:

^2:6 »Jaz sem posvetil svojega kralja na Sionu, svoji sveti gori.«

^2:7 Razglasil bom Gospodov zakon. Rekel mi je: »Ti si moj sin, danes sem te rodil.

^2:8 Zahtevaj od mene, in dam ti narode v dediščino, v lastnino konce zemlje.

^2:9 Razbil jih boš z železno palico, kakor lončarjevo posodo jih boš zdrobil.«

^2:10 Zdaj torej, kralji, bodite razumni, dajte se posvariti, sodniki zemlje!

^2:11 Služite Gospodu v strahu, radujte se v trepetu!

^2:12 Prizadevajte si za iskrenost, sicer se razjezi in izginete na poti, zakaj skoraj bo vzplamenela njegova jeza. Blagor vsem, ki se zatekajo k njemu.

^3:1 Davidov psalm, ob begu pred Absalomom, svojim sinom.

^3:2 Gospod, kako veliko je mojih nasprotnikov! Mnogi vstajajo zoper mene,

^3:3 mnogi pravijo moji duši: »Ni rešitve zanj pri Bogu.« Sela.

^3:4 Ti pa, Gospod, si ščit zame, moja slava in tisti, ki mi dviga glavo.

^3:5 S svojim glasom kličem h Gospodu in me usliši s svoje svete gore. Sela.

^3:6 Jaz sem legel počivat in zaspal, prebudil sem se, ker me je Gospod podpiral.

^3:7 Ne bojim se množic ljudstva, ki so se postavile naokrog zoper mene.

^3:8 Vstani, Gospod, reši me, moj Bog! Saj ti udariš vse moje sovražnike po čeljustih, zobe krivičnikov razbiješ.

^3:9 Gospodova je rešitev, nad tvojim ljudstvom naj bo tvoj blagoslov! Sela.

^4:1 Zborovodju, na godala. Davidov psalm.

^4:2 Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti! V stiski si mi odprl širjave, izkaži mi milost, usliši mojo molitev.

^4:3 Človeški sinovi, doklej bo moja čast v zasramovanje, doklej boste ljubili prazne reči in iskali slepilo? Sela.

^4:4 Vedite, da si je Gospod odbral pobožnega, Gospod me usliši, ko kličem k njemu.

^4:5 Srdite se, a nikar ne grešite, govorite v svojem srcu, na svojem ležišču in molčite! Sela.

^4:6 Darujte prave daritve in zaupajte v Gospoda.

^4:7 Mnogi pravijo: »Kdo nam bo dal videti dobro?« Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja!

^4:8 Dal si več veselja v moje srce kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.

^4:9 V miru bom hkrati legel in spal, saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.

^5:1 Zborovodju, na piščali. Davidov psalm.

^5:2 Poslušaj moje izreke, o Gospod, dojemi moje vzdihovanje.

^5:3 Prisluhni glasu moje tožbe, moj Kralj in moj Bog, saj k tebi molim.

^5:4 Gospod, zjutraj poslušaj moj glas, zjutraj polagam predte molitev in čakam.

^5:5 Zares, ti nisi Bog, ki bi se veselil krivičnosti, hudobni ne more gostovati pri tebi.

^5:6 Bahači ne morejo obstati pred tvojimi očmi, ti sovražiš vse hudodelce.

^5:7 Ugonabljaš tiste, ki govore za slepilo, krvoločneža in varljivca mrzi Gospod.

^5:8 Jaz pa po tvoji veliki dobroti prihajam v tvojo hišo, padam na kolena proti tvojemu svetemu templju v tvojem strahu.

^5:9 Gospod, vodi me v svoji pravičnosti zaradi mojih sovražnikov, uravnavaj svojo pot pred mano.

^5:10 Zares, v njihovih ustih ni resnice, njihova notranjost je pogubna; odprt grob je njihovo grlo, s svojim jezikom se prilizujejo.

^5:11 Obtoži jih krivde, o Bog, naj padejo zaradi svojih naklepov; zaradi njihovih mnogih hudodelstev jih odženi, saj so se ti uprli.

^5:12 A veselijo naj se vsi, ki se zatekajo k tebi, vekomaj naj vriskajo; zavaruj jih, da bodo ukali v tebi tisti, ki tvoje ime ljubijo.

^5:13 Saj ti, Gospod, blagoslavljaš pravičnega, kakor s ščitom ga kronaš z milostjo.

^6:1 Zborovodju, na godala v oktavi. Davidov psalm.

^6:2 Gospod, v svojem gnevu me ne grajaj, v svoji srditosti me ne karaj!

^6:3 Izkaži mi milost, Gospod, ker sem onemogel, ozdravi me, Gospod, ker so moje kosti potrte.

^6:4 Tudi moja duša je silno potrta; a ti, Gospod, doklej?

^6:5 Vrni se, Gospod, reši moje življenje, odreši me zaradi svoje dobrote!

^6:6 Zakaj v smrti ni spomina nate, kdo se ti zahvaljuje v podzemlju?

^6:7 Utrujen sem od vzdihovanja, vsako noč oblivam svojo posteljo, s solzami močim svoje ležišče.

^6:8 Moje oko je otopelo od žalosti, postaralo se je med vsemi mojimi nasprotniki.

^6:9 Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico, kajti Gospod je uslišal glas mojega ihtenja.

^6:10 Gospod je uslišal mojo prošnjo, Gospod je sprejel mojo molitev.

^6:11 Osramočeni bodo, zelo bodo zmedeni vsi moji sovražniki, obrnili se bodo, mahoma bodo osramočeni.

^7:1 Davidova žalostinka, ki jo je pel Gospodu zaradi Benjaminovca Kuša.

^7:2 Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam, odreši me vseh mojih preganjalcev in me reši!

^7:3 Sicer raztrgajo kakor lev mojo dušo, iztrgajo jo, in ni rešitelja.

^7:4 Gospod, moj Bog, če sem to storil, če je v mojih rokah krivica,

^7:5 če sem svojemu prijatelju vračal húdo ali svojega nasprotnika oropal brez vzroka,

^7:6 naj sovražnik preganja mojo dušo in jo ujame, v tla naj potepta moje življenje, mojo čast naj položi v prah. Sela.

^7:7 Vstani, Gospod, v svoji jezi, vzdigni se zoper besnost mojih nasprotnikov, zbudi se, moj Bog, ki si ukazal sodbo.

^7:8 Zbor narodov naj se zbere okrog tebe, nad njim se vrni v višavo.

^7:9 Gospod, ki sodi ljudstva, sodi me, Gospod, po moji pravičnosti, po moji popolnosti, ki je v meni.

^7:10 Naj se vendar konča hudobija krivičnih, nakloni trdnost pravičnemu! Tisti, ki preizkuša srca in obisti, je pravični Bog.

^7:11 Moj ščit je pri Bogu, rešitelju iskrenih v srcu.

^7:12 Bog je pravičen sodnik, Bog, ki je vsak dan togoten.

^7:13 Če se kdo ne spreobrne, nabrusi svoj meč; svoj lok je napel in ga pripravil.

^7:14 Nadel si je smrtonosno orožje, iz svojih puščic je naredil bakle.

^7:15 Glej, snuje zlo, z muko spočne in rodi prevaro.

^7:16 Koplje luknjo in jo poglablja, vendar pade v jamo, ki jo je naredil.

^7:17 Njegova zloba se vrne na njegovo glavo, na njegovo teme se spusti njegovo nasilje.

^7:18 Zahvaljeval se bom Gospodu, ker je pravičen, opeval bom ime Gospoda Najvišjega.

^8:1 Zborovodju, po »Gitít«. Davidov psalm.

^8:2 Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Svoje veličastvo si povzdignil nad nebesa.

^8:3 Iz ust otročičev in dojenčkov si postavil trdnjavo zaradi svojih nasprotnikov, da brzdaš sovražnika in maščevalca.

^8:4 Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil:

^8:5 Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ?

^8:6 Naredil si ga malo nižjega od Boga, s slavo in častjo si ga ovenčal.

^8:7 Dal si mu oblast nad deli svojih rok, vse si položil pod njegove noge:

^8:8 vse ovce in govedo, in tudi živali na polju,

^8:9 ptice neba in ribe morja, vse, kar se giblje po morskih stezah.

^8:10 Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!

^9:1 Zborovodju, po »Mut labbén«. Davidov psalm.

^9:2 Gospod, slavil te bom z vsem svojim srcem, pripovedoval bom o vseh tvojih čudovitih delih.

^9:3 V tebi se bom veselil in ukal, opeval bom tvoje ime, Najvišji.

^9:4 Ko se moji sovražniki obrnejo nazaj, se spotaknejo in izginejo izpred tvojega obličja.

^9:5 Zakaj ti si branil mojo pravico in sodbo, si sédel na prestol, pravični sodnik.

^9:6 Zapretil si narodom, pogubil krivičnika, njihovo ime si izbrisal na vekov veke.

^9:7 Sovražniki so pokončani, razvaline so za vedno; izruval si njihova mesta, njih spomin se je izgubil.

^9:8 Toda Gospod prestoluje na veke, za sodbo je utrdil svoj prestol.

^9:9 On sam bo sodil svet s pravičnostjo, razsojal med ljudstvi po pravici.

^9:10 Tako je Gospod zatiranemu zavetje, zavetje v času njegove stiske.

^9:11 Kateri poznajo tvoje ime, zaupajo vate, kajti ti, Gospod, ne zapustiš njih, ki te iščejo.

^9:12 Igrajte Gospodu, ki ima prestol na Sionu, oznanjajte med ljudstvi njegova dela,

^9:13 kajti on, ki maščuje prelito kri, se jih je spomnil, ni pozabil vpitja nesrečnih.

^9:14 Izkaži mi milost, o Gospod, glej mojo nesrečo zaradi mojih sovražnikov, ti, ki me vzdiguješ izpred vrat smrti,

^9:15 da bom pripovedoval o vsej tvoji hvali, ob vratih hčere sionske, se radoval v tvojem odrešenju.

^9:16 Narodi so se pogreznili v jamo, ki so jo naredili, v mrežo, ki so jo nastavili, se jim je ujela noga.

^9:17 Gospod se je dal spoznati, pripravil je sodbo; v delu lastnih rok se je ujel krivičnik. Higajon, Sela.

^9:18 Krivičniki se morajo vrniti v podzemlje, vsi narodi, ki na Boga pozabljajo.

^9:19 Zakaj ubogi ne bo za vselej pozabljen, ne upanje nesrečnih za vedno izgubljeno.

^9:20 Vstani, Gospod, ne daj, da prevlada človek, naj bodo narodi sojeni pred tvojim obličjem.

^9:21 Gospod, položi vanje grozo, naj narodi vedo, da so umrljivi. Sela.

^10:1 Zakaj, Gospod, stojiš v daljavi, se skrivaš v času stiske?

^10:2 Zaradi ošabnosti krivičnih nesrečni izgoreva; naj se ujamejo v naklepih, ki so jih zasnovali.

^10:3 Krivični se hvali s poželjivostjo svoje duše, ropar preklinja in zasramuje Gospoda.

^10:4 Krivičnik ga v svoji ošabnosti ne išče, »Ni Boga!«, v tem so vse njegove hudobne misli.

^10:5 Njegove poti uspevajo v vseh časih, tvoje sodbe so tam gori, predaleč od njega; na vse svoje nasprotnike gleda zviška.

^10:6 V svojem srcu pravi: »Ne bom omahnil, od roda do roda ne bom padel v nesrečo.«

^10:7 Njegova usta so polna kletev, prevare in zatiranja, pod njegovim jezikom sta zloba in zlo.

^10:8 V zaselkih sedi v zasedi, na skrivnem ubije nedolžnega, njegove oči čakajo na nesrečnika.

^10:9 Na skrivnem preži kakor lev v zasedi, preži, da bi ujel nesrečnika; ujame nesrečnika, tako da ga potegne v svojo mrežo.

^10:10 Potuhne se, počene, z vso svojo silo pade na žrtve.

^10:11 V svojem srcu pravi: »Bog je pozabil, skril je svoj obraz, ne vidi, za vedno.«

^10:12 Vstani, Gospod Bog! Vzdigni svojo roko! Nikar ne pozabljaj nesrečnih!

^10:13 Zakaj krivičnik Boga zasramuje, v svojem srcu pravi: »Ne boš kaznoval.«

^10:14 Videl si muko in žalost, gledaš, da jih vzameš v svoje roke. Slabotni se prepušča tebi, siroti si postal pomočnik.

^10:15 Zdrôbi laket krivičniku in hudobnežu, kaznuj njegovo krivičnost, da je ne bo več.

^10:16 Gospod je kralj na vekov veke, narodi so izginili iz njegove dežele.

^10:17 Gospod, ti si uslišal hrepenenje ponižnih, krepiš jim srce, tvoje uho je pozorno,

^10:18 da daš pravico siroti in zatiranemu, da ne bo več strašil človek, ki je iz zemlje.

^11:1 Zborovodju. Davidov psalm. H Gospodu se zatekam, kako morete reči moji duši: »Bežite na vašo goro kakor ptica!

^11:2 Zakaj glej, krivični napenjajo lok, uravnavajo svoje puščice na tetivi, da bi v temi streljali na iskrene v srcu;

^11:3 ko so temelji razrušeni, kaj more storiti pravični?«

^11:4 Gospod je v svojem svetem templju, Gospod ima svoj prestol v nebesih; njegove oči gledajo, njegov pogled preizkuša človeške otroke.

^11:5 Gospod preizkuša pravičnega in krivičnega, tistega, ki ljubi nasilje, sovraži njegova duša.

^11:6 Na krivične bo dal deževati zanke, ogenj, žveplo in hudo nevihto, to je delež njihove čaše.

^11:7 Zakaj Gospod je pravičen, ljubi pravičnost, iskreni bodo gledali njegovo obličje.

^12:1 Zborovodju, v oktavi. Davidov psalm.

^12:2 Pomagaj, Gospod, ker ni več pobožnega, izmed človeških sinov je izginila zvestoba.

^12:3 Puhlice govorijo drug drugemu, z laskavimi ustnicami, z dvoličnim srcem govorijo.

^12:4 Gospod naj iztrebi vse laskave ustnice, jezik, ki govori prevzetno,

^12:5 tiste, ki pravijo: »S svojim jezikom bomo zmagali, naše ustnice so z nami, kdo nam je gospod?«

^12:6 »Zaradi nasilja nad nesrečnimi, zaradi vzdihovanja ubogih se bom zdaj vzdignil,« govori Gospod, »naklonil bom rešitev njemu, ki si jo želi.«

^12:7 Gospodovi izreki so čisti izreki, srebro prečiščeno v topilnici na zemlji, sedemkrat očiščeno.

^12:8 Ti, Gospod, nas boš varoval, čuval nas boš pred tem rodom na veke.

^12:9 Naokrog hodijo krivični, podlost je prišla nad človeške sinove.

^13:1 Zborovodju. Davidov psalm.

^13:2 Doklej, Gospod, me boš vedno pozabljal? Doklej boš skrival svoje obličje pred mano?

^13:3 Doklej bom moral dajati nasvete v svoji duši, nositi bolečino v svojem srcu dan za dnem? Doklej se bo moj sovražnik povzdigoval nad mano?

^13:4 Poglej, usliši me, Gospod, moj Bog, razsvetli mi oči, sicer zaspim do smrti,

^13:5 sicer bo moj sovražnik rekel: »Premagal sem ga,« moji nasprotniki se bodo radovali, ker sem omahnil.

^13:6 Jaz pa zaupam v tvojo dobroto, moje srce se raduje, ker si me rešil. Peti hočem Gospodu, ker mi je povrnil dobro.

^14:1 Zborovodju. Davidov. Bedak pravi v svojem srcu: »Ni Boga.« Ravnajo pokvarjeno, počenjajo ostudna dejanja, ni ga, ki bi delal dobro.

^14:2 Gospod gleda dol iz nebes na človeške sinove, da bi videl, ali je kateri razumen, kateri, ki Boga išče.

^14:3 Vsi so zablodili, vsi skupaj so se izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

^14:4 Mar nimajo spoznanja vsi hudodelci, ki jedo moje ljudstvo, kakor jedo kruh, a Gospoda ne kličejo.

^14:5 Tam se jih loti strah in groza, kajti Bog je z rodom pravičnega.

^14:6 Sklep nesrečnega hočete zasramovati, a Gospod je njegovo zatočišče.

^14:7 O da bi prišla s Siona Izraelova rešitev! Ko bo Gospod obrnil usodo svojega ljudstva, se bo Jakob radoval, veselil se bo Izrael.

^15:1 Davidov psalm. Gospod, kdo sme biti gost v tvojem šotoru, kdo sme prebivati na tvoji sveti gori?

^15:2 Kdor hodi v popolnosti, ravna pravično in govori resnico v svojem srcu.

^15:3 Ne obrekuje s svojim jezikom, ne počne bližnjemu nič slabega, ne kliče zasramovanja proti svojemu bližnjemu.

^15:4 Zavrženi je v njegovih očeh vreden prezira, a izkazuje čast tistim, ki se bojijo Gospoda. Če je prisegel v svojo škodo, tega ne preklicuje.

^15:5 Svojega denarja ne daje za obresti, zoper nedolžnega ne sprejema podkupnine. Kdor tako dela, ne bo omahnil na veke.

^16:1 Davidov miktám. Varuj me, o Bog, saj se zatekam k tebi.

^16:2 Gospodu pravim: »Ti si moj Gospod, moja sreča, ničesar ni nad tabo,«

^16:3 svetim, ki so v deželi: »Moji knezi, v njih je vse moje veselje.«

^16:4 Naj se množijo bolečine tistim, ki hitijo za drugim. Ne bom jim daroval krvavih pitnih daritev, ne bom nosil njih imen na svojih ustnicah.

^16:5 Gospod, delež moje dediščine in moja čaša, ti imaš v rokah mojo usodo.

^16:6 Merilne vrvi so padle zame na ljubkih krajih, zares, dediščina mi ugaja.

^16:7 Slavim Gospoda, ki mi svetuje, tudi ponoči me opominja moje srce.

^16:8 Vedno postavljam predse Gospoda; ker je na moji desnici, ne bom omahnil.

^16:9 Zato se moje srce veseli, moja duša se raduje; tudi moje meso bo prebivalo varno.

^16:10 Zakaj moje duše ne boš prepustil podzemlju, svojemu zvestemu ne boš dal videti trohnobe.

^16:11 Daješ mi spoznati pot življenja; polnost veselja je pred tvojim obličjem, večne radosti na tvoji desnici.

^17:1 Davidova molitev. Poslušaj, Gospod, pravično stvar, prisluhni mojemu ječanju; sliši mojo molitev z ustnic brez prevare.

^17:2 Od tebe naj pride moja sodba, tvoje oči gledajo na iskrenost.

^17:3 Preizkusil si moje srce, obiskal si me ponoči, pretopil si me, ničesar nisi našel; moje misli ne gredo skozi moja usta.

^17:4 Ob človeških dejanjih, po besedi tvojih ustnic, sem se varoval nasilnikovih poti.

^17:5 Moji koraki se držijo tvojih steza, moje noge ne omahujejo.

^17:6 Jaz sem te klical, saj me boš uslišal, o Bog; nagni k meni svoje uho, usliši moj izrek.

^17:7 Pokaži svoje čudovite dobrote, rešitelj tistih, ki se zatekajo pred tvojimi nasprotniki k tvoji desnici.

^17:8 Varuj me kakor zenico v očesu, skrij me v senci svojih peruti,

^17:9 pred krivičniki, ki počenjajo nasilje nad mano, mojimi smrtnimi sovražniki, ki me obdajajo.

^17:10 Svoje brezčutno srce so zaprli, njihova usta govorijo prevzetno.

^17:11 Našim korakom sledijo, zdaj me obkrožajo, svoje oči naprezajo, da bi me vrgli na tla.

^17:12 Njegova podoba je kakor podoba leva, ki hlepi, da bi trgal, kakor mlad lev, ki preži v skrivališču.

^17:13 Vstani, Gospod, stopi pred njegov obraz, spravi ga na kolena, osvobodi me krivičnika s svojim mečem,

^17:14 s svojo roko smrtnikov, o Gospod, smrtnikov, katerih delež je v posvetnem življenju. S svojo zalogo jim napolni trebuh; naj se nasitijo njihovi sinovi in pustijo ostanek še svojim otrokom.

^17:15 Jaz pa bom v pravičnosti gledal tvoje obličje, ko se prebudim, se bom sitil ob tvoji podobi.

^18:1 Zborovodju. Od Gospodovega služabnika Davida, ki je govoril Gospodu besede te pesmi na dan, ko ga je Gospod rešil iz pesti vseh njegovih sovražnikov in iz Savlove roke.

^18:2 Rekel je: Ljubim te, Gospod, moja moč,

^18:3 Gospod, moja skala, moja trdnjava, moj osvoboditelj; moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam, moj ščit, rog moje rešitve, moje zavetje.

^18:4 Hvaljen bodi, kličem Gospodu, in že sem rešen svojih sovražnikov.

^18:5 Obdale so me vrvi smrti, Beliálovi hudourniki so me prestrašili.

^18:6 Vrvi podzemlja so me obdale, zanke smrti so bile pred mano.

^18:7 Ko mi je bilo tesno, sem klical Gospoda, k svojemu Bogu sem klical na pomoč. Slišal je moj glas iz svojega templja, moje vpitje je pred njegovim obličjem, prišlo je v njegova ušesa.

^18:8 Tedaj se je zemlja zamajala in vztrepetala, temelji gora so se stresli, zamajali so se, ker se je vnela njegova jeza.

^18:9 Iz njegovih nosnic se je vzdignil dim, iz njegovih ust požirajoč ogenj, oglje je bruhalo iz njega.

^18:10 Nagnil je nebo in se spustil, temen oblak je bil pod njegovimi nogami.

^18:11 Jezdil je na kerubu in letal, jadral je na perutih vetra.

^18:12 Temo je postavil za svoje skrivališče, okrog sebe svoj šotor, temo vode, oblake sopar.

^18:13 Iz sijaja pred njim so prihajali oblaki, toča in žareče oglje.

^18:14 Gospod je zagrmel na nebu, Najvišji se je oglasil s točo in žarečim ogljem.

^18:15 Poslal je svoje puščice, razkropil jih je, mnogo bliskov, podil jih je.

^18:16 Pokazale so se struge voda, razkrili so se temelji zemeljskega kroga od tvoje grožnje, o Gospod, od puhanja tvojih nosnic.

^18:17 Pošlje pomoč od zgoraj, vzame me, potegne me iz velikega vodovja.

^18:18 Reši me mojega močnega nasprotnika, mojih sovražnikov, ker so močnejši od mene.

^18:19 Na dan moje nesreče so prišli predme, toda Gospod mi je bil opora.

^18:20 Odpeljal me je na prostrano polje, otel me je, ker ima veselje nad mano.

^18:21 Gospod mi plačuje po moji pravičnosti, po čistosti mojih rok mi povrača;

^18:22 ker sem se držal Gospodovih poti in nisem odpadel od svojega Boga;

^18:23 ker so bile vse njegove sodbe pred mano in njegovih zakonov nisem odstranil.

^18:24 Do njega sem bil popoln in sem se varoval svoje krivde.

^18:25 Gospod mi je torej povrnil po moji pravičnosti, po čistosti mojih rok pred njegovimi očmi.

^18:26 Z zvestim si zvest, s popolnim si popoln;

^18:27 z iskrenim si iskren, s prekanjenim si prebrisan.

^18:28 Zares, ti rešuješ nesrečno ljudstvo, prevzetne oči pa ponižuješ.

^18:29 Zares, ti mi prižigaš svetilko, o Gospod; moj Bog mi razsvetljuje temo.

^18:30 Zares, s teboj napodim sovražna krdela, s svojim Bogom preskočim zidovje.

^18:31 To je Bog, njegova pot je popolna, Gospodov izrek je prečiščen, ščit je vsem, ki se zatekajo k njemu.

^18:32 Zares, kdo je Bog razen Gospoda, kdo je skala razen našega Boga;

^18:33 Boga, ki me z močjo opasuje in mi daje pot popolnosti?

^18:34 Dela mi noge kakor košutam in me postavlja na moje višine.

^18:35 Uči moje roke za vojno, moje lakte za napenjanje bronastega loka.

^18:36 Dal si mi ščit svoje rešitve, tvoja desnica me podpira, tvoja skrbnost me dela velikega.

^18:37 Razširjaš moje korake pod mano, moji členki ne klecajo.

^18:38 Zasledujem svoje sovražnike in jih dohitevam, ne vračam se, dokler jih ne pokončam.

^18:39 Razbijem jih, da ne morejo več vstati, padejo pod moje noge.

^18:40 Z močjo me opasuješ za spopad, moje napadalce upogibaš pod mene.

^18:41 Dal si, da mi moji nasprotniki obračajo hrbet, svoje sovražnike utišam.

^18:42 Kličejo na pomoč, a ni rešitelja, h Gospodu, a jim ne odgovori.

^18:43 Zmeljem jih kakor prah pred vetrom, poteptam jih kakor blato na cesti.

^18:44 Osvobajaš me prepira z ljudstvom, postavljaš me za poglavarja narodov, ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi služi.

^18:45 Brž ko slišijo z ušesi, so mi pokorni, sinovi tujcev se mi dobrikajo.

^18:46 Sinovi tujcev podležejo, prihajajo iz svojih utrdb.

^18:47 Naj živi Gospod, slavljena moja skala, naj bo vzvišen Bog moje rešitve,

^18:48 Bog, ki mi daje maščevanje, ki je ljudstva spravil podme!

^18:49 Osvobajaš me od mojega sovražnika, še več, povzdiguješ me nad moje napadalce, rešuješ me nasilnega človeka.

^18:50 Zato te bom slavil med narodi, o Gospod, pel bom tvojemu imenu,

^18:51 ki svojemu kralju naklanja velike zmage, in izkazuje dobroto svojemu maziljencu Davidu in njegovemu zarodu na veke.

^19:1 Zborovodju. Davidov psalm.

^19:2 Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod sporoča o delu njegovih rok.

^19:3 Dan izreka dnevu govor, noč razglaša noči znanje.

^19:4 To ni govor, to niso besede, njihov glas je neslišen;

^19:5 po vsej zemlji gre njihov val, do konca sveta njihove besede. Na njih je postavil šotor soncu,

^19:6 ki kakor ženin odhaja iz svoje sobe, veseli se kakor junak, da teče po poti.

^19:7 S konca nebes je njegov vzhod, njegov preobrat nad njihovimi konci, nič ne ostane skrito pred njegovo vročino.

^19:8 Gospodova postava je popolna, poživlja dušo; Gospodovo pričevanje je zanesljivo, nevednega dela modrega.

^19:9 Gospodovi ukazi so pravi, razveseljujejo srce; Gospodova zapoved je jasna, razsvetljuje oči.

^19:10 Gospodov strah je čist, ostaja na veke; Gospodove sodbe so resnica, vse skupaj pravične.

^19:11 Bolj so zaželene kakor zlato, bolj kakor obilje čistega zlata; bolj kakor med so sladke, kakor med iz satovja.

^19:12 Tudi tvoj služabnik dobiva svarilo po njih, v izpolnjevanju teh je bogato plačilo.

^19:13 Kdo razume napake? Prikritih me očisti!

^19:14 Tudi pred prevzetneži zadržuj svojega služabnika, naj ne gospodujejo nad mano. Tedaj bom brez graje, prost bom velike pregrehe.

^19:15 Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem, Gospod, moja skala, moj rešitelj.

^20:1 Zborovodju. Davidov psalm.

^20:2 Naj te usliši Gospod na dan stiske, ime Jakobovega Boga naj te varuje.

^20:3 Naj ti pošlje pomoč iz svetišča, s Siona naj te podpira.

^20:4 Naj se spominja vseh tvojih jedilnih daritev, tvojo žgalno daritev naj naredi slastno. Sela.

^20:5 Naj ti daje po tvojem srcu in ves tvoj načrt naj izpolni.

^20:6 Radovati se hočemo v tvoji zmagi in v imenu našega Boga razobesiti zastave; naj izpolni Gospod vse tvoje prošnje.

^20:7 Zdaj vem, da Gospod pomaga svojemu maziljencu do zmage; iz svojih svetih nebes mu odgovarja z zmagovito močjo svoje desnice.

^20:8 Ti na vozove, oni na konje, mi pa se zanašamo na ime Gospoda, našega Boga.

^20:9 Oni klecnejo in padejo, mi pa vstanemo in se obdržimo.

^20:10 Gospod, pomagaj kralju do zmage, usliši nas na dan, ko te kličemo.

^21:1 Zborovodju. Davidov psalm.

^21:2 Gospod, kralj se veseli v tvoji moči, v tvoji zmagi, kako zelo se raduje!

^21:3 Hrepenenje njegovega srca si mu dal, prošnje njegovih ustnic nisi odrekel. Sela.

^21:4 Zares, prehitel si ga z blagoslovi dobrega, na glavo si mu položil krono iz čistega zlata.

^21:5 Za življenje te je prosil, ti si mu ga podelil: dolgost dni vekomaj in za vedno.

^21:6 Velika je njegova slava v tvoji pomoči, veličastvo in sijaj polagaš nanj.

^21:7 Zares, postavil si ga v blagoslov za vedno, osrečil si ga z veseljem svojega obličja.

^21:8 Zares, kralj zaupa v Gospoda, zaradi dobrote Najvišjega ne bo omahnil.

^21:9 Tvoja roka bo segla po vseh tvojih sovražnikih, tvoja desnica bo dosegla tvoje nasprotnike.

^21:10 Položil jih boš kakor v gorečo peč, v času svojega obličja, o Gospod. V svoji jezi jih bo pogoltnil, ogenj jih bo použil.

^21:11 Njihov sad boš iztrebil z zemlje, njihov zarod izmed človeških sinov.

^21:12 Če nagibajo hudobijo nad te, snujejo hudoben načrt, ničesar ne bodo zmogli.

^21:13 Zares, ti jih prisiliš k umiku, s svojimi tetivami boš meril v njihove obraze.

^21:14 Vzdigni se, Gospod, v svoji moči, opevali in hvalili bomo tvojo mogočnost.

^22:1 Zborovodju, po napevu Košuta ob zori. Davidov psalm.

^22:2 Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Daleč od moje rešitve so besede mojega vpitja.

^22:3 Moj Bog, kličem podnevi, pa me ne uslišiš, ponoči, pa ni pomiritve zame.

^22:4 In ti si Sveti, prestoluješ nad hvalnicami Izraela.

^22:5 Vate so zaupali naši očetje, zaupali so, in si jih osvobodil.

^22:6 K tebi so klicali, in so bili rešeni, vate so zaupali, in niso bili osramočeni.

^22:7 Jaz pa sem črv, ne človek, sramotenje ljudi, prezir ljudstva.

^22:8 Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, kremžijo ustnice, zmajujejo z glavo:

^22:9 »Prepustil se je Gospodu, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje.«

^22:10 Zares, ti si me potegnil iz telesa, me varoval na prsih moje matere.

^22:11 K tebi sem bil vržen iz naročja, od materinega telesa si ti moj Bog.

^22:12 Ne bodi daleč od mene, saj je stiska blizu, saj ni nikogar, ki bi pomagal.

^22:13 Obkrožilo me je mnogo juncev, bašánski biki so me obdali;

^22:14 svoje gobce so razprli proti meni kakor lev, ki trga in rjove.

^22:15 Razlil sem se kakor voda, vse moje kosti so se razklenile. Moje srce je postalo kakor vosek, raztopilo se je sredi mojega telesa.

^22:16 Suha kakor črepinja je moja sila, moj jezik se lepi na nebo; v smrtni prah si me položil.

^22:17 Obkrožili so me psi, drhal hudobnežev me je obkolila; prebodli so mi roke in noge.

^22:18 Lahko preštejem vse svoje kosti, oni gledajo, buljijo vame.

^22:19 Razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo.

^22:20 Ti pa, Gospod, ne bodi daleč! Moja moč, hiti mi pomagat!

^22:21 Reši pred mečem mojo dušo, iz pasje šape, mojo edino;

^22:22 odreši me iz levjega gobca, izpred bivolskih rogov si me uslišal.

^22:23 Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, sredi zbora te bom hvalil.

^22:24 Tisti, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, ves Jakobov zarod, častite ga, trepetajte pred njim, ves Izraelov rod.

^22:25 Zakaj ni preziral in ni zaničeval nesreče nesrečnega. Ni skrival pred njim svojega obličja; ko je k njemu klical na pomoč, je slišal.

^22:26 Od tebe je moja hvalnica v velikem zboru; svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo.

^22:27 Ubogi bodo jedli in se nasitili, hvalili bodo Gospoda tisti, ki ga iščejo; naj vam oživi srce za vedno.

^22:28 Spomnili se bodo in se vrnili h Gospodu vsi konci zemlje; pred njim bodo padle na kolena vse družine narodov.

^22:29 Zakaj Gospodu gre kraljestvo, vladarju nad narodi.

^22:30 Jedo in padajo na kolena vsi rejeni na zemlji, pred njim se klanjajo vsi, ki so se pogreznili v prah, vsak, ki ni mogel ohraniti svoje duše pri življenju.

^22:31 Zarod mu bo služil, o mojem Gospodu bodo pripovedovali rodu.

^22:32 Prišli bodo in oznanjali ljudstvu, ki bo rojeno, njegovo pravičnost; da je on to naredil.

^23:1 Davidov psalm. Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

^23:2 Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi.

^23:3 Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena.

^23:4 Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.

^23:5 Pred mano pogrinjaš mizo vpričo mojih nasprotnikov; z oljem mi maziliš glavo, moja čaša je prepolna.

^23:6 Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja; prebival bom v hiši Gospodovi vse dni življenja.

^24:1 Davidov psalm. Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, zemeljski krog in njegovi prebivalci.

^24:2 Zakaj on jo je osnoval na morjih, on jo je utrdil na veletokih.

^24:3 Kdo se bo povzpel na Gospodovo goro, kdo sme stati na njegovem svetem kraju?

^24:4 Tisti, ki je nedolžnih rok in čistega srca, ki svoje duše ne vzdiguje k praznim rečem in ne prisega po krivem.

^24:5 Prejel bo blagoslov od Gospoda, pravičnost od Boga svoje rešitve.

^24:6 To je rod tistih, ki po njem povprašujejo, ki iščejo tvoje obličje, Jakob. Sela.

^24:7 Vzdignite, vrata, svoje glave, vzdignite se, starodavne duri, da vstopi kralj slave.

^24:8 Kdo je to, kralj slave? Gospod, silen junak, Gospod, junak v boju.

^24:9 Vzdignite, vrata, svoje glave, vzdignite se, starodavne duri, da vstopi kralj slave.

^24:10 Kdo je ta, kralj slave? Gospod nad vojskami, on je kralj slave. Sela.

^25:1 Davidov psalm. K tebi, Gospod, vzdigujem svojo dušo.

^25:2 Moj Bog, vate zaupam, naj ne bom osramočen, naj ne ukajo nad menoj moji sovražniki.

^25:3 Tudi vsi tisti, ki zaupajo vate, ne bodo osramočeni, osramočeni bodo, kateri so se za nič izneverili.

^25:4 Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati, svojih steza me úči.

^25:5 Vodi me v svoji resnici in me úči, saj si ti Bog moje rešitve; vate upam ves dan.

^25:6 Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja, svojih dobrot, saj so od vekomaj.

^25:7 Grehov moje mladosti in mojih hudodelstev se ne spominjaj, ti se me spominjaj po svoji zvestobi, zaradi svoje dobrote, o Gospod.

^25:8 Dober in iskren je Gospod, zato poučuje grešnike na poti.

^25:9 Ponižne vodi v pravici, ponižne uči svojo pot.

^25:10 Vse Gospodove steze so dobrota in zvestoba za tiste, ki ohranjajo njegovo zavezo in njegova pričevanja.

^25:11 Gospod, zaradi svojega imena odpusti mojo krivdo, ker je velika.

^25:12 Kdo je mož, ki se boji Gospoda? Njega poučuje o poti, ki naj jo izbere.

^25:13 Njegova duša vztraja v dobrem, njegov zarod bo podedoval deželo.

^25:14 Gospodovo zaupanje je za tiste, ki se ga bojijo, njegova zaveza, da jim jo da spoznati.

^25:15 Moje oči so vedno uprte v Gospoda, zakaj on potegne moje noge iz mreže.

^25:16 Obrni se k meni in mi izkaži milost, ker sem osamljen in nesrečen.

^25:17 Stiske mojega srca olajšaj, iz mojih tesnob me odpelji.

^25:18 Glej mojo nesrečo in muko, odpusti vse moje grehe.

^25:19 Glej moje sovražnike, kako jih je veliko, z divjim sovraštvom me sovražijo.

^25:20 Varuj mojo dušo in me reši, naj ne bom osramočen, ker se zatekam k tebi.

^25:21 Popolnost in iskrenost naj me varujeta, saj upam vate.

^25:22 Reši Izraela, o Bog, iz vseh njegovih stisk.

^26:1 Davidov psalm. Gospod, prisodi mi pravico, zakaj hodil sem v svoji popolnosti in sem v Gospoda zaupal, ne bom omahoval.

^26:2 Preizkusi me, Gospod, in me skušaj, prečisti mi obisti in srce,

^26:3 zakaj tvoja dobrota je pred mojimi očmi, hodil sem v tvoji zvestobi.

^26:4 Ne posedam s puhlimi ljudmi, pri hinavcih nočem vstopati.

^26:5 Sovražim zbor hudobnežev, s krivičniki nočem posedati.

^26:6 V nedolžnosti si umivam roke, da smem hoditi okrog tvojega oltarja, o Gospod,

^26:7 da lahko glasno izrekam zahvalo, da pripovedujem o vseh tvojih čudovitih delih.

^26:8 Gospod, ljubim prebivališče tvoje hiše, kraj, kjer prebiva tvoja slava.

^26:9 Ne poberi z grešniki moje duše, s krvoločneži mojega življenja,

^26:10 razuzdanost je v njihovih rokah in njihova desnica je polna podkupnine.

^26:11 Jaz pa bom hodil v svoji popolnosti, reši me in mi izkaži milost.

^26:12 Moja noga stoji na ravnem, v zborih bom slavil Gospoda.

^27:1 Davidov psalm. Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, pred kom bi moral trepetati?

^27:2 Ko se mi hudobneži približajo, da bi požrli moje meso, moji nasprotniki in sovražniki proti meni, se spotaknejo in padejo.

^27:3 Tudi če se tabor vojske utabori proti meni, se moje srce ne boji; tudi če proti meni izbruhne vojna, jaz pri tem zaupam.

^27:4 Za eno prosim Gospoda, to skušam doseči: da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja, da bi zrl Gospodovo milino, premišljal v njegovem templju.

^27:5 Zakaj on mi daje varstvo v svojem zavetišču na dan nesreče, skriva me v skrivališču svojega šotora, na skalo me vzdigne.

^27:6 In zdaj se dviga moja glava nad mojimi sovražniki, ki me obdajajo; daroval bom v njegovem šotoru daritve ob vzklikanju; peti in igrati hočem Gospodu.

^27:7 Poslušaj, Gospod, moj glas, s katerim kličem, izkaži mi milost in me usliši!

^27:8 Tebi pravi moje srce: »Iščite moje obličje!« Tvoje obličje, Gospod, iščem.

^27:9 Ne skrivaj svojega obličja pred mano! Ne zavračaj v jezi svojega služabnika! Moja pomoč si postal, ne zavrzi in ne zapusti me, Bog moje rešitve.

^27:10 Zares, moj oče in moja mati sta me zapustila, Gospod pa me sprejema.

^27:11 Úči me, Gospod, svojo pot, vodi me po ravni stezi zaradi mojih sovražnikov.

^27:12 Ne izročaj me volji mojih nasprotnikov, kajti zoper mene so vstale krive priče, ki besnijo od nasilja.

^27:13 Verujem, da bom videl dobroto Gospodovo v deželi živih.

^27:14 Upaj v Gospoda, bodi močan, tvoje srce naj se opogumi, upaj v Gospoda.

^28:1 Davidov psalm. K tebi, Gospod, kličem, moja skala, ne bodi gluh zame! Če boš molčal pred menoj, bom podoben tistim, ki se pogrezajo v jamo.

^28:2 Usliši glas moje prošnje, ko kličem k tebi na pomoč, ko vzdigujem svoje roke k notranjemu svetišču tvojega templja.

^28:3 Ne odpravi me s krivičniki, skupaj s hudodelci, s tistimi, ki prijazno govorijo s svojimi bližnjimi, a imajo hudobijo v svojem srcu.

^28:4 Daj jim po njihovem delovanju, po hudobiji njihovih dejanj; po delu njihovih rok jim daj, vrni jim njihovo plačilo.

^28:5 Zakaj ne menijo se za Gospodova dejanja, za delo njegovih rok; naj jih poruši in ne pozida več.

^28:6 Naj bo slavljen Gospod, ker je uslišal glas moje prošnje.

^28:7 Gospod je moja moč in moj ščit, vanj je zaupalo moje srce; prejel sem pomoč in srce mi vriska, s svojo pesmijo se mu zahvaljujem.

^28:8 Gospod je moč svojemu ljudstvu, on je rešilna trdnjava svojemu maziljencu.

^28:9 Reši svoje ljudstvo, blagoslavljaj svojo dediščino, pasi in nosi jih na veke.

^29:1 Davidov psalm. Dajajte Gospodu, Božji sinovi, dajajte Gospodu slavo in moč!

^29:2 Dajajte Gospodu slavo njegovega imena, padite na kolena pred Gospodom v svetem okrasju!

^29:3 Glas Gospodov je nad vodami, Bog veličastva grmi, Gospod je nad silnimi vodami.

^29:4 Glas Gospodov je v moči, glas Gospodov je v sijaju.

^29:5 Glas Gospodov lomi cedre, Gospod lomi cedre libanonske.

^29:6 Daje, da Libanon poskakuje kakor teliček, Sirjón kakor mlad bivol.

^29:7 Glas Gospodov siplje ognjene plamene.

^29:8 Glas Gospodov pretresa puščavo, Gospod pretresa kadéško puščavo.

^29:9 Glas Gospodov zvija hraste in razgalja gozdove; v njegovem templju vse kliče: »Slava!«

^29:10 Gospod je prestoloval nad potopom, Gospod prestoluje kot kralj na veke.

^29:11 Gospod daje moč svojemu ljudstvu, Gospod bo blagoslovil svoje ljudstvo z mirom.

^30:1 Psalm. Pesem ob posvečenju Davidove hiše.

^30:2 Povzdigujem te, Gospod, ker si me potegnil iz vodnjaka in nisi pustil, da bi se moji sovražniki veselili nad mano.

^30:3 Gospod, moj Bog, k tebi sem klical na pomoč, in ti si me ozdravil.

^30:4 Gospod, iz podzemlja si potegnil mojo dušo, oživil si me izmed tistih, ki se pogrezajo v jamo.

^30:5 Pojte Gospodu, njegovi zvesti, slavite spomin njegove svetosti!

^30:6 Zakaj njegova jeza traja le trenutek, njegova dobrohotnost vse življenje; zvečer se naseli jokanje, proti jutru pa pride vriskanje.

^30:7 Jaz pa sem rekel v svojem zadovoljstvu: »Ne bom omahnil na veke.«

^30:8 Gospod, v svoji dobrohotnosti si me postavil kot trdno goro; skril si svoje obličje, bil sem zmeden.

^30:9 K tebi, Gospod, kličem, svojega Gospoda prosim milosti:

^30:10 »Kakšna bo korist od moje krvi, od mojega pokopa v jamo? Mar te bo prah slavil, mar bo oznanjal tvojo zvestobo?

^30:11 Poslušaj, Gospod, izkaži mi milost, Gospod, bodi mi pomočnik!«

^30:12 Moje žalovanje si mi spremenil v rajanje, odvezal si mi raševnik in me opasal z veseljem,

^30:13 da ti bo moja duša prepevala in ne bo molčala. Gospod, moj Bog, na veke se ti bom zahvaljeval.

^31:1 Zborovodju. Davidov psalm.

^31:2 K tebi, Gospod, se zatekam, naj ne bom osramočen na veke, v svoji pravičnosti me osvobodi.

^31:3 Nagni k meni svoje uho, hitro me reši. Bodi mi utrjena skala, trdnjavska hiša, da me rešiš.

^31:4 Zakaj ti si moja skala in moja trdnjava, zaradi svojega imena me boš peljal in vodil.

^31:5 Potegnil me boš iz mreže, ki so mi jo nastavili, kajti ti si moja trdnjava.

^31:6 V tvoje roke izročam svojega duha, rešil si me, Gospod, zvesti Bog.

^31:7 Sovražim tiste, ki varujejo puhle malike, zaupam pa v Gospoda.

^31:8 Radoval in veselil se bom nad tvojo dobroto, ker si videl mojo bedo, spoznal stiske moje duše.

^31:9 Nisi me izročil v roke sovražnika, moje noge si postavil na širjavo.

^31:10 Izkaži mi milost, Gospod, ker sem v stiski, moje oko je otopelo od žalosti, moja duša in moje telo.

^31:11 Zakaj moje življenje jemlje konec od bridkosti, moja leta od vzdihovanja. Zaradi moje krivde se je spotaknila moja moč, moje kosti so razpadle.

^31:12 Vsem svojim nasprotnikom sem v sramotenje, še bolj svojim sosedom, strah vzbujam svojim znancem, tisti, ki me vidijo zunaj, zbežijo pred mano.

^31:13 Pozabljen sem iz srca kakor mrtev, postal sem kakor izgubljena posoda.

^31:14 Da, slišim šušljanje mnogih, groza vsenaokrog; ko šušljajo skupaj zoper mene, premišljujejo, kako bi mi vzeli dušo.

^31:15 Jaz pa vate zaupam, o Gospod, pravim: »Ti si moj Bog.«

^31:16 V tvoji roki so moji časi, reši me iz rok mojih sovražnikov in preganjalcev.

^31:17 Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom, odreši me v svoji dobroti.

^31:18 Gospod, naj ne bom osramočen, ker sem te klical, osramočeni naj bodo krivičniki, molče naj gredo v podzemlje.

^31:19 Naj onemijo lažnive ustnice, ki drzno govorijo zoper pravičnega, z ošabnostjo in zaničevanjem.

^31:20 Kako velika je tvoja dobrota, ki si jo prihranil za tiste, ki se te bojijo, jo pripravil za tiste, ki se zatekajo k tebi pred človeškimi sinovi.

^31:21 Skrivaš jih v skrivališču svojega obličja pred človeškimi spletkami; skrivaš jih v šotoru pred prepirom jezikov.

^31:22 Slavljen naj bo Gospod, ker mi je izkazal čudovito dobroto v obleganem mestu.

^31:23 Jaz pa sem rekel v svoji malodušnosti: »Odrezan sem izpred tvojih oči.« Toda uslišal si glas moje prošnje, ko sem k tebi klical na pomoč.

^31:24 Ljubite Gospoda, vsi njegovi pobožni! Gospod čuva zveste, a vrača čez mero tistemu, ki ravna ošabno.

^31:25 Bodite močni, vaše srce naj se opogumi, vsi vi, ki pričakujete Gospoda!

^32:1 Davidov psalm. Pouk. Blagor tistemu, ki mu je pregreha odpuščena, ki mu je greh pokrit.

^32:2 Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva krivde in v njegovem duhu ni prevare.

^32:3 Ko sem molčal, so moje kosti postale krhke zaradi mojega vpitja ves dan,

^32:4 zakaj dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela v poletni vročini. Sela.

^32:5 Svoj greh sem ti dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival; dejal sem: »Priznal bom svoje pregrehe Gospodu.« In ti si odpustil krivdo mojega greha. Sela.

^32:6 Zaradi tega naj k tebi moli vsak, ki je zvest, v ustreznem času. Kadar naplavijo velike vode, njega ne bodo dosegle.

^32:7 Ti si moje skrivališče, čuvaš me pred stisko, s spevi osvoboditve me obdajaš. Sela.

^32:8 Modril te bom in te učil na poti, po kateri moraš hoditi, svetoval bom, moje oko je nad tabo.

^32:9 Ne bodite kakor konj, kakor mezeg brez razuma; z uzdo in vajetmi krotijo njuno divjost, sicer se ti ne približata.

^32:10 Veliko bolečin ima krivičnik, kdor pa zaupa v Gospoda, tega on obdaja z dobroto.

^32:11 Veselite se v Gospodu, radujte se, pravični, vriskajte vsi, ki ste iskreni v srcu.

^33:1 Vriskajte, pravični, v Gospodu, iskrenim pristaja hvala;

^33:2 zahvaljujte se Gospodu s citrami, na harfo desetih strun mu igrajte;

^33:3 pojte mu novo pesem, dobro igrajte ob vzklikanju.

^33:4 Zakaj Gospodova beseda je prava, vse njegovo delo je v zvestobi;

^33:5 ljubi pravičnost in pravico, zemlja je polna Gospodove dobrote.

^33:6 Z Gospodovo besedo so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njihova vojska.

^33:7 Kakor jez zbira morske vode, v zbirališča daje oceane.

^33:8 Vsa zemlja naj se boji Gospoda, vsi prebivalci sveta naj pred njim trepetajo.

^33:9 Zakaj dejal je in je nastalo, ukazal je in je stalo.

^33:10 Gospod podira namere narodov, zametuje načrte ljudstev.

^33:11 Gospodov nasvet pa ostane na veke, misli njegovega srca od roda do roda.

^33:12 Blagor narodu, ki je Gospod njegov Bog, ljudstvu, ki si ga je izbral za dediščino.

^33:13 Z nebes gleda Gospod, vidi vse človeške sinove.

^33:14 S kraja, kjer ima prestol, opazuje vse prebivalce zemlje;

^33:15 on, ki oblikuje srce vsem skupaj, ki pazi na vsa njihova dela.

^33:16 Noben kralj ne zmaga z veliko vojsko, junak se ne reši z veliko silo.

^33:17 Konj je lažno upanje za zmago, s svojo veliko močjo ne more reševati.

^33:18 Glej, Gospodovo oko je na tistih, ki se ga bojijo, na tistih, ki pričakujejo njegovo dobroto,

^33:19 da reši smrti njihovo dušo in jih oživlja v lakoti.

^33:20 Naša duša pričakuje Gospoda, on je naša pomoč in naš ščit.

^33:21 Zares, v njem se veseli naše srce, kajti v njegovo sveto ime zaupamo.

^33:22 Tvoja dobrota, Gospod, naj bo nad nami, kakor smo upali vate.

^34:1 Davidov psalm, ko se je delal blaznega pred Abimélehom in ga je ta spodil, da je odšel.

^34:2 Slavil bom Gospoda ob vsakem času, njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.

^34:3 Z Gospodom se hvali moja duša, ponižni naj slišijo in se veselijo.

^34:4 Poveličujte z menoj Gospoda, povzdigujmo njegovo ime vsi skupaj.

^34:5 Iskal sem Gospoda, in me je uslišal, vseh mojih strahov me je rešil.

^34:6 Glejte nanj, da boste žareli, vaši obrazi naj se ne sramujejo.

^34:7 Ta nesrečnik je klical, in Gospod je slišal, iz vseh njegovih stisk ga je rešil.

^34:8 Angel Gospodov utrjuje tabor okrog tistih, ki se ga bojijo, da jih rešuje.

^34:9 Okusite in glejte, kako dober je Gospod. Blagor možu, ki se zateka k njemu!

^34:10 Bojte se Gospoda, vi, njegovi sveti, saj nič ne manjka njim, ki se ga bojijo.

^34:11 Mladi levi trpijo pomanjkanje in stradajo, a tistim, ki iščejo Gospoda, ne manjka nič dobrega.

^34:12 Pridite, sinovi, poslušajte me, strahu Gospodovega vas bom učil.

^34:13 Kdo je mož, ki ima veselje nad življenjem, ki ljubi dneve, da bi videl dobro?

^34:14 Zadržuj svoj jezik od zla, svoje ustnice od zvijačnega govorjenja.

^34:15 Ogiblji se zla in delaj dobro, išči mir in se zanj zavzemaj.

^34:16 Gospodove oči so uprte v pravične, njegova ušesa v njihovo klicanje.

^34:17 Gospodovo obličje je zoper hudodelce, da izbriše z zemlje njihov spomin.

^34:18 Vpili so, in Gospod je uslišal, iz vseh njihovih stisk jih je rešil.

^34:19 Blizu je Gospod tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.

^34:20 Veliko nesreč zadene pravičnega, a iz vseh ga Gospod rešuje.

^34:21 Varuje vse njegove kosti, nobena izmed njih se ne bo zlomila.

^34:22 Krivičnika bo usmrtila nesreča, sovražnike pravičnega bo zadela krivda.

^34:23 Gospod odkupuje duše svojih služabnikov, nihče od teh, ki se zatekajo k njemu, si ne bo nakopal krivde.

^35:1 Davidov psalm. Pravdaj se z njimi, Gospod, ki se pravdajo z mano, vojskuj se zoper nje, ki se vojskujejo zoper mene!

^35:2 Primi za ščit in oklep, vzdigni se, da mi pomagaš!

^35:3 Zavihti sulico in kopje proti mojim preganjalcem! Reci moji duši: »Jaz sem tvoja rešitev.«

^35:4 Naj bodo osramočeni in zasramovani, tisti, ki mi strežejo po življenju. Naj se obrnejo nazaj, naj se sramujejo, tisti, ki snujejo mojo nesrečo.

^35:5 Naj bodo kakor pleve pred vetrom, kadar jih suva angel Gospodov.

^35:6 Njihova pot naj bo temna in spolzka, ko jih preganja angel Gospodov.

^35:7 Zakaj brez vzroka so mi nastavili svojo mrežo, brez vzroka so zame izkopali jamo.

^35:8 Naj pride nanj poguba, ki je ne pozna, njegova mreža, ki jo je nastavil, naj ga ujame, v pogubi naj pade vanjo.

^35:9 Moja duša pa se bo radovala v Gospodu, veselila se bo v njegovi zmagi.

^35:10 Vse moje kosti bodo govorile: »Gospod, kdo je kakor ti, ki rešuješ nesrečnega pred močnejšim od njega, nesrečnega in revnega pred njegovim roparjem?«

^35:11 Vstajajo krive priče; česar ne vem, me sprašujejo.

^35:12 Vračajo mi slabo za dobro, moja duša je zapuščena.

^35:13 Ko so oni zboleli, je bila raševina moja obleka; s postom sem pokoril svojo dušo in moja molitev se mi je vračala v prsi.

^35:14 Kakor če bi mi bil prijatelj ali brat, sem hodil okrog, kakor bi bil žaloval za materjo, mračen sem se sključil.

^35:15 A ob mojem padcu se veselijo, zberejo se, zberejo se proti meni, pripravljeni za udarec, ne da bi jaz vedel, trgajo in ne odnehajo.

^35:16 Kakor najbolj brezbožni zasmehovalci so z zobmi škripali zoper mene.

^35:17 Gospod, doklej boš gledal? Daj, da se vrne moja duša iz njihovih pogub, izmed mladih levov moja edina!

^35:18 Zahvaljeval se ti bom v velikem zboru, v mogočnem ljudstvu te bom hvalil.

^35:19 Naj se ne veselijo nad mano moji lažnivi nasprotniki, tisti, ki so me sovražili brez vzroka, naj si ne pomežikujejo.

^35:20 Saj ne govorijo miroljubno, proti mirnim v deželi snujejo varljive besede.

^35:21 Na široko odpirajo svoja usta proti meni, pravijo: »Aha, aha, naše oko je videlo.«

^35:22 Videl si, Gospod, nikar ne molči, Gospod, ne bodi daleč od mene!

^35:23 Zbudi se, prebudi se za mojo pravico, moj Bog in moj Gospod, za mojo pravdo.

^35:24 Prisodi mi pravico po svoji pravičnosti, Gospod, moj Bog, naj se ne veselijo nad mano.

^35:25 Naj ne pravijo v svojem srcu: »Ah! Naša duša!« Naj ne pravijo: »Pa smo ga pogoltnili!«

^35:26 Naj bodo osramočeni, naj se sramujejo vsi skupaj, tisti, ki se veselijo moje nesreče. Naj se ogrnejo s sramoto in zasramovanjem, kateri se povzdigujejo nadme.

^35:27 Vriskali in veselili se bodo, kateri imajo veselje nad mojim opravičenjem; vedno bodo govorili: »Velik je Gospod, ki ima veselje nad srečo svojega služabnika.«

^35:28 Potem bo moj jezik oznanjal tvojo pravičnost, ves dan tvojo hvalo.

^36:1 Zborovodju. Od Gospodovega služabnika Davida.

^36:2 Hudodelski govor krivičniku je sredi njegovega srca, ni strahu Božjega pred njegovimi očmi.

^36:3 Zakaj v svojih očeh si preveč laska, da bi odkril svojo krivdo in jo sovražil.

^36:4 Besede njegovih ust so zloba in prevara, nehal je ravnati razumno, delati dobro.

^36:5 Zlobno misli na svojem ležišču, stopa na pot, ki ni dobra, hudobije ne zavrača.

^36:6 Gospod, v nebesih je tvoja dobrota, tvoja zvestoba sega do oblakov.

^36:7 Tvoja pravičnost je kakor božanske gore, tvoja sodba je kakor neizmerna globočina, Gospod, ti rešuješ ljudi in živali.

^36:8 O Bog, kako dragocena je tvoja dobrota! Človeški sinovi se zatekajo v senco tvojih peruti.

^36:9 Opajajo se z obiljem tvoje hiše, v reki svojih radosti jih napajaš.

^36:10 Zakaj v tebi je izvir življenja, v tvoji luči vidimo luč.

^36:11 Ohrani svojo dobroto njim, ki te poznajo, svojo pravičnost iskrenim v srcu.

^36:12 Naj ne pride do mene noga prevzetnosti, roka krivičnih naj me ne prežene.

^36:13 Tam so padli hudodelci, podrti so bili, pa ne morejo vstati.

^37:1 Davidov psalm. Ne razburjaj se nad hudobneži, ne zavidaj tistim, ki delajo izprijeno,

^37:2 zakaj kakor trava bodo hitro oveneli, kakor zeleno zelišče bodo usahnili.

^37:3 Zaupaj v Gospoda in delaj dobro, prebivaj v deželi in se pasi v zaupanju.

^37:4 Razveseljuj se v Gospodu, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.

^37:5 Izroči svojo pot Gospodu, zaupaj vanj, in on bo storil.

^37:6 Dal bo, da tvoja pravičnost zasije kakor luč, tvoja pravica kakor poldan.

^37:7 Bodi miren pred Gospodom, zaupaj se mu; ne huduj se nad tistim, ki mu pot uspeva, nad možem, ki dela hudobne načrte.

^37:8 Popusti v jezi, zapusti srditost; ne huduj se, to bi se slabo končalo.

^37:9 Zakaj hudobneži bodo iztrebljeni, kateri pa upajo v Gospoda, bodo dedovali deželo.

^37:10 Še malo, in ni več krivičnika; pregledaš njegov prostor, pa ga ni več.

^37:11 Ponižni pa bodo dedovali deželo, oživljali se bodo ob velikem miru.

^37:12 Krivični snuje hudoben načrt zoper pravičnega, z zobmi škriplje zoper njega.

^37:13 Gospod se mu smeje, ker vidi, da prihaja njegov dan.

^37:14 Meč so potegnili krivični, napeli so svoje loke, da bi pobili nesrečnega in ubogega, da bi poklali tiste, ki hodijo po pravi poti.

^37:15 Njihov meč bo prišel v njihova srca, njihovi loki se bodo polomili.

^37:16 Večje dobro je malenkost za pravičnega, kakor bogastvo mnogih krivičnih,

^37:17 zakaj lakti krivičnih se bodo polomili, pravične pa podpira Gospod.

^37:18 Gospod pozna dneve popolnih, njihova dediščina bo ostala na veke.

^37:19 Ne bodo osramočeni v času nesreče, v dneh lakote bodo nasičeni.

^37:20 Krivični se bodo izgubili, Gospodovi sovražniki so kakor sijaj pašnikov: preminejo, v dimu preminejo.

^37:21 Krivični si izposoja, a ne vrača, pravični pa je usmiljen in daje.

^37:22 Zares, njegovi blagoslovljeni bodo podedovali deželo, njegovi prekleti pa bodo iztrebljeni.

^37:23 Zaradi Gospoda so koraki moža trdni, nad njegovo potjo ima veselje.

^37:24 Če pade, ne obstane na tleh, ker Gospod podpira njegovo roko.

^37:25 Bil sem mlad, tudi postaral sem se, vendar nisem videl, da bi bil pravični zapuščen in da bi bil njegov zarod prosil kruha.

^37:26 Ves dan je usmiljen in posoja, njegov zarod je v blagoslov.

^37:27 Ogibaj se slabega in delaj dobro, in tako prebivaj na veke,

^37:28 zakaj Gospod ljubi pravico in ne zapušča svojih zvestih; na veke bodo obvarovani, zarod krivičnih pa bo iztrebljen.

^37:29 Pravični bodo deželo podedovali, za vedno bodo v njej prebivali.

^37:30 Usta pravičnega izgovarjajo modrost, njegov jezik govori pravico.

^37:31 Postava njegovega Boga je v njegovem srcu, njegovi koraki ne omahujejo.

^37:32 Krivični preži na pravičnega in išče, da bi ga usmrtil.

^37:33 Gospod ga ne bo prepustil njegovi roki, ne bo ga obsodil, ko mu bodo sodili.

^37:34 Upaj v Gospoda in drži se njegove poti, in povzdignil te bo, da boš deželo podedoval, videl boš, kako bodo krivični iztrebljeni.

^37:35 Videl sem krivičnika nasilnega, razraščal se je kakor bujna mladika.

^37:36 Ko sem šel mimo, glej, ga ni bilo več; iskal sem ga, pa ga ni bilo najti.

^37:37 Drži se popolnega, glej iskrenega, kajti miroljubnemu možu se obeta prihodnost.

^37:38 Grešniki pa bodo pokončani vsi skupaj, prihodnost krivičnih bo iztrebljena.

^37:39 Rešitev pravičnih prihaja od Gospoda, njihovega zavetja ob času stiske.

^37:40 Gospod jim pomaga in jih osvobaja, osvobaja jih krivičnih in jih rešuje, ker se zatekajo k njemu.

^38:1 Davidov psalm. V spomin.

^38:2 Gospod, v svojem gnevu me ne kaznuj, v svoji srditosti me ne karaj!

^38:3 Zakaj tvoje puščice so me zadele, tvoja roka se je spustila name.

^38:4 Nič zdravega ni na mojem mesu zaradi tvoje togote, ni miru na mojih kosteh zaradi mojega greha.

^38:5 Zakaj moje krivde so mi zrasle čez glavo kakor težko breme, pretežke so postale zame.

^38:6 Moje rane zaudarjajo in se gnojijo zaradi moje nespameti.

^38:7 Upognil in sključil sem se do konca, ves dan hodim žalosten,

^38:8 kajti moja ledja so polna prisada, nič zdravega ni na mojem mesu.

^38:9 Izčrpan sem in pobit do konca, vpijem od nemira svojega srca.

^38:10 Gospod, pred teboj je vse moje hrepenenje, moje vzdihovanje ti ni prikrito.

^38:11 Srce mi razbija, moč me je zapustila, luč mojih oči, tudi te niso z mano.

^38:12 Moji prijatelji in tovariši stojijo proč od moje nadloge, moji bližnji stojijo daleč stran.

^38:13 Tisti, ki mi strežejo po življenju, nastavljajo zanko, tisti, ki iščejo mojo nesrečo, govorijo pogubno, prevare snujejo vsak dan.

^38:14 Jaz pa sem kakor gluh, ne slišim, kakor mutec, ki ne odpira svojih ust.

^38:15 Postal sem kakor mož, ki ne sliši in nima ugovorov v svojih ustih.

^38:16 Zares, vate, Gospod, sem upal, ti boš uslišal, Gospod, moj Bog.

^38:17 Zakaj pravim: »Sicer se bodo veselili zaradi mene, ko mi noga omahne, se bodo šopirili nad mano.«

^38:18 Zakaj jaz sem nagnjen k padcu, moja bolečina je vedno z mano.

^38:19 Zares, svojo krivdo priznavam, zaskrbljen sem zaradi svojega greha.

^38:20 Sovražniki mojega življenja so mogočni, mnogo jih je, ki me v laži sovražijo.

^38:21 Tisti, ki mi vračajo slabo za dobro, me obtožujejo za dobro, za katero si prizadevam.

^38:22 Ne zapusti me, o Gospod, moj Bog, ne bodi daleč od mene!

^38:23 Hiti mi pomagat, moj Gospod, moja rešitev!

^39:1 Zborovodju za Jedutúna. Davidov psalm.

^39:2 Dejal sem: »Varoval bom svoje poti, da ne bi grešil s svojim jezikom; svoja usta bom obvaroval z uzdo, dokler bo krivičnik pred mano.«

^39:3 Onemel sem v popolno tišino, molčati moram o dobrem, moja bolečina je neznosna.

^39:4 Srce je žarelo v moji notranjosti, ob mojem stokanju je zagorel ogenj, govoril sem s svojim jezikom:

^39:5 Gospod, daj mi spoznati moj konec, kolikšna je mera mojih dni, spoznati hočem, kako sem minljiv.

^39:6 Glej, moje dni si dal le pedenj dolge, moj čas je kakor nič pred tabo; vse je le dih, vsak pokončen človek. Sela.

^39:7 Le kot podoba hodi mož okrog, za prazen nič hrumijo, kopiči, a ne ve, kdo bo pobiral.

^39:8 In zdaj, kaj naj upam, o Gospod? Moje pričakovanje velja tebi.

^39:9 Vseh mojih pregreh me reši, ne izročaj me v sramotenje bedaku.

^39:10 Onemel sem, ne odprem svojih ust, zakaj ti si to storil.

^39:11 Odvrni od mene svojo nadlogo, zaradi teže tvoje roke minevam.

^39:12 S kaznijo za krivdo moža strahuješ, razjedaš kakor molj njegovo dragocenost: le dih je vsak človek. Sela.

^39:13 Gospod, usliši mojo molitev, poslušaj moje vpitje, ne bodi gluh za moje solze, saj sem le gost pri tebi, priseljenec kakor vsi moji očetje.

^39:14 Glej proč od mene, da bom veder, preden grem in me ni več.

^40:1 Zborovodju. Davidov psalm.

^40:2 Trdno sem upal v Gospoda, pa se je sklonil k meni in uslišal moje klicanje.

^40:3 Potegnil me je iz pogubne jame, iz blatnega močvirja, moje noge postavil na skalo, utrdil moje korake.

^40:4 Dal mi je v usta novo pesem, hvalnico našemu Bogu. Mnogi bodo videli in se bali, zaupali bodo v Gospoda.

^40:5 Blagor možu, ki je stavil v Gospoda svoje zaupanje in se ni obračal k upornikom, k tistim, ki se zapletajo v slepilo.

^40:6 Veliko si storil ti, Gospod, moj Bog, svojih čudovitih del in misli za nas, ničesar ni mogoče primerjati s tabo. Hotel bi oznanjati, govoriti, preveč jih je, da bi jih mogel prešteti.

^40:7 Nad klavnimi in jedilnimi daritvami nisi imel veselja, izoblikoval si mi ušesa, žgalnih daritev in daritev za greh nisi zahteval.

^40:8 Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam; v zvitku knjige je pisano o meni:

^40:9 Izpolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli, tvoja postava je v mojem srcu.«

^40:10 Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru; glej, svojih ustnic ne zadržujem, Gospod, ti sam veš.

^40:11 Tvoje pravičnosti nisem skrival v svojem srcu, o tvoji zvestobi in pomoči sem govoril, nisem prikrival tvoje dobrote in zvestobe pred velikim zborom.

^40:12 Ti, Gospod, mi ne boš odtegnil svojega usmiljenja, tvoja dobrota in tvoja zvestoba me bosta vedno čuvali.

^40:13 Zakaj obdale so me nesreče, ki jim ni števila; zajele so me moje krivde, da ne morem več videti; več jih je kakor las na moji glavi, moje srce me je zapustilo.

^40:14 Blagovoli me, Gospod, rešiti, Gospod, hiti mi pomagat.

^40:15 Naj bodo osramočeni, naj se sramujejo vsi skupaj, tisti, ki mi strežejo po življenju, da bi mi ga vzeli; naj se umaknejo, naj bodo zasramovani, katerim je všeč moja nesreča.

^40:16 Naj osupnejo, ko bodo za petami lastni sramoti, kateri mi pravijo: »Aha, aha!«

^40:17 Naj se radujejo, naj se veselijo v tebi vsi, ki te iščejo. Naj vedno govorijo: »Velik je Gospod,« kateri ljubijo tvojo pomoč.

^40:18 Jaz pa sem nesrečen in reven, a Gospod misli name. Ti si moja pomoč in moj osvoboditelj, moj Bog, nikar se ne mudi.

^41:1 Zborovodju. Davidov psalm.

^41:2 Blagor mu, ki misli na slabotnega, na dan nesreče ga bo Gospod rešil.

^41:3 Gospod ga varuje in ohranja pri življenju, v deželi je blagrovan. Ne izročaj ga pohlepu njegovih sovražnikov!

^41:4 Gospod ga podpira na bolniški postelji; vse njegovo ležišče obračaš v njegovi bolezni.

^41:5 Jaz sem dejal: »Gospod, izkaži mi milost, ozdravi mojo dušo, zakaj grešil sem zoper tebe.«

^41:6 Moji sovražniki govorijo hudobno o meni: »Kdaj bo umrl, da njegovo ime izgine?«

^41:7 Če me kdo pride pogledat, govori puhlice, njegovo srce si nabira zlobo; ko pride ven na cesto, govori o tem.

^41:8 Zoper mene skupaj šepetajo vsi moji sovražniki, zoper mene snujejo nesrečo:

^41:9 »Peklenska kuga ga je zadela, zdaj, ko je legel, ne bo več vstal.«

^41:10 Tudi mož mojega miru, ki sem mu zaupal, ki je jedel moj kruh, je vzdignil peto proti meni.

^41:11 Ti pa, Gospod, mi izkaži milost, vzdigni me, da jim poplačam!

^41:12 Po tem spoznam, da imaš veselje z mano: da moj sovražnik ne bo vzklikal nad mano.

^41:13 Mene pa si zaradi moje popolnosti podpiral, postavljaš me pred svoje obličje na veke.

^41:14 Slavljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od vekomaj do vekomaj! Amen, amen.

^42:1 Zborovodju. Pouk Korahovih sinov.

^42:2 Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.

^42:3 Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in se pojavil pred Božjim obličjem?

^42:4 Moje solze so mi postale kruh podnevi in ponoči, ko mi ves dan govorijo: »Kje je tvoj Bog?«

^42:5 Tega se bom spominjal in izlival svojo dušo: kako sem šel s trumo, da bi prišel do Božje hiše, z glasom vriskanja in hvale v vrvenju praznične množice.

^42:6 Zakaj si potrta, moja duša, in se vznemirjaš v meni? Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, svojega rešitelja

^42:7 in svojega Boga. Moja duša v meni je vsa pobita, zato se te spominjam: od jórdanske dežele sem in vrhov Hermona, od gore Micár.

^42:8 Brezno kliče breznu, glasu tvojih slapov; vsa tvoja butanja in tvoji valovi so šli čez mene.

^42:9 Podnevi ukazuje Gospod svojo dobroto, ponoči je njegova pesem z mano, molitev k Bogu mojega življenja.

^42:10 Pravim Bogu, svoji skali: »Zakaj si me pozabil? Zakaj hodim mračen, ko me stiska sovražnik?«

^42:11 Z morilskim udarcem v moje ude me sramotijo moji nasprotniki, ko mi ves dan govorijo: »Kje je tvoj Bog?«

^42:12 Zakaj si potrta, moja duša, zakaj se vznemirjaš v meni? Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, rešitve njegovega obličja, mojega Boga.

^43:1 Prisodi mi pravico, o Bog, pravdaj se za mojo pravdo! Iz brezbožnega naroda, pred varljivcem in izprijencem me reši!

^43:2 Ti si vendar Bog mojega zavetja, zakaj si me zavrgel? Zakaj hodim mračen, ko me stiska sovražnik?

^43:3 Pošlji svojo luč in svojo zvestobo, ti naj me vodita; naj me pripeljeta k tvoji sveti gori, k tvojemu bivališču.

^43:4 Stopil bom k Božjemu oltarju, k Bogu veselja moje radosti; hvalil te bom s citrami, o Bog, moj Bog.

^43:5 Zakaj si potrta, moja duša, zakaj se vznemirjaš v meni? Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil, svojega rešitelja in svojega Boga.

^44:1 Zborovodju. Pouk Korahovih sinov.

^44:2 O Bog, na svoja ušesa smo slišali, naši očetje so nam pripovedovali o delu, ki si ga opravil v njihovih dneh, v dneh starodavnosti.

^44:3 Ti sam, tvoja roka, si razlastil narode, nje pa zasadil, ljudstva si udaril, nje pa odposlal.

^44:4 Zakaj dežele niso zasedli s svojim mečem, ni jih rešil njihov laket, to je storila tvoja desnica, tvoj laket, svetloba tvojega obličja, ker si jih ljubil.

^44:5 Ti si tisti, moj kralj, o Bog; naroči rešitve Jakobu.

^44:6 S teboj odbijamo svoje nasprotnike, s tvojim imenom poteptamo naše napadalce.

^44:7 Zares, ne zaupam svojemu loku, moj meč me ne more rešiti.

^44:8 Zares, rešil si nas pred našimi nasprotniki, osramotil si naše sovražnike.

^44:9 Z Bogom se ves dan ponašamo, tvoje ime hvalimo na veke. Sela.

^44:10 In vendar, zavrgel si nas in nas izročil zasramovanju, ne greš z našimi vojskami.

^44:11 Delaš, da se obračamo nazaj pred nasprotnikom in si naši sovražniki nabirajo plen.

^44:12 Daješ nas kakor ovce za hrano, med narode si nas razkropil.

^44:13 Prodal si svoje ljudstvo za malenkost, nisi povečal imetja z njihovo ceno.

^44:14 Dal si nas v sramotenje sosedom, v zasmehovanje in posmeh tistim, ki nas obkrožajo.

^44:15 Dal si nas v pregovor med narodi, v zmajevanje z glavo med ljudstvi.

^44:16 Ves dan me spremlja moje zasramovanje, obraz mi pokriva sramota

^44:17 zaradi glasu zasmehovalca in sramotilca, zaradi sovražnika in maščevalca.

^44:18 Vse to je prišlo na nas, a te nismo pozabili, nismo se izneverili tvoji zavezi.

^44:19 Naše srce se ni odvrnilo, naši koraki niso zavili s tvoje steze,

^44:20 ko si nas pobil na kraju šakalov, nas pokril s smrtno senco.

^44:21 Ko bi bili pozabili ime svojega Boga, iztegovali svoje roke k tujemu bogu,

^44:22 mar Bog tega ne bi bil odkril? Saj on pozna srčne skrivnosti.

^44:23 Zares, zaradi tebe nas ves dan pobijajo, imajo nas za klavne ovce.

^44:24 Zbudi se! Zakaj spiš, o Gospod? Prebudi se, ne zavrni nas za vedno!

^44:25 Zakaj skrivaš svoje obličje, pozabljaš našo nesrečo in našo stisko?

^44:26 Zares, v prah se pogreza naša duša, zemlje se drži naše telo.

^44:27 Vzdigni se! Pomagaj nam! Reši nas zaradi svoje dobrote!

^45:1 Zborovodju, po napevu Lilije. Pouk Korahovih sinov. Ljubezenska pesem.

^45:2 Srce mi prekipeva od dobre besede, s svojo pesmijo se obračam h kralju, moj jezik je pisalo hitrega pisca.

^45:3 Lep, najlepši si med človeškimi sinovi, s tvojih ustnic lije milina, zato te je Bog blagoslovil na veke.

^45:4 Opaši si svoj meč okoli ledij, o junak, svoje veličastvo in svoj sijaj.

^45:5 To je tvoj sijaj, uspevaj. Jezdi za resnico in milino pravičnosti, strašnih del naj te uči tvoja desnica.

^45:6 Tvoje puščice so ostre; ljudstva padejo pod tebe, tisti, ki so v srcu sovražniki kralja.

^45:7 Tvoj prestol, o Bog, traja na vekov veke, žezlo pravičnosti je žezlo tvojega kraljestva.

^45:8 Ljubil si pravičnost in sovražil krivičnost, zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja bolj kakor tvoje vrstnike.

^45:9 Mira in aloja, kasija so vsa tvoja oblačila, iz slonokoščenih palač te razveseljujejo strune.

^45:10 Kraljevske hčere so med tvojimi dragimi, na tvoji desnici stoji družica z zlatom iz Ofírja.

^45:11 Poslušaj, hči, glej, nagni svoje uho, pozabi na svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

^45:12 Če kralj hrepeni po tvoji lepoti, on je vendar tvoj gospod, se mu pokloni.

^45:13 Tirska hči je tam z darilom, tvoj obraz milujejo bogati iz ljudstva.

^45:14 Vsa bleščeča je kraljeva hči v notranjem prostoru, iz zlatih pletenin je njena obleka.

^45:15 V pisanih oblačilih jo vodijo h kralju, za njo so device, njene družice, pripeljane so k tebi.

^45:16 Vodijo jih z vzkliki veselja in radosti, prihajajo v kraljevo palačo.

^45:17 Namesto tvojih očetov bodo tvoji sinovi, postavil jih boš za kneze po vsej deželi.

^45:18 Tvojega imena se bom spominjal v vseh rodovih, zato te bodo ljudstva hvalila na vekov veke.

^46:1 Zborovodju. Psalm Korahovih sinov, po napevu Dekleta. Pesem.

^46:2 Bog nam je zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.

^46:3 Zato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja in se gore majejo v osrčju morja;

^46:4 najsi hrumijo in se penijo njegove vode, najsi se tresejo gore ob njegovem vzdigovanju. Sela.

^46:5 Reka! Njeni tokovi razveseljujejo Božje mesto, najsvetejše med bivališči Najvišjega.

^46:6 Bog je v njegovi sredi, ne bo omahovalo, Bog mu bo pomagal ob nastopu jutra.

^46:7 Narodi so hrumeli, kraljestva omahovala; povzdignil je svoj glas, zemlja se je zamajala.

^46:8 Gospod nad vojskami je z nami, trdnjava nam je Bog Jakobov. Sela.

^46:9 Pridite, glejte dejanja Gospoda, ki je naredil strahote na zemlji.

^46:10 Končuje vojne do konca zemlje, lok lomi, razbija sulico, vozove sežiga z ognjem.

^46:11 Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog, vzvišen med narodi, vzvišen na zemlji.

^46:12 Gospod nad vojskami je z nami, trdnjava nam je Bog Jakobov. Sela.

^47:1 Zborovodju. Psalm Korahovih sinov.

^47:2 Vsa ljudstva, ploskajte z rokami, vzklikajte Bogu z glasom vriskanja!

^47:3 Zakaj Gospod, Najvišji, je strašen, velik kralj nad vso zemljo.

^47:4 Pod nas spravlja ljudstva, narode pod naše noge.

^47:5 Izbira nam našo dediščino, ponos Jakoba, ki ga ljubi. Sela.

^47:6 Bog se je vzdignil med vzklikanjem, Gospod med donenjem roga.

^47:7 Prepevajte Bogu, prepevajte, prepevajte našemu kralju, prepevajte.

^47:8 Zakaj Bog je kralj vse zemlje; pojte pesem pouka.

^47:9 Bog kraljuje nad narodi, Bog sedi na prestolu svoje svetosti.

^47:10 Knezi ljudstev se zbirajo, ljudstvo Abrahamovega Boga; zakaj ščiti zemlje pripadajo Bogu, nad vse je povzdignjen.

^48:1 Pesem. Psalm Korahovih sinov.

^48:2 Velik je Gospod in zelo hvaljen v mestu našega Boga, na njegovi sveti gori;

^48:3 lepa v višini, veselje vse zemlje, je gora Sion na skrajnem severu, dvor velikega kralja.

^48:4 Bog se je v njenih palačah razodel kot trdnjava.

^48:5 Zakaj glej, kralji so se zbrali, skupaj so šli v sprevodu.

^48:6 Oni so videli, tako so ostrmeli, bili so zmedeni, razbežali so se.

^48:7 Tam jih je obšel trepet, bolečina kakor porodnico.

^48:8 Z vzhodnim vetrom razbiješ ladje iz Taršíša.

^48:9 Kakor smo slišali, tako smo videli v mestu Gospoda nad vojskami, v mestu našega Boga: Bog ga utrjuje na veke. Sela.

^48:10 Razmišljamo o tvoji dobroti, o Bog, sredi tvojega templja.

^48:11 Kakor tvoje ime, o Bog, tako tvoja hvalnica sega do konca zemlje; tvoja desnica je polna pravičnosti.

^48:12 Veseli se, Sionska gora, radujejo naj se hčere judovske zaradi tvojih sodb.

^48:13 Obkrožite Sion in ga obhodite, preštejte njegove stolpe.

^48:14 Vzemite si k srcu njegovo obzidje, prehodite njegove palače, da boste pripovedovali poznejšemu rodu:

^48:15 Zares, to je Bog, naš Bog na vekov veke; on nas bo vodil prek smrti.

^49:1 Zborovodju. Psalm Korahovih sinov.

^49:2 Poslušajte to, vsa ljudstva, prisluhnite, vsi prebivalci na svetu,

^49:3 tako človeški sinovi, tako sinovi moža, skupaj bogati in ubogi.

^49:4 Moja usta bodo govorila modre izreke, premišljanje mojega srca so razumni izreki.

^49:5 Svoje uho nagnem k modremu izreku, s citrami bom razodeval svojo uganko.

^49:6 Zakaj bi se bal v dneh nesreče, ko me obdaja krivda tistih, ki so mi za petami,

^49:7 tistih, ki zaupajo v svoje premoženje, se ponašajo z obiljem svojega bogastva?

^49:8 Nihče nikakor ne more odkupiti brata, ne more dati Bogu odkupnine za svoje življenje.

^49:9 Predraga je odkupnina za njihovo dušo, primanjkovala bo na veke.

^49:10 Pa bo živel za vedno? Ne bo videl groba?

^49:11 Saj vendar vidi: modri umirajo, skupaj izgineta norec in neumnež, drugim zapuščata svoje premoženje,

^49:12 svojo notranjost, svoje hiše na veke, svoja bivališča od roda do roda, čeprav sta po svojih imenih imenovala pokrajine.

^49:13 Človek v sijaju se ne sme uspavati, podoben je živalim, ki poginejo.

^49:14 To je pot tistih, ki noro zaupajo, za njimi gredo, kateri imajo veselje z njihovimi besedami. Sela.

^49:15 Kakor ovce jih ženejo v podzemlje, smrt jih žene na pašo, zjutraj pravični gospodujejo nad njimi. Njihova podoba mora izginiti v podzemlju, daleč od bivališča zanj.

^49:16 Toda Bog bo odkupil mojo dušo iz rok podzemlja, saj me vzame. Sela.

^49:17 Ne boj se, če bogatí mož, če se množi slava njegove hiše;

^49:18 zakaj ob svoji smrti ničesar ne vzame s sabo, njegova slava ne gre dol za njim.

^49:19 Če v svojem življenju blagruje svojo dušo – hvalijo te, ker si si dobro uredil –

^49:20 mora iti k rodu svojih očetov, ki nikoli več ne bodo videli luči.

^49:21 Človek v sijaju se ne sme uspavati, podoben je živalim, ki poginejo.

^50:1 Asáfov psalm. Bog bogov, Gospod, je govoril, poklical je zemljo od sončnega vzhoda do njegovega zahoda.

^50:2 S Siona, popolne lepote, se je Bog zasvetil.

^50:3 Naš Bog prihaja in ne bo molčal; ogenj pred njim vse požira, okrog njega divja neurje.

^50:4 Kliče k nebesom od zgoraj in k zemlji, da sodi svoje ljudstvo:

^50:5 »Zberite mi moje zveste, ki so z daritvijo sklenili mojo zavezo.«

^50:6 Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost, zakaj Bog sam je sodnik. Sela.

^50:7 »Poslušaj, moje ljudstvo, govoril bom, Izrael, zoper tebe bom pričal; Bog, tvoj Bog sem jaz.

^50:8 Ne grajam te zaradi tvojih klavnih daritev, tvoje žgalne daritve so vedno pred mano.

^50:9 Nočem jemati junca iz tvoje posesti, kozlov iz tvojih staj.

^50:10 Zakaj moje je vse gozdno živalstvo, živali na tisočerih gorah.

^50:11 Poznam vse gorske ptice, kar se giblje na polju, je pred mano.

^50:12 Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi, zakaj moj je svet in kar ga napolnjuje.

^50:13 Mar naj jem meso volov, pijem kri kozlov?

^50:14 Daruj Bogu hvalno daritev, izpolni Najvišjemu svoje zaobljube.

^50:15 Potem me kliči na dan stiske, rešil te bom in me boš častil.«

^50:16 Krivičniku pa Bog pravi: »Kaj ti je, da naštevaš moje zapovedi in nosiš mojo zavezo v svojih ustih?

^50:17 Ti vendar sovražiš opomin in zametuješ moje besede.

^50:18 Če vidiš tatu, tečeš z njim, s prešuštniki imaš svoj delež.

^50:19 Svoja usta pošiljaš v hudobijo, svoj jezik vpregaš k prevari.

^50:20 Sediš, govoriš zoper brata, sina svoje matere omadežuješ.

^50:21 To si storil, in jaz naj bi molčal? Si predstavljaš, da sem kakor ti? Grajam te, pred tvojimi očmi razgrinjam obtožbo.

^50:22 Razumite vendar to vi, ki Boga pozabljate, sicer bom trgal, in ne bo rešitelja.

^50:23 Kdor daruje hvalno daritev, mi izkazuje čast, kdor hodi pravo pot, mu pokažem Božje odrešenje.«

^51:1 Zborovodju. Davidov psalm,

^51:2 ko je prišel k njemu prerok Natán, ker je šel k Batšébi.

^51:3 Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!

^51:4 Popolnoma me operi moje krivde, mojega greha me očisti!

^51:5 Zakaj svoje pregrehe priznavam, moj greh je vedno pred mano.

^51:6 Zoper tebe, tebe samega, sem grešil, hudobijo v tvojih očeh sem storil, da se izkažeš pravičnega, kadar govoriš, neoporečnega, kadar sodiš.

^51:7 Glej, v krivdi sem bil rojen, v grehu me je spočela moja mati.

^51:8 Glej, veseliš se zvestobe v notranjosti, v skrivnostih mi daješ spoznanje modrosti.

^51:9 Očisti me greha s hizopom, da postanem čist, operi me, da postanem bel bolj kot sneg.

^51:10 Daj, da bom slišal radost in veselje, naj se radujejo kosti, ki si jih potrl.

^51:11 Skrij svoje obličje pred mojimi grehi, vse moje krivde izbriši.

^51:12 Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti.

^51:13 Ne poženi me izpred svojega obličja, svojega svetega duha ne vzemi od mene.

^51:14 Vrni mi veselje svojega odrešenja, z voljnim duhom me podpiraj.

^51:15 Upornike bom učil tvojih poti, da se grešniki vrnejo k tebi.

^51:16 Reši me prelite krvi, o Bog, Bog moje rešitve: moj jezik bo vzklikal tvoji pravičnosti.

^51:17 Gospod, odpri moje ustnice, in moja usta bodo oznanjala tvojo hvalo.

^51:18 Zakaj nad klavno daritvijo nimaš veselja, če bi ti namenil žgalno daritev, bi je ne maral.

^51:19 Moja daritev Bogu je potrt duh, potrtega in pobitega srca, o Bog, ne preziraš.

^51:20 Po svoji volji stori dobro Sionu, pozidaj jeruzalemske zidove.

^51:21 Tedaj boš imel veselje nad daritvami pravičnosti, nad žgalno in celostno daritvijo; tedaj bodo darovali junce na tvojem oltarju.

^52:1 Zborovodju. Davidov pouk,

^52:2 ko je Edómec Doég prišel k Savlu in mu sporočil: »David je prišel v Ahimélehovo hišo.«

^52:3 Kaj se hvališ s hudobijo, nasilnik? Božja dobrota traja ves dan.

^52:4 Pogubo snuje tvoj jezik, je kakor nabrušena britev, o ti varljivec!

^52:5 Rajši imaš slabo kakor dobro, rajši laž kakor pravo govorjenje. Sela.

^52:6 Rad imaš vse besede zmešnjave, jezik prevare.

^52:7 Sam Bog te bo strmoglavil za vedno, zgrabil te bo in iztrgal iz šotora, izkoreninil te bo iz dežele živih. Sela.

^52:8 Pravični bodo videli in se bali, nad njim se bodo posmehovali:

^52:9 »To je mož, ki ni postavil Boga za svojo trdnjavo, temveč je zaupal v obilje svojega bogastva, se krepil v svoji pogubi.«

^52:10 Jaz pa sem kakor zeleneča oljka v hiši Božji; zaupam v Božjo dobroto na vekov veke.

^52:11 Zahvaljeval se ti bom na veke, ker si to storil; upal bom v tvoje ime, ker je dobro, vpričo tvojih zvestih.

^53:1 Zborovodju, po »Mahalát«. Davidov pouk.

^53:2 Bedak pravi v svojem srcu: »Ni Boga.« Ravnajo pokvarjeno, počenjajo krivična dejanja, ni ga, ki bi delal dobro.

^53:3 Bog gleda dol iz nebes na človeške sinove, da bi videl, ali je kateri razumen, kateri, ki Boga išče.

^53:4 Vsi so odpadli, vsi skupaj so se izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

^53:5 Mar nimajo spoznanja, hudodelci, ki jedo moje ljudstvo, kakor jedo kruh, a Boga ne kličejo.

^53:6 Tam se jih loti strah in groza, ko se ni zgodilo nič strašnega, kajti Bog je razmetal kosti tvojih oblegovalcev; osramotil jih boš, ker jih je Bog zavrgel.

^53:7 O da bi prišla s Siona Izraelova rešitev! Ko bo Bog obrnil usodo svojega ljudstva, se bo Jakob radoval, veselil se bo Izrael.

^54:1 Zborovodju, na godala. Davidov pouk,

^54:2 ko so prišli Zífovci k Savlu in rekli: »Ali ni David skrit pri nas?«

^54:3 O Bog, reši me s svojim imenom, s svojo oblastjo mi sodi.

^54:4 O Bog, usliši mojo molitev, prisluhni izrekom mojih ust.

^54:5 Zakaj tujci so se vzdignili zoper mene, nasilneži mi strežejo po življenju, niso postavili Boga pred sebe. Sela.

^54:6 Glej, Bog mi pomaga, Gospod je med tistimi, ki podpirajo mojo dušo.

^54:7 Naj se vrne hudobija na moje nasprotnike, v svoji zvestobi jih utišaj.

^54:8 Prostovoljno ti bom daroval, hvalil bom tvoje ime, Gospod, ker je dobro.

^54:9 Zakaj iz vsake stiske me je rešil, moje oko gleda na moje sovražnike.

^55:1 Zborovodju, na godala. Davidov pouk.

^55:2 Poslušaj, o Bog, mojo molitev, ne skrivaj se pred mojo prošnjo!

^55:3 Pazi name in me usliši! Blodim okrog v svojem žalovanju.

^55:4 Vznemirjen sem zaradi glasu sovražnika, zaradi stiskanja krivičnika; zakaj name valijo zlobo, v jezi me obtožujejo.

^55:5 Moje srce se krči v moji notranjosti, smrtni strahovi so me obšli.

^55:6 Strah in trepet prihaja name, groza me je pokrila.

^55:7 Tedaj sem dejal: »Kdo mi bo dal peruti kakor golobu? Odletel bi in poiskal bivališče.

^55:8 Glej, daleč bi pobegnil, prenočeval bi v puščavi. Sela.

^55:9 Hitro bi si poiskal zavetje pred besnečim vetrom, pred viharjem.«

^55:10 Zmešaj, Gospod, razkolji njihov jezik! Zakaj vidim nasilje in pravdo v mestu.

^55:11 Podnevi in ponoči ga obdajajo po njegovih zidovih, zloba in hudobija sta v njegovi sredi;

^55:12 poguba je v njegovi sredi, ne umakneta se z njegovega trga zatiranje in prevara.

^55:13 Zares, ni sovražnik tisti, ki me zasramuje, to bi prenesel; ni se moj nasprotnik povzdigoval nad mano, pred njim bi se mogel skriti.

^55:14 To si ti, človek, ki je enak meni, moj prijatelj in moj zaupnik,

^55:15 s katerim sva imela skupaj sladek dogovor v Božji hiši, hodila sva z množico.

^55:16 Naj jih preseneti smrt, živi naj se pogreznejo v podzemlje, zakaj hudobije so v njihovem bivališču, v njihovi sredi.

^55:17 Jaz pa k Bogu kličem, in Gospod me bo rešil.

^55:18 Zvečer, zjutraj in opoldne bom tožil in stokal. Slišal bo moj glas,

^55:19 v miru odkupil mojo dušo iz bitke proti meni, kajti preveč jih je proti meni.

^55:20 Bog bo slišal in jih bo ponižal, on, ki prestoluje od začetka; Sela. zakaj zanje ni sprememb in se Boga ne bojijo.

^55:21 Iztegnil je roke na svoje prijatelje, prelomil je zavezo.

^55:22 Gladka kakor maslo so bila njegova usta, a njegovo srce je želelo bitko; mehkejše kakor olje so bile njegove besede, a so bile goli meči.

^55:23 Vrzi svoje breme na Gospoda, on bo skrbel zate, nikoli ne bo dopustil, da bi pravični omahnil.

^55:24 Ti pa, o Bog, jih boš pogreznil v najglobljo jamo. Krvoločneži in varljivci ne bodo doživeli polovice svojih dni. Jaz pa bom zaupal vate.

^56:1 Zborovodju, po napevu Golob daljnih bogov. Davidov miktám, ko so ga Filistejci prijeli v Gatu.

^56:2 Izkaži mi milost, o Bog! Zakaj človek me tepta, ves dan me stiska bojevnik.

^56:3 Moji nasprotniki ves dan teptajo, da, mnogi se zviška bojujejo zoper mene.

^56:4 Na dan, ko se bojim, zaupam vate.

^56:5 V Boga, čigar besedo hvalim, v Boga zaupam, ne bojim se: kaj mi more storiti človek?

^56:6 Ves dan grenijo moje zadeve, vse njihove misli so proti meni, v nesrečo.

^56:7 Shajajo se, skrivajo se, oni pazijo na sledove mojih korakov, kakor da čakajo na mojo dušo.

^56:8 Naj gre po zlu rešitev zanje! V jezi potolci narode, o Bog!

^56:9 Ti sam si štel moje tavanje, spravi moje solze v svojem mehu, mar niso v tvojem štetju?

^56:10 Tedaj se bodo obrnili nazaj moji sovražniki, na dan, ko bom klical; to vem, da je Bog na moji strani.

^56:11 V Boga, katerega besedo hvalim, v Gospoda, katerega besedo hvalim,

^56:12 v Boga zaupam, ne bojim se: kaj mi more storiti človek?

^56:13 Dolžan sem ti, o Bog, obljube, izpolnil ti bom zahvalne daritve,

^56:14 ker si mojo dušo rešil pred smrtjo, kajne, moje noge pred padcem, da bi hodil pred Bogom v luči življenja.

^57:1 Zborovodju, Ne uničuj. Davidov miktám, ko je pred Savlom bežal v votlino.

^57:2 Izkaži mi milost, o Bog, izkaži mi milost, saj se k tebi zateka moja duša. V senco tvojih peruti se zatekam, dokler ne gre mimo poguba.

^57:3 Kličem k Bogu, Najvišjemu, k Bogu, ki dokončuje delo nad mano.

^57:4 Naj pošlje kaj iz nebes in me reši. Posmehuje se tisti, ki me tepta, Sela. naj Bog pošlje svojo dobroto in svojo zvestobo.

^57:5 Moja duša je sredi med levi, ležim med takšnimi, ki požirajo človeške sinove. Njihovi zobje so kopje in puščice, njihov jezik je oster meč.

^57:6 Vzdigni se nad nebesa, o Bog, nad vso zemljo tvoja slava!

^57:7 Mrežo so pripravili mojim korakom, moja duša se je upognila. Pred menoj so skopali jamo, padli so v njeno sredino. Sela.

^57:8 Moje srce je pripravljeno, o Bog, moje srce je pripravljeno, peti hočem in igrati.

^57:9 Zbudi se, moja duša, zbudi se, harfa in citre, zbuditi hočem jutranjo zarjo.

^57:10 Hvalil te bom med ljudstvi, o Gospod, opeval te bom med narodi,

^57:11 zakaj do nebes je velika tvoja dobrota, do oblakov tvoja zvestoba.

^57:12 Vzdigni se nad nebesa, o Bog, nad vso zemljo tvoja slava!

^58:1 Zborovodju, Ne uničuj. Davidov miktám.

^58:2 Ali res govorite prav, mogočniki, sodite iskreno človeške sinove?

^58:3 Ne, v srcu počenjate izprijene reči, v deželi vaše roke pripravljajo pot nasilju.

^58:4 Krivičniki se odtujujejo vse od materinega naročja, od materinega telesa sem se motijo, kateri lažnivo govorijo.

^58:5 Strup imajo, ki je podoben kačjemu strupu, so kakor gluh gad, ki si maši ušesa,

^58:6 ki ne posluša glasu rotilcev, izkušenega čarovnika čarovnikov.

^58:7 O Bog, polomi jim zobe v ustih, zdrobi kočnike mladim levom, o Gospod!

^58:8 Izginejo naj kakor voda, ki odteka, naj nameri svoje puščice, ki so kakor odrezane.

^58:9 Kakor polž, ki gre v raztopino, splavljeni zarodek, ki nikoli ne vidi sonca.

^58:10 Preden vaši lonci začutijo ogenj trnja, naj ga Bog pomete, sveže ali žareče.

^58:11 Pravični naj se veseli, saj je gledal maščevanje, noge naj si umiva v krvi krivičnega.

^58:12 In človek bo dejal: »Zares, je sad za pravičnega, zares, je Bog, ki sodi na zemlji.«

^59:1 Zborovodju, Ne uničuj. Davidov miktám, ko je Savel poslal može stražit njegovo hišo, da bi ga usmrtili.

^59:2 Moj Bog, reši me pred mojimi sovražniki, brani me pred tistimi, ki so se vzdignili zoper mene!

^59:3 Reši me pred hudodelci, krvoločnežev me odreši!

^59:4 Zakaj glej, prežijo na mojo dušo, mogočniki se shajajo zoper mene, to ni moje hudodelstvo, ne moj greh, o Gospod.

^59:5 Ne da bi bil kriv, tekajo in se pripravljajo; zbudi se, pridi mi naproti in glej!

^59:6 Ti, Gospod, Bog nad vojskami, si Izraelov Bog; prebudi se, da kaznuješ vse narode, ne izkazuj milosti vsem tem, ki z nezvestobo počenjajo zlo. Sela.

^59:7 Zvečer se vračajo, renčijo kakor psi, klatijo se okrog po mestu.

^59:8 Glej, obrekujejo s svojimi usti, meči so na njihovih ustnicah: »Kdo neki sliši?«

^59:9 Toda ti, Gospod, se jim smeješ, vse narode zasmehuješ.

^59:10 Moja moč, tebe se bom držal, kajti Bog je moja trdnjava.

^59:11 Bog, ki mi izkazuje dobroto, bo prišel predme, Bog mi bo dal videti moje nasprotnike.

^59:12 Ne pobij jih, sicer se moje ljudstvo preda pozabljanju; s svojo vojsko jih preganjaj in poderi, naš ščit, o Gospod!

^59:13 Zaradi greha svojih ust, zavoljo govorjenja ustnic, naj se ujamejo v svoj napuh, zaradi preklinjanja in laži, ki jih govorijo.

^59:14 Pokončaj jih v srditosti, pokončaj jih, da jih ne bo več; naj spoznajo, da Bog vlada nad Jakobom do koncev zemlje. Sela.

^59:15 Zvečer se vračajo, renčijo kakor psi, klatijo se okrog po mestu.

^59:16 Stikajo za živežem; če se ne nasitijo, zavijajo.

^59:17 Jaz pa bom opeval tvojo moč, zjutraj bom vriskal zaradi tvoje dobrote, ker si mi bil trdnjava, zavetišče na dan, ko sem bil v stiski.

^59:18 Moja moč, hočem ti prepevati, kajti Bog je moja trdnjava, Bog, ki mi izkazuje dobroto.

^60:1 Zborovodju, po napevu Lilija pričevanja. Davidov miktám za poučevanje,

^60:2 ko se je bojeval z Aramejci iz Mezopotamije in z Aramejci iz Cobe in ko se je Joáb vrnil ter pobil Edómce v Solni dolini, dvanajst tisoč mož.

^60:3 O Bog, zavrgel si nas, prebil si nas, razjezil si se, daj, da se vrnemo!

^60:4 Stresel si zemljo, razklal si jo, zaceli njene razpoke, ker omahuje!

^60:5 Svojemu ljudstvu si dal videti trdoto, napojil si nas z omotičnim vinom.

^60:6 Njim, ki se te bojijo, si dal znamenje, da bi bežali pred lokostrelcem. Sela.

^60:7 Da bodo rešeni tvoji ljubljenci, pomagaj s svojo desnico in nas usliši.

^60:8 Bog je govoril v svojem svetišču: »Vriskal bom, razdelil bom Sihem, Sukótsko dolino bom premeril.

^60:9 Moj je Gileád, moj je Manáse, Efrájim je čelada moje glave, Juda je moje žezlo.

^60:10 Moáb je moj umivalnik, na Edóma bom vrgel svoje obuvalo, nad Filistejo bom vzklikal od veselja.«

^60:11 Kdo me bo pripeljal v utrjeno mesto, kdo me bo vodil do Edóma?

^60:12 Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, o Bog, ki ne greš z našimi vojskami?

^60:13 Nakloni nam pomoč pred nasprotnikom, puhlica je človeška rešitev.

^60:14 Z Bogom bomo vršili junaška dejanja, on bo poteptal naše nasprotnike.

^61:1 Zborovodju, na godala. Davidov psalm.

^61:2 Usliši, o Bog, moje ječanje, prisluhni moji molitvi.

^61:3 Od konca zemlje kličem k tebi, ko moje srce upada; na skalo, ki je zame previsoka, me pelji.

^61:4 Zakaj bil si mi zatočišče, močen stolp pred sovražnikom.

^61:5 V tvojem šotoru bom bival na veke, zatekal se bom v skrivališče tvojih peruti. Sela.

^61:6 Zakaj ti, o Bog, si slišal moje zaobljube, dal si mi dediščino tistih, ki se bojijo tvojega imena.

^61:7 Dodaj dneve kraljevim dnevom, njegova leta, kakor rod za rodom.

^61:8 Naj na veke prestoluje pred Bogom, dobrota in zvestoba naj ga čuvata.

^61:9 Tako bom opeval tvoje ime za vedno, da bom izpolnjeval svoje zaobljube dan za dnem.

^62:1 Zborovodju, po napevu Jedutúna. Davidov psalm.

^62:2 Le k Bogu teži moja duša, da se pomiri, od njega je moja rešitev.

^62:3 Le on je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava: ne bom veliko omahoval.

^62:4 Doklej se boste zaganjali v človeka, ga morili, vi vsi, kakor nagnjeno steno, kakor zid, ki se maje?

^62:5 Da, posvetujejo se, da ga pahnejo z njegove višine, laž jim je v veselje. Z usti blagoslavljajo, v svoji notranjosti pa preklinjajo. Sela.

^62:6 Le pri Bogu se umíri, moja duša, kajti od njega je moje upanje.

^62:7 Le on je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava: ne bom omahoval.

^62:8 Pri Bogu sta moje rešenje in moja slava, moja močna skala, moje zavetje je v Bogu.

^62:9 Zaupajte vanj ob vsakem času, o ljudstvo, pred njim izlivajte svoja srca! Bog nam je zatočišče. Sela.

^62:10 Le dih so človeški sinovi, slepilo so sinovi moža; če bi stopili na tehtnico, so vsi skupaj lažji kakor dih.

^62:11 Ne zaupajte v zatiranje, z ropanjem se ne varajte! Če premoženje raste, nanj srca ne navezujte!

^62:12 Eno je Bog govoril, to dvoje sem slišal: da je moč pri Bogu,

^62:13 in da je tvoja, Gospod, dobrota; zakaj ti plačuješ vsakemu po njegovem delu.

^63:1 Davidov psalm, ko je bil v Judovski puščavi.

^63:2 O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem, po tebi žeja mojo dušo; moje telo medli po tebi na suhi, izčrpani zemlji brez vode.

^63:3 Tako sem v svetišču zrl vate, da bi videl tvojo moč in tvojo slavo;

^63:4 zakaj tvoja dobrota je boljša kakor življenje, moje ustnice te smejo slaviti.

^63:5 Tako te bom slavil v svojem življenju, v tvojem imenu bom vzdigoval svoje roke.

^63:6 Kakor z maščobo in oljem se bo nasičevala moja duša, z vriskajočimi ustnicami bodo hvalila moja usta,

^63:7 ko se te bom spominjal na svojem ležišču, v nočnih stražah premišljeval o tebi;

^63:8 zakaj bil si mi pomoč, v senci tvojih peruti vriskam.

^63:9 Moja duša se te je oklepala, podpirala me je tvoja desnica.

^63:10 Oni pa, ki mi pogubno strežejo po življenju, bodo prišli v globočine zemlje.

^63:11 Naj vsakega izročijo ostrini meča, naj postanejo delež šakalov.

^63:12 Kralj pa se bo veselil v Bogu, hvalil se bo vsak, ki nanj prisega; zakaj zamašena bodo usta tistim, ki lažnivo govorijo.

^64:1 Zborovodju. Davidov psalm.

^64:2 Poslušaj, o Bog, moj glas, kadar tožim, strahu pred sovražnikom čuvaj moje življenje.

^64:3 Skrij me pred krogom hudobnežev, pred vrvežem hudodelcev,

^64:4 ki brusijo svoj jezik kakor meč, namerjajo svojo puščico, grenko besedo,

^64:5 da bi na skrivnem streljali na popolnega, nenadoma streljajo nanj in se ne bojijo.

^64:6 Oklepajo se hudobnega naklepa, pripovedujejo, kako bi prikrili zanke, pravijo: »Kdo neki more videti?«

^64:7 Iščejo izprijene reči: »Dokončali smo iskanje iskanega, človekova notranjost, srce je globoko.«

^64:8 Bog strelja nanje s puščico, nenadoma jih zadenejo udarci.

^64:9 Hoteli so, da se spotakne: naj bo nad njimi njihov jezik! Z glavo majejo – vsak, ki jih vidi.

^64:10 Vsi ljudje se bojijo, oznanjajo Božja dejanja, njegovo delo razumevajo.

^64:11 Pravični se veseli v Gospodu, k njemu se zateka, ponašajo se vsi, ki so iskreni v srcu.

^65:1 Zborovodju. Davidov psalm. Pesem.

^65:2 Tebi pristaja hvalnica, o Bog na Sionu, tebi je izpolnjena obljuba.

^65:3 Uslišiš molitev, k tebi prihaja vse meso.

^65:4 Besede krivde so bile močnejše od mene, ti izbrišeš naša hudodelstva.

^65:5 Blagor mu, kogar izvoliš in mu pustiš, da se približa, da prebiva v tvojih dvorih. Naj se nasičujemo z dobrotami tvoje hiše, s svetostjo tvojega templja.

^65:6 S strašnimi rečmi nam odgovarjaš v pravičnosti, o Bog našega odrešenja, zaupanje vseh koncev zemlje in oddaljenih morij;

^65:7 ti, ki s svojo močjo utrjuješ gore, opasan z mogočnostjo,

^65:8 ki umirjaš šumenje morij, šumenje njih valov in hrup narodov.

^65:9 Prebivalci koncev zemlje se prestrašijo zaradi tvojih znamenj; začetek jutra in večera vabiš, naj vriskata.

^65:10 Obiskal si zemljo in ji dal obilje, z mnogimi rečmi si jo obogatil. Božji potok je poln vode, pripravljaš njihovo žito, zares, tako jo pripravljaš:

^65:11 napajaš njene brazde, poravnavaš grude, z deževjem jo rahljaš, njeno brstje blagoslavljaš.

^65:12 Leto kronaš s svojimi dobrinami, tvoje steze kapljajo olje.

^65:13 Pašniki v puščavi kapljajo, griči se opasujejo z radostjo.

^65:14 Trate se oblačijo z ovcami, doline se ogrinjajo z žitom; vzklikajo od veselja, tudi pojejo.

^66:1 Zborovodju. Pesem. Psalm. Vzklikajte Bogu, vsa zemlja,

^66:2 pojte slavo njegovega imena, dajte slavo njegovi hvalnici.

^66:3 Recite Bogu: »Kako strašna so tvoja dela! Zaradi obilice tvoje mogočnosti se ti prilizujejo tvoji sovražniki.

^66:4 Vsa zemlja pada pred teboj na kolena, prepevajo ti, prepevajo tvojemu imenu.« Sela.

^66:5 Pridite in glejte Božja dejanja, strašen je pri delu med človeškimi sinovi.

^66:6 Morje je spremenil v kopno, peš so šli čez reko; tam se hočemo v njem veseliti.

^66:7 S svojo silnostjo vlada na veke, njegove oči nadzorujejo narode: uporniki naj se ne povzdigujejo. Sela.

^66:8 Slavite, ljudstva, našega Boga, dajte, da se sliši glas njegove hvalnice.

^66:9 On nas je ohranil pri življenju in ni dal, da bi naša noga omahovala.

^66:10 Zares, preizkusil si nas, o Bog, prečistil si nas, kakor prečistijo srebro.

^66:11 Pripeljal si nas v zanko, položil si breme na naša ledja.

^66:12 Ljudem si dopustil, da jezdijo po naših glavah, prišli smo v ogenj in vodo, in vendar si nas popeljal v obilje.

^66:13 Prišel bom v tvojo hišo z žgalnimi daritvami, izpolnil ti bom svoje zaobljube,

^66:14 ki so jih izrekle moje ustnice, govorila moja usta, ko sem bil v stiski.

^66:15 Daroval ti bom žgalne daritve pitancev skupaj z dimom ovnov, pripravil ti bom vole in kozle. Sela.

^66:16 Pridite, poslušajte, pripovedovati hočem, vi vsi, ki se Boga bojite, kaj je storil moji duši.

^66:17 K njemu sem klical s svojimi usti, poveličevanje je bilo pod mojim jezikom.

^66:18 Ko bi bil v srcu videl zlobo, bi me Gospod ne bil uslišal.

^66:19 Toda Bog me je slišal, prisluhnil je glasu moje prošnje.

^66:20 Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel moje molitve in svoje dobrote od mene.

^67:1 Zborovodju, na godala. Psalm. Pesem.

^67:2 Bog naj nam izkaže milost in nas blagoslovi, naj razjasni svoje obličje med nami, Sela.

^67:3 da na zemlji spoznajo tvojo pot, med vsemi narodi tvoje odrešenje.

^67:4 Naj se ti ljudstva zahvaljujejo, o Bog, naj se ti zahvaljujejo vsa ljudstva.

^67:5 Naj se veselijo in radujejo narodi, ker sodiš ljudstva pošteno, vodiš narode na zemlji. Sela.

^67:6 Naj se ti ljudstva zahvaljujejo, o Bog, naj se ti zahvaljujejo vsa ljudstva.

^67:7 Zemlja je dala svoj pridelek, Bog, naš Bog nas blagoslavlja.

^67:8 Bog nas blagoslavlja, naj ga častijo vsi konci zemlje.

^68:1 Zborovodju. Davidov psalm. Pesem.

^68:2 Bog se vzdigne, njegovi sovražniki se razkropijo, njegovi nasprotniki bežijo pred njegovim obličjem.

^68:3 Kakor se razprši dim, jih razpršiš, kot se stopi vosek na ognju, tako krivičniki izginejo pred Bogom.

^68:4 Pravični pa se veselijo, vriskajo pred Bogom, poskakujejo od veselja.

^68:5 Pojte Bogu, igrajte njegovemu imenu, poveličujte njega, ki jezdi skozi puščavo; ime mu je Gospod, vriskajte pred njegovim obličjem.

^68:6 Oče sirotam in pokrovitelj vdovam je Bog v svojem svetem bivališču.

^68:7 Bog nastanja osamljene v hišo, vodi ujetnike ven, v srečo, uporniki pa prebivajo v suhi deželi.

^68:8 O Bog, ko si šel pred svojim ljudstvom, ko si stopal skozi divjino, Sela.

^68:9 se je zemlja tresla, tudi nebesa so rosila pred Bogom, tistim s Sinaja, pred Bogom, Izraelovim Bogom.

^68:10 Daješ, da pada obilen dež, o Bog, tvoja dediščina se je izčrpala, ti si jo utrdil.

^68:11 Tvoja čreda je v njej prebivala, v svoji dobroti si jo pripravil ubožcu, o Bog.

^68:12 Gospod daje besedo, glasnic je velika vojska.

^68:13 Kralji vojska bežijo, bežijo, a prisrčna iz hiše deli plen.

^68:14 Če boste prebivali med ovčjimi stajami, bodo golobje peruti pretkane s srebrom, njegovo perje z rumenim zlatom.

^68:15 Ko je Mogočni v njej razpršil kralje, je padel sneg na Calmónu.

^68:16 O božanska, bašánska gora, o gora z mnogimi vrhovi, bašánska gora!

^68:17 Zakaj gledate z zavistjo, gore z mnogimi vrhovi, na goro, ki si jo je Bog zaželel za svoje bivališče, kjer bo Gospod prebival na veke?

^68:18 Božjih voz je dve miriadi, tisoči vzvišenih, Gospod je med njimi; Sinaj je v svetišču.

^68:19 Povzpel si se na višavo, ujete peljal ujetnike, od ljudi si sprejel darove, celo od upornikov, da bi Gospod Bog imel bivališče.

^68:20 Naj bo slavljen Gospod dan za dnem! Nósi nas Bog, naša rešitev. Sela.

^68:21 Ta Bog je za nas zmagoviti Bog, pri Gospodu Bogu je izhod iz smrti.

^68:22 Resnično, Bog razbija glave svojim sovražnikom, lasato teme njemu, ki hodi po krivih potih.

^68:23 Gospod je rekel: »Iz Bašána jih spet pripeljem, spet jih pripeljem iz morskih globin,

^68:24 da boš bredel po krvi s svojo nogo, da bo jezik tvojih psov imel svoj delež od sovražnikov.«

^68:25 Videli so tvoje sprevode, o Bog, sprevode mojega Boga, mojega kralja, v svetišče:

^68:26 spredaj pevci, zadaj godci, sredi dekleta, ki tolčejo na bobne.

^68:27 Slavite Boga v zborih, Gospoda, vi, ki ste iz Izraelovega izvira.

^68:28 Tam je Benjamin, najmlajši, ki jih vodi, Judovi knezi, njihova glasna množica, Zábulonovi knezi, Neftálijevi knezi.

^68:29 Ukaži svoji moči, o Bog; pokaži svojo moč, o Bog, ki si delal za nas.

^68:30 Iz tvojega templja nad Jeruzalemom ti kralji prinašajo darove.

^68:31 Zagrôzi zverinam v trstju, čredi bikov s teleti ljudstev; poteptaj tiste, ki hlepijo po srebru, razkropi narode, ki se radi vojskujejo!

^68:32 Iz Egipta naj prihajajo bogate tkanine, Etiopija naj proti Bogu izteguje svoje roke.

^68:33 Kraljestva zemlje, pojte Bogu, igrajte Gospodu, Sela.

^68:34 ki se vozi po nebesih, starodavnih nebesih, ki daje svoj glas, svoj mogočni glas.

^68:35 Predajte moč Bogu! Nad Izraelom je njegovo veličastvo, njegova moč je na oblakih.

^68:36 Strašen si, o Bog, iz svojih svetišč; Izraelov Bog je tisti, ki daje moč in silo ljudstvu. Slavljen bodi Bog!

^69:1 Zborovodju, po napevu Lilije. Davidov psalm.

^69:2 Reši me, o Bog, kajti voda mi sega že do grla.

^69:3 Pogreznil sem se globoko v blato in ni trdnih tal; prišel sem v globine vode, odplavlja me vrtinec.

^69:4 Utrudil sem se z vpitjem, moje grlo je hripavo; oči mi pešajo, ko svojega Boga pričakujem.

^69:5 Več jih je kakor las na moji glavi, ki me sovražijo brez vzroka; močni so tisti, ki me hočejo utišati, moji lažnivi sovražniki; česar nisem naropal, naj bi zdaj vračal.

^69:6 O Bog, ti poznaš mojo nespamet, moje krivde ti niso prikrite.

^69:7 Naj ne bodo osramočeni zaradi mene, kateri upajo vate, o Gospod, Bog nad vojskami; naj ne bodo zasramovani zaradi mene, kateri te iščejo, o Izraelov Bog.

^69:8 Zakaj zaradi tebe prenašam sramotenje, obraz mi pokriva zasramovanje.

^69:9 Tujec sem postal svojim bratom, neznanec sinovom svoje matere.

^69:10 Zakaj gorečnost za tvojo hišo me použiva, sramotenja tvojih sramotilcev so padla name.

^69:11 Če sem v postu izjokal svojo dušo, mi je bilo v sramotenje.

^69:12 Če sem si za obleko nadel raševino, sem pri njih prišel v pregovor.

^69:13 O meni govoričijo tisti, ki sedijo ob vratih, pobrenkavajo si tisti, ki pijejo opojno pijačo.

^69:14 Jaz pa svojo molitev naslavljam nate, o Gospod, v času dobrohotnosti, o Bog. V obilju svoje dobrote me usliši, v zvestobi svoje rešitve!

^69:15 Reši me iz blata, da se ne pogreznem, naj se rešim svojih sovražnikov in iz globočin vodovja!

^69:16 Naj me ne odplavi tok vode, naj me ne pogoltne globina, naj vodnjak ne zapre svojega žrela nad mano!

^69:17 Usliši me, Gospod, zakaj tvoja dobrota je obilna, po svojem velikem usmiljenju se obrni k meni!

^69:18 Ne skrivaj svojega obličja pred svojim služabnikom, zakaj tesno mi je, hitro me usliši!

^69:19 Približaj se moji duši, odkupi jo, zaradi mojih sovražnikov me reši!

^69:20 Ti poznaš mojo nečast, sramoto in zasramovanje, pred teboj so vsi moji nasprotniki.

^69:21 Sramotenje mi je strlo srce, da sem neozdravljiv; pričakoval sem sočutja, a ga ni bilo, tolažnikov, a jih nisem našel.

^69:22 V hrano so mi dali strupa, za mojo žejo so me napajali s kisom.

^69:23 Njihova miza naj postane pred njimi zanka, ko so v miru, naj postane past.

^69:24 Naj jim otemnijo oči, da ne bodo videli, daj, da jim bodo ledja vedno majava.

^69:25 Izlij nanje svojo togoto, tvoja srdita jeza naj jih zajame.

^69:26 Njihov tabor naj postane pustinja, v njihovih šotorih naj nihče ne prebiva.

^69:27 Zakaj tistega, ki si ga ti udaril, preganjajo, pripovedujejo si o ranah tvojih prebodenih.

^69:28 Nalagaj jim krivdo na krivdo in naj ne bodo deležni tvoje pravičnosti.

^69:29 Naj bodo izbrisani iz knjige življenja, naj ne bodo zapisani med pravične.

^69:30 Jaz pa sem nesrečen in prenašam bolečine, tvoja pomoč, o Bog, naj me povzdigne.

^69:31 Hvalil bom Božje ime s pesmijo, poveličeval ga bom z zahvalo.

^69:32 Gospodu to bolj ugaja kakor vol, bik z rogovi in parklji.

^69:33 Ponižni vidijo, veselijo se; vi, ki iščete Boga, naj oživi vaše srce.

^69:34 Zakaj Gospod posluša uboge, svojih jetnikov ne zaničuje.

^69:35 Naj ga hvalijo nebesa in zemlja, morja in vse, kar se v njih giblje.

^69:36 Zakaj Bog bo rešil Sion in pozidal mesta Judove dežele, da bodo prebivali tam in jo podedovali.

^69:37 Zarod njegovih služabnikov jo bo podedoval, kateri njegovo ime ljubijo, bodo v njej prebivali.

^70:1 Zborovodju. Davidov psalm. V spomin.

^70:2 O Bog, da me rešiš, Gospod, hiti mi pomagat.

^70:3 Naj bodo osramočeni, naj se sramujejo tisti, ki mi strežejo po življenju; naj se umaknejo, naj bodo zasramovani, katerim je všeč moja nesreča.

^70:4 Naj se obrnejo, da bodo za petami lastni sramoti, kateri pravijo: »Aha, aha!«

^70:5 Naj se radujejo, naj se veselijo v tebi vsi, ki te iščejo. Naj vedno govorijo: »Bog je velik,« kateri ljubijo tvojo pomoč.

^70:6 Jaz pa sem nesrečen in ubog, o Bog, hiti k meni. Ti si moja pomoč in moj rešitelj, Gospod, nikar se ne mudi.

^71:1 K tebi, Gospod, se zatekam, naj ne bom osramočen na veke.

^71:2 V svoji pravičnosti me reši in osvobodi, nagni k meni svoje uho in me odreši.

^71:3 Bodi mi utrjena skala, h kateri lahko vedno pridem. Odločil si, da me boš odrešil, zakaj ti si moja skala in moja trdnjava.

^71:4 Moj Bog, osvobodi me iz rok krivičnika, iz pesti hudobneža in zatiralca;

^71:5 zakaj ti si moje upanje, o Gospod, moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti.

^71:6 Nate sem se opiral od materinega telesa, od naročja moje matere si moj varuh, tebi velja moja hvalnica za vedno.

^71:7 Za mnoge sem kakor čudež, ti si moje močno zatočišče.

^71:8 Moja usta so polna tvoje hvale, ves dan tvoje slave.

^71:9 Ne zavrzi me v času starosti, ko gre moja moč h koncu, me ne zapusti!

^71:10 Zakaj moji sovražniki govorijo o meni, tisti, ki prežijo na moje življenje, se skupaj posvetujejo

^71:11 in pravijo: »Bog ga je zapustil, zasledujte in zgrabite ga, saj ni rešitelja.«

^71:12 O Bog, ne bodi daleč od mene! Moj Bog, hiti mi pomagat!

^71:13 Naj bodo osramočeni, naj preminejo, kateri me obtožujejo, naj se obdajo s sramotenjem in zasramovanjem, kateri iščejo mojo nesrečo.

^71:14 Jaz pa bom vedno pričakoval, pridajal bom k vsej tvoji hvali.

^71:15 Moja usta bodo oznanjala tvojo pravičnost, ves dan tvoje odrešenje, kajti ne poznam njunega seštevka.

^71:16 Prišel bom s silnimi deli Gospoda Boga, slavil bom tvojo pravičnost, samo tvojo.

^71:17 O Bog, učil si me od moje mladosti, do zdaj sem oznanjal tvoja čudovita dela.

^71:18 Tudi do starosti in osivelosti, o Bog, me ne zapusti, dokler ne oznanim tvoje moči temu rodu, vsakemu, ki pride, tvojo mogočnost.

^71:19 Tvoja pravičnost, o Bog, sega do višin, ti si storil velika dela; o Bog, kdo je kakor ti?

^71:20 Dal si mi videti stiske, mnoge in hude. Znova mi boš dal življenje, znova me boš vzdignil iz oceanov.

^71:21 Povečal boš mojo veličino, znova me boš potolažil.

^71:22 Tudi jaz se ti bom zahvaljeval s harfo za tvojo zvestobo, o moj Bog, igral ti bom na citre, o Sveti Izraelov.

^71:23 Moje ustnice bodo vriskale, ker bom prepeval tebi, moja duša, ki si jo odrešil.

^71:24 Tudi moj jezik bo ves dan izrekal tvojo pravičnost, ker so osramočeni, ker se sramujejo, kateri iščejo mojo nesrečo.

^72:1 Salomonov psalm. O Bog, daj svoje sodbe kralju, svojo pravičnost kraljevemu sinu.

^72:2 Naj sodi tvoje ljudstvo po pravičnosti, tvoje nesrečnike po pravici.

^72:3 Naj gore prinesejo mir ljudstvu in griči pravičnost.

^72:4 Naj brani nesrečne med ljudstvom, rešuje sinove ubogega in potepta okrutneža.

^72:5 Naj se te bojijo, ko vzide sonce, vpričo lune, rod za rodom.

^72:6 Naj pride dol kakor dež na travo, kakor pršenje, ki namaka zemljo.

^72:7 V njegovih dneh naj cveti pravični in obilje miru, dokler ne ugasne luna.

^72:8 Naj vlada od morja do morja, od veletoka do koncev zemlje.

^72:9 Pred njim naj se pripogibajo prebivalci puščave, njegovi sovražniki naj ližejo prah.

^72:10 Kralji iz Taršíša in z otokov naj izročajo darove, kralji iz Sabe in Sebe naj prinašajo davek.

^72:11 Vsi kralji naj se mu klanjajo, vsi narodi naj mu služijo.

^72:12 Zakaj rešil bo ubogega, ki kliče na pomoč, nesrečnega, ki nima pomočnika.

^72:13 Sočutje bo imel do slabotnega in ubogega, odrešil bo duše ubogih.

^72:14 Pred zatiranjem in nasiljem jih bo rešil, v njegovih očeh bo njihova kri dragocena.

^72:15 Naj živi, naj mu dajejo zlato iz Sabe, zanj naj vedno kdo moli, ves dan naj ga blagoslavlja.

^72:16 Naj bo obilje žita v deželi, naj valovi do vrha gorovja. Njegov sad naj bo kakor Libanon, naj cvetijo ljudje iz mesta kakor zelišče zemlje.

^72:17 Njegovo ime naj ostane na veke, njegovo ime naj se širi pred soncem. V njem naj se blagoslavljajo, vsi narodi naj ga blagrujejo.

^72:18 Naj bo slavljen Gospod Bog, Izraelov Bog, ki opravlja čudovita dela, on edini.

^72:19 Naj bo slavljeno ime njegove slave na veke, naj se napolni z njegovo slavo vsa zemlja. Amen in amen.

^72:20 Končane so molitve Jesejevega sina Davida.

^73:1 Asáfov psalm. Zares, dober je Bog do Izraela, do tistih, ki so čisti v srcu.

^73:2 Jaz pa – moje noge so se skoraj spotaknile, moji koraki so malodane spodrsnili.

^73:3 Zakaj ljubosumen sem bil na bahače, ko sem videl mir krivičnikov.

^73:4 Zakaj nadlog nimajo do svoje smrti, njihovo telo je zdravo.

^73:5 Ni jih, kjer je človeška muka, skupaj z drugimi ljudmi niso tepeni.

^73:6 Zato je ošabnost njihova ogrlica, pokriva jih obleka nasilja.

^73:7 Njihove oči izstopajo iz zamaščenosti, domišljavosti njihovih src prekipevajo.

^73:8 Posmehujejo se in govorijo hudobno, zatirajo, ko govorijo zviška.

^73:9 Svoja usta postavljajo v nebesa, njihov jezik teka po zemlji.

^73:10 Zato se njegovo ljudstvo vrača semkaj in zajemajo si obilne vode.

^73:11 Govorijo: »Kako bi Bog mogel vedeti? Mar je vednost pri Najvišjem?«

^73:12 Glej, takšni so krivičniki, vedno brez skrbi si kopičijo bogastvo.

^73:13 Torej sem zaman prečistil svoje srce in si v nedolžnosti umival roke.

^73:14 Saj sem bil pretepan ves dan, vsako jutro me je zadela kazen.

^73:15 Če bi dejal: »Pripovedoval bom kakor oni,« glej, bi izdal rod tvojih sinov.

^73:16 Ko sem premišljeval, da bi to spoznal, je bila v mojih očeh muka,

^73:17 dokler nisem prispel do Božjega svetišča, spoznal njihovega konca.

^73:18 Zares, na spolzka tla jih postavljaš, podiraš jih v razvaline.

^73:19 Kako jih v hipu obide groza, končajo, popolnoma preminejo od preplaha.

^73:20 Kakor sanje ob prebujenju, o Gospod, ko se zbudiš, zavržeš njihove privide.

^73:21 Ko se mi je z grenkobo polnilo srce in me je zbadalo v ledvicah,

^73:22 sem bil neumen in nisem spoznal, živina sem bil pri tebi.

^73:23 Toda jaz bom vedno s tabo, prijel si me za desno roko.

^73:24 S svojim nasvetom me vodi, potem pa me vzemi v slavo.

^73:25 Koga imam v nebesih? Če sem s teboj, si ničesar ne želim na zemlji.

^73:26 Moje meso in moje srce gresta h koncu, skala mojega srca in moj delež je Bog na veke.

^73:27 Zakaj glej, tisti, ki so daleč od tebe, se bodo pogubili, utišaš vsakega, ki z vlačuganjem odpade od tebe.

^73:28 Jaz pa, Božja bližina je dobrina zame, v Gospoda Boga sem postavil svoje zatočišče, da bi pripovedoval o vseh tvojih delih.

^74:1 Asáfov pouk. Zakaj, o Bog, nas zavračaš za vedno, se kadi tvoja jeza proti ovcam tvoje paše?

^74:2 Spomni se občestva, ki si ga pridobil oddavnaj, ki si ga odkupil za rod svoje dediščine, Sionske gore, na kateri prebivaš.

^74:3 Vzdigni svoje korake k večnim razvalinam: v svetišču je sovražnik vse opustošil.

^74:4 Rjuli so tvoji nasprotniki sredi tvojega zbirališča, postavili so svoje prapore kot znamenja.

^74:5 Spoznati je bilo mogoče, kakor da dviga kvišku sekire v goščavi,

^74:6 in zdaj, vsa njegova rezbarska dela so razsekali s sekirami in lomilkami.

^74:7 V ogenj so poslali tvoje svetišče, do tal so oskrunili bivališče tvojega imena.

^74:8 Rekli so v svojem srcu: »Skupaj z njihovim zarodom!« Požgali so vsa Božja zbirališča v deželi.

^74:9 Ne vidimo več svojih znamenj, ni več nobenega preroka, nihče med nami ne ve doklej.

^74:10 Doklej, o Bog, bo nasprotnik zasramoval, bo mar sovražnik sramotil tvoje ime za vedno?

^74:11 Zakaj odteguješ svojo roko? Tvoja desnica iz srede tvojih prsi! Pokončaj!

^74:12 Bog je vendar moj kralj od nekdaj, tisti, ki povzroča zmage sredi dežele.

^74:13 Ti si s svojo močjo razdelil morje, razbil si glave morskim pošastim nad vodami.

^74:14 Ti si zdrobil glave Leviatánu, dal si ga za hrano prebivalcem puščave.

^74:15 Ti si razklal studence in potoke, posušil si neusahljive reke.

^74:16 Tvoj je dan in tudi noč je tvoja, ti si postavil luno in sonce.

^74:17 Ti si določil vse meje zemlje, poletje in zimo, ti si ju oblikoval.

^74:18 Spomni se tega: sovražnik zasramuje Gospoda, bedasto ljudstvo sramoti tvoje ime.

^74:19 Ne izročaj zverem duše svoje grlice, življenja svojih nesrečnih ne pozabljaj za vedno.

^74:20 Glej na zavezo, zakaj napolnile so se temine zemlje s pašniki nasilja.

^74:21 Zatirani naj se ne obrača zasramovan, nesrečni in ubogi naj hvalita tvoje ime.

^74:22 Vstani, o Bog, pravdaj se s svojo pravdo, spomni se, kako te bedak ves dan zasramuje!

^74:23 Ne pozabljaj glasu svojih nasprotnikov, besnenja svojih napadalcev, ki se venomer vzdiguje.

^75:1 Zborovodju, Ne uničuj. Asáfov psalm. Pesem.

^75:2 Zahvaljujemo se ti, o Bog, zahvaljujemo se, tvoje ime je blizu tistim, ki pripovedujejo o tvojih čudovitih delih.

^75:3 Zares, določil bom ustrezen čas, sodil bom z iskrenostjo.

^75:4 Majejo se zemlja in vsi njeni prebivalci, jaz sem tisti, ki utrjuje njene stebre. Sela.

^75:5 Bahačem pravim: »Ne bahajte se!« Krivičnikom: »Ne vzdigujte roga!

^75:6 Ne vzdigujte v višino svojega roga, ne govorite s predrznim grlom!«

^75:7 Zares, niti od vzhoda niti od zahoda, niti iz gorske puščave;

^75:8 zares, Bog je tisti, ki sodi: tega poniža, onega poviša.

^75:9 Zares, v Gospodovih rokah je čaša in vino se peni, polno mešanice; iz tega bo nalil, še droži bodo morali srkati, piti bodo morali vsi krivičniki zemlje.

^75:10 Jaz pa bom vedno oznanjal, prepeval bom Jakobovemu Bogu.

^75:11 Vse rogove krivičnih bom odsekal, naj se povzdignejo rogovi pravičnega.

^76:1 Zborovodju, na godala. Asáfov psalm. Pesem.

^76:2 V Judu se je dal Bog spoznati, v Izraelu je njegovo ime veliko.

^76:3 V Salemu je bil njegov šotor, na Sionu njegovo prebivališče.

^76:4 Tam je razbil bliske loka, ščit, meč in bojno orožje. Sela.

^76:5 Ti si sijoč, veličasten, bolj kakor gore plena.

^76:6 Oplenjeni so bili močni v srcu, zadremali so v svoje spanje, nihče od bojevnikov ni našel svoje roke.

^76:7 Od tvoje grožnje, Bog Jakobov, sta otrpnila voz in konj.

^76:8 Ti, strašen si ti, kdo bo mogel obstati pred tabo od tedaj, odkar je tvoja jeza?

^76:9 Iz nebes si dal slišati sodbo, zemlja se je zbala in utihnila,

^76:10 ko je vstal Bog k sodbi, da bi rešil vse ponižne na zemlji. Sela.

^76:11 Tudi človeška srditost ti bo v hvalo, ostanek srditosti si boš opasal.

^76:12 Napravite zaobljube in jih izpolnite Gospodu, svojemu Bogu! Vsi, ki ga obkrožajo, naj prinašajo darove Strašnemu;

^76:13 on pristriže duha knezov, strašen je za kralje zemlje.

^77:1 Zborovodju, po Jedutúnovem napevu. Asáfov psalm.

^77:2 Moj glas gre k Bogu, moram vpiti, moj glas gre k Bogu, da mi bo prisluhnil.

^77:3 Na dan svoje stiske iščem Gospoda, ponoči se moja roka izteguje in ne omaguje, moja duša se noče potolažiti.

^77:4 Spominjam se Boga in vzdihujem, tožim in moj duh obupuje. Sela.

^77:5 Veke mojih oči razpiraš, zbegan sem, da ne morem govoriti.

^77:6 Preudarjam dneve od nekdaj, leta davnih vekov.

^77:7 Ponoči se spominjam svoje glasbe, s svojim srcem tožim in moj duh išče:

^77:8 »Nas bo mar Gospod na veke zavračal, ne bo nikoli več dobrohoten?

^77:9 Je za vedno izginila njegova dobrota, je končal izrek za vse rodove?

^77:10 Je Bog pozabil biti milostljiv, je v jezi zaprl svoje usmiljenje?« Sela.

^77:11 In dejal sem: »V tem je moja bolečina, da se je spremenila desnica Najvišjega.«

^77:12 Spominjam se del Gospodovih, zares, od nekdaj se spominjam tvojega čudeža.

^77:13 Premišljam o vsem tvojem delovanju, o tvojih dejanjih tožim.

^77:14 O Bog, v svetišču je tvoja pot; kateri bog je velik kakor Bog?

^77:15 Ti si Bog, ki dela čudeže, spoznati daješ svojo moč med ljudstvi.

^77:16 Z laktom si odrešil svoje ljudstvo, Jakobove in Jožefove sinove. Sela.

^77:17 Videle so te vode, o Bog, videle so te vode, stokale so, tudi morske globine so trepetale.

^77:18 Oblaki so lili vode, oglašali so se oblaki, tudi tvoje puščice so švigale.

^77:19 Glas tvojega groma je bil v viharju, bliski so razsvetljevali zemeljski krog, trepetala in tresla se je zemlja.

^77:20 Čez morje je vodila tvoja pot, tvoja steza čez velike vode, a tvojih sledov ni bilo mogoče spoznati.

^77:21 Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo, z Mojzesovo in Aronovo roko.

^78:1 Asáfov pouk. Poslušaj, moje ljudstvo, mojo postavo, nagnite svoja ušesa k izrekom mojih ust.

^78:2 Odprl bom svoja usta v priliki, dal bom žuboreti uganke iz davnine,

^78:3 kar smo slišali, reči, ki jih poznamo, in so nam jih naši očetje pripovedovali.

^78:4 Ne bomo prikrivali pred njihovimi sinovi, temveč bomo pripovedovali poznejšemu rodu o slavnih Gospodovih delih in njegovi moči, o njegovih čudežih, ki jih je storil.

^78:5 Postavil je pričevanje v Jakobu, postavo je položil v Izraelu, ki ju je zapovedal našim očetom, naj v njiju poučijo svoje sinove;

^78:6 da bodo spoznali, poznejši rod, sinovi, ki bodo še rojeni, vstali in pripovedovali svojim sinovom;

^78:7 da bodo v Boga stavili svoje zaupanje in ne bodo pozabili Božjih del, temveč bodo njegove zapovedi izpolnjevali;

^78:8 da ne bodo kakor njihovi očetje, trdovraten in uporen rod, rod, ki ni utrdil svojega srca in njegov duh ni bil Bogu zvest.

^78:9 Efrájimovi sinovi, dobro oboroženi lokostrelci, so se obrnili na dan bitke.

^78:10 Niso se držali Božje zaveze in niso hoteli živeti po njegovi postavi.

^78:11 Pozabili so njegova dela, njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.

^78:12 Pred njihovimi očeti je delal čudeže, v egiptovski deželi, na poljani Coana.

^78:13 Razklal je morje in jih prepeljal skozenj, ustavil je vodo kakor jez.

^78:14 Podnevi jih je vodil z oblakom, vso noč z ognjeno svetlobo.

^78:15 Skale je razklal v puščavi in jim dal piti kakor iz neizmernih oceanov.

^78:16 Iz skale je dal privreti potoke, vode je pustil teči dol kakor reke.

^78:17 Še vedno pa so grešili zoper njega, da so se v pustinji upirali Najvišjemu.

^78:18 Preizkušali so Boga v svojem srcu, ko so zahtevali jed po želji svoje duše.

^78:19 Govorili so zoper Boga, rekli so: »Bo mogel Bog v puščavi pogrniti mizo?

^78:20 Res, udaril je po skali, da so pritekle vode in so drli potoki. Bo lahko dal tudi kruha, bo pripravil meso za svoje ljudstvo?«

^78:21 Zato se je Gospod razsrdil, ko je to slišal, ogenj je vzplamenel zoper Jakoba, da, jeza je vzkipela zoper Izraela.

^78:22 Zakaj v Boga niso verovali in niso zaupali v njegovo rešitev.

^78:23 Zapovedal je oblakom od zgoraj, odprl je nebeška vrata.

^78:24 Pustil jim je deževati mano za hrano, dal jim je nebeškega žita.

^78:25 Človek je jedel kruh močnih, poslal jim je hrane do sitega.

^78:26 Z neba je spustil vzhodnik, s svojo močjo je pripeljal jug.

^78:27 Dal je, da je padalo meso kakor prah, krilate ptice kakor pesek na morju.

^78:28 Dal je, da je padalo v sredo tabora, vse okrog njihovih bivališč.

^78:29 Jedli so in se zelo nasitili, dal jim je, kar so si poželeli.

^78:30 Niso še potešili svojega poželenja, jed so imeli še v ustih,

^78:31 že se je zoper nje vzdignila Božja jeza in pobila najmočnejše med njimi, na kolena je spravila Izraelove mladeniče.

^78:32 Kljub temu so še vedno grešili, niso verjeli njegovim čudovitim delom.

^78:33 Zato je storil, da so jim dnevi minevali v prazno, njihova leta v grozi.

^78:34 Ko jih je pobijal, so ga iskali, spreobrnili so se in Boga iskali.

^78:35 Spomnili so se, da je Bog njihova skala, Bog Najvišji njihov rešitelj.

^78:36 Toda prilizovali so se mu s svojimi usti, varali so ga s svojim jezikom.

^78:37 Njihovo srce ni bilo trdno z njim, niso verovali v njegovo zavezo.

^78:38 Toda on je usmiljen, izbrisal jim je krivdo in jih ni uničil, pogosto je storil, da se je obrnila njegova jeza, ni prebudil vse svoje srditosti.

^78:39 Spomnil se je: zares, meso so, dih, ki odhaja in se ne vrača.

^78:40 Kolikokrat so se mu upirali v puščavi, ga žalostili v divjini.

^78:41 Znova in znova so Boga preizkušali, izzivali Svetega Izraelovega.

^78:42 Niso se več spomnili njegove roke, dneva, ko jih je odkupil od nasprotnika,

^78:43 ko je v Egiptu delal znamenja, svoje čudeže na poljani Coana:

^78:44 v kri je spremenil njihove reke in njihove potoke, da niso mogli piti;

^78:45 muhe je poslal nadnje, da bi jih pikale, žabe, da bi jih uničile;

^78:46 njihov pridelek je dal gosenicam, sad njihovega dela kobilicam;

^78:47 njihove trte je pobil s točo, njihove murve s slano;

^78:48 njih živino je izročil toči, njihove črede bliskom;

^78:49 poslal je nadnje svojo srdito jezo, bes, togoto in stisko, krdelo angelov nesreče;

^78:50 pripravil je pot svoji jezi, njihove duše ni zadržal pred smrtjo, njihovo življenje je izročil kugi;

^78:51 udaril je vse prvorojence v Egiptu, prvi sad moči v Hamovih šotorih.

^78:52 Potem je odpeljal svoje ljudstvo kakor ovce, vodil jih je kakor čredo v puščavi;

^78:53 vodil jih je varno, da se niso bali, njihove sovražnike pa je pokrilo morje.

^78:54 Popeljal jih je v območje svoje svetosti, na tisto goro, ki jo je pridobila njegova desnica;

^78:55 pred njimi je izgnal narode, z merilno vrvjo jim dodelil dediščino, v njihovih šotorih je nastanil Izraelove rodove.

^78:56 Preizkušali so ga, upirali so se Bogu Najvišjemu, njegovih pričevanj se niso držali;

^78:57 oddaljili so se, odpadli so kakor njihovi očetje, obrnili so se kakor nezanesljiv lok.

^78:58 Jezili so ga s svojimi višinami, z maliki so ga dražili k ljubosumnosti.

^78:59 Bog je slišal in vzkipel, odločno je zavrgel Izraela.

^78:60 Zapustil je prebivališče v Šilu, šotor, kjer je prebival med ljudmi.

^78:61 Svojo moč je dal v ujetništvo, svoje veličastvo v roke nasprotnika.

^78:62 Svoje ljudstvo je izročil meču, vzkipel je nad svojo dediščino:

^78:63 njihove mladeniče je žrl ogenj, njihove mladenke niso bile slavljene;

^78:64 njihovi duhovniki so padali pod mečem in njihove vdove jih niso mogle objokovati.

^78:65 Gospod se je prebudil kakor tisti, ki spi, kakor junak, ki se je razvedril z vinom.

^78:66 Svoje nasprotnike je udaril od zadaj, zadal jim je večno sramotenje.

^78:67 Zavrgel je Jožefov šotor, Efrájimovega rodu ni izvolil.

^78:68 Izvolil pa je Judov rod, goro Sion, ki jo ljubi.

^78:69 Kakor višine je sezidal svoje svetišče, kakor zemljo, ki jo je utemeljil na veke.

^78:70 Izbral je svojega služabnika Davida, vzel ga je iz ovčjih staj.

^78:71 Pripeljal ga je od doječih, da bi pasel njegovo ljudstvo Jakoba, njegovo dediščino Izraela.

^78:72 Pasel jih je s popolnostjo svojega srca, z razumnostjo svojih rok jih je vodil.

^79:1 Asáfov psalm. O Bog, narodi so prišli v tvojo dediščino, oskrunili so tvoj sveti tempelj, Jeruzalem so spremenili v kup razvalin.

^79:2 Trupla tvojih služabnikov so dali za hrano pticam neba, meso tvojih zvestih zverem zemlje;

^79:3 prelivali so njihovo kri kakor vodo okrog Jeruzalema, ni bilo pogrebca.

^79:4 Postali smo sramotenje našim sosedom, v zasmehovanje in posmeh tistim, ki nas obkrožajo.

^79:5 Doklej, Gospod? Se boš jezil za vedno? Bo gorela kakor ogenj tvoja gorečnost?

^79:6 Izlij svojo srditost nad narode, ki te ne poznajo, nad kraljestva, ki ne kličejo tvojega imena.

^79:7 Zakaj požrli so Jakoba, njegov pašnik so opustošili.

^79:8 Ne spominjaj se proti nam krivd prednikov. Hitro naj pride pred nas tvoje usmiljenje. Zakaj postali smo zelo slabotni.

^79:9 Pomagaj nam, Bog naše rešitve, zaradi slave svojega imena. Reši nas, izbriši naše grehe zaradi svojega imena.

^79:10 Zakaj bi narodi govorili: »Kje je njihov Bog?« Naj narodi spoznajo pred našimi očmi maščevanje za prelito kri tvojih služabnikov.

^79:11 Naj pride do tebe ujetnikovo vzdihovanje, po velikosti svojega lakta naredi, da bodo na smrt obsojeni preživeli.

^79:12 Povrni našim sosedom sedemkrat v naročje njihovo zasramovanje, s katerim so te sramotili, o Gospod.

^79:13 Mi pa, tvoje ljudstvo, ovce tvoje paše, se ti bomo zahvaljevali na veke, od roda do roda bomo pripovedovali tvojo hvalnico.

^80:1 Zborovodju, po napevu Lilije. Asáfovo pričevanje. Psalm.

^80:2 Izraelov pastir, poslušaj! Ti, ki vodiš Jožefa kakor čredo, ti, ki sediš na kerubih, pokaži se!

^80:3 Pred Efrájimom, Benjaminom in Manásejem zbudi svojo silo, pridi nas rešit.

^80:4 O Bog, spreobrni nas, razjasni svoje obličje, da bomo rešeni.

^80:5 Gospod, Bog nad vojskami, doklej boš kadil jezo proti molitvi tvojega ljudstva?

^80:6 S kruhom solza si jih hranil, s trojno mero solza si jih napajal.

^80:7 Postavil si nas za spor našim sosedom, naši sovražniki se nam posmehujejo.

^80:8 O Bog nad vojskami, spreobrni nas, razjasni svoje obličje, da bomo rešeni.

^80:9 Trto si dal pripeljati iz Egipta, izgnal si narode, da si jo zasadil.

^80:10 Pred njo si pospravil, pognala je svoje korenine in napolnila zemljo.

^80:11 Gore so bile pokrite z njeno senco, božanske cedre z njenimi vejami.

^80:12 Svoje mladike je iztezala do morja, svoje poganjke do veletoka.

^80:13 Zakaj si podrl njene ograde, da jo skubejo vsi, ki gredo po poti?

^80:14 Merjasec iz gozda jo grize, poljske živali jo popasejo.

^80:15 O Bog nad vojskami, vrni se vendar, ozri se z nebes in glej, obišči to trto,

^80:16 grebenico, ki jo je zasadila tvoja desnica, sina, ki si ga okrepil zase.

^80:17 Požgana je z ognjem, posekana, naj izginejo pred grožnjo tvojega obličja.

^80:18 Naj bo tvoja roka nad možem tvoje desnice, nad sinom človekovim, ki si ga okrepil zase.

^80:19 Ne bomo se obrnili proč od tebe, poživi nas, da bomo klicali tvoje ime.

^80:20 O Gospod, Bog nad vojskami, spreobrni nas, razjasni svoje obličje, da bomo rešeni.

^81:1 Zborovodju, po »Gitít«. Asáfov psalm.

^81:2 Vriskajte Bogu, naši môči, vzklikajte Jakobovemu Bogu.

^81:3 Dvignite pesem, dajte boben, milo doneče citre skupaj s harfo.

^81:4 Trobite na rog ob mlaju, ob polni luni na dan našega praznika.

^81:5 Zakaj to je zakon za Izraela, pravo za Jakobovega Boga.

^81:6 Kot pričevanje ga je postavil v Jožefu, ko je nastopil zoper egiptovsko deželo. Jezik, ki ga nisem poznal, sem slišal:

^81:7 »Odtegnil sem njegovo ramo od bremena, njegove roke so se odmaknile od košare.

^81:8 V stiski si klical, pa sem te rešil, odgovoril sem ti v skrivališču grmenja, preizkušal sem te pri vodah Meríbe. Sela.

^81:9 Poslušaj, moje ljudstvo, pričeval bom zoper tebe; o Izrael, ko bi me poslušal!

^81:10 Naj ne bo tujega boga pri tebi, ne padaj na kolena pred drugim bogom.

^81:11 Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele; široko odpri usta, da jih napolnim.

^81:12 Toda moje ljudstvo ni poslušalo mojega glasu, Izrael ni maral zame.

^81:13 Zato sem jih prepustil zakrknjenosti njih srca: naj hodijo po svojih načrtih.

^81:14 O, da bi me moje ljudstvo poslušalo! Izrael, naj hodijo po mojih potih.

^81:15 Skoraj bi ponižal njihove sovražnike, zoper njihove nasprotnike bi obrnil svojo roko.

^81:16 Gospodovi sovražniki bi pred njim klečeplazili, njihov čas bi bil končan za vedno.

^81:17 Hranil bi ga s srčiko pšenice, nasičeval bi ga z medom iz skale.«

^82:1 Asáfov psalm. Bog vstane v Božjem zboru, sredi bogov sodi:

^82:2 »Doklej boste sodili napačno, dajali prednost krivičnim? Sela.

^82:3 Sodite za slabotnega in siroto, odločajte prav za nesrečnega in revnega.

^82:4 Osvobajajte slabotnega in ubogega, rešujte ga iz rok krivičnih.«

^82:5 Ne spoznajo, ne razumejo, v temi tavajo, majejo se vsi temelji zemlje.

^82:6 Jaz sem rekel: »Bogovi ste, sinovi Najvišjega vi vsi;

^82:7 toda kakor človek morate umreti, kakor kateri izmed knezov morate pasti.«

^82:8 Vzdigni se, o Bog, sodi zemljo, zakaj ti imaš v lasti vse narode.

^83:1 Pesem. Asáfov psalm.

^83:2 O Bog, ne bodi tiho, ne molči in ne miruj, o Bog!

^83:3 Zakaj glej, tvoji nasprotniki hrumijo, tvoji sovražniki vzdigujejo glave.

^83:4 Zoper tvoje ljudstvo kujejo naklep, posvetujejo se zoper tvoje varovance.

^83:5 Pravijo: »Pridite, iztrebimo jih iz naroda, da se Izraelovo ime ne bo več spominjalo!«

^83:6 Zares, enodušno se skupaj posvetujejo, zoper tebe sklepajo zavezo:

^83:7 šotori Edóma in Izmaelci, Moáb in Hagárovci,

^83:8 Gebál, Amón in Amálek, Filisteja s prebivalci Tira,

^83:9 tudi Asúr se jim je pridružil, bili so laket Lotovim sinovom. Sela.

^83:10 Stori jim kakor Midjánu, kakor Siseráju, kakor Jabínu ob potoku Kišónu.

^83:11 Bili so pokončani pri En Doru, postali so gnoj za zemljo.

^83:12 Stori jim, njihovim knezom, kakor Orébu in Zeébu, kakor Zebahu in Calmunáju, vsem njihovim voditeljem,

^83:13 ki so rekli: »Osvojiti si hočemo pašnike Božje.«

^83:14 Moj Bog, naredi jih kakor vrtinec, kakor slamo pred vetrom.

^83:15 Kakor ogenj, ki vžiga gozd, kakor plamen, ki ožarja gore,

^83:16 tako jih preganjaj s svojim viharjem, s svojo nevihto jih zmedi.

^83:17 Napolni njihove obraze s sramoto, da bodo iskali tvoje ime, o Gospod!

^83:18 Naj bodo osramočeni in zmedeni do vekov, naj se sramujejo in naj izginejo.

^83:19 In spoznali bodo, da si ti, tvoje ime je Gospod, edini Najvišji nad vso zemljo.

^84:1 Zborovodju, po »Gitít«. Psalm Korahovih sinov.

^84:2 Kako ljuba so tvoja prebivališča, Gospod nad vojskami!

^84:3 Moja duša hrepeni, celo medli po Gospodovih dvorih, moje srce in moje meso vriskata k živemu Bogu.

^84:4 Celo ptica si najde dom, lastovka gnezdo zase, kamor položi svoje mladiče, pri tvojih oltarjih, Gospod nad vojskami, moj Kralj in moj Bog.

^84:5 Blagor njim, ki stanujejo v tvoji hiši: še te bodo smeli hvaliti. Sela.

^84:6 Blagor človeku, čigar moč je v tebi, v njegovem srcu so ceste.

^84:7 Ko hodijo po dolini joka, jo spreminjajo v kraj s studencem, tudi zgodnji dež jo pokriva z blagoslovi.

^84:8 Hodijo od hrabrosti do hrabrosti, Bog bogov se pokaže na Sionu.

^84:9 Gospod, Bog nad vojskami, usliši mojo molitev, poslušaj, o Bog Jakobov! Sela.

^84:10 Naš ščit, glej, o Bog, ozri se na obraz svojega maziljenca!

^84:11 Da, en dan v tvojih dvorih je boljši kakor tisoč drugih; raje ostanem na pragu hiše svojega Boga, kakor da bi stanoval v šotorih krivičnosti.

^84:12 Zares, sonce in ščit je Gospod Bog, milost in slavo daje Gospod, ne odreka dobrine tistim, ki hodijo v popolnosti.

^84:13 Gospod nad vojskami, blagor človeku, ki zaupa vate.

^85:1 Zborovodju. Psalm Korahovih sinov.

^85:2 Gospod, dobrohoten si bil svoji deželi, omogočil si Jakobovo vrnitev.

^85:3 Odpustil si krivdo svojemu ljudstvu, pokril si vse njihove grehe. Sela.

^85:4 Zadržal si vso svojo besnost, odvrnil si se od svoje srdite jeze.

^85:5 Spreobrni nas, Bog, naš rešitelj, odstrani svojo nejevoljo, ki jo imaš z nami.

^85:6 Se boš vekomaj srdil nad nami, boš podaljševal svojo jezo od roda do roda?

^85:7 Nas ne boš znova poživil, da se bo tvoje ljudstvo veselilo v tebi?

^85:8 Pokaži nam, Gospod, svojo dobroto, daj nam svoje odrešenje!

^85:9 Poslušam, kaj govori Gospod Bog: Zares, govori o miru svojemu ljudstvu in svojim zvestim in naj se ne obračajo k norosti.

^85:10 Zares, blizu je njegova rešitev tistim, ki se ga bojijo, da bo slava prebivala v naši deželi.

^85:11 Dobrota in zvestoba se bosta srečali, pravičnost in mir se bosta poljubila.

^85:12 Iz zemlje bo pognala zvestoba, z nebes bo gledala pravičnost.

^85:13 Gospod bo tudi dal, kar je dobro, naša dežela bo dajala pridelek.

^85:14 Pred njim bo šla pravičnost in utirala pot njegovim korakom.

^86:1 Davidova molitev. Nagni, Gospod, svoje uho, usliši me, ker sem nesrečen in reven.

^86:2 Varuj mojo dušo, zakaj veren sem, reši svojega služabnika, ti, moj Bog, ki zaupa vate.

^86:3 Izkaži mi milost, o Gospod, saj ves dan kličem k tebi.

^86:4 Razveseli dušo svojega služabnika, saj k tebi, Gospod, vzdigujem svojo dušo.

^86:5 Zakaj ti, Gospod, si dober in odpuščaš, ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo.

^86:6 Poslušaj, Gospod, mojo molitev, prisluhni glasu moje prošnje.

^86:7 Na dan svoje stiske te kličem, kajti ti me uslišiš.

^86:8 Gospod, ni ti enakega med bogovi, ni del, ki bi bila, kakor so tvoja.

^86:9 Vsi narodi, ki si jih naredil, bodo prišli, padali bodo na kolena pred tabo, Gospod, tvoje ime bodo slavili.

^86:10 Zakaj ti si velik in delaš čudovite reči, ti si Bog, ti edini.

^86:11 Úči me, Gospod, svojo pot, hodil bom v tvoji resnici, zedini moje srce, da se bo balo tvojega imena.

^86:12 Zahvaljujem se ti, Gospod, moj Bog, z vsem svojim srcem, tvoje ime častim na veke,

^86:13 zakaj velika je tvoja dobrota do mene, rešil si mojo dušo iz globine podzemlja.

^86:14 O Bog, prevzetneži so se vzdignili zoper mene, drhal nasilnežev mi streže po življenju, niso postavili tebe pred sebe.

^86:15 A ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi.

^86:16 Obrni se k meni in mi izkaži milost, daj svojo moč svojemu služabniku, reši sina svoje služabnice.

^86:17 Stori na meni znamenje za dobro; moji sovražniki bodo videli in bodo osramočeni, zakaj ti, Gospod, si mi pomagal in me potolažil.

^87:1 Psalm Korahovih sinov. Pesem. Na svetih gorah je njegova ustanova,

^87:2 Gospod ima rajši sionska vrata kakor vsa Jakobova prebivališča.

^87:3 Častne reči se govorijo o tebi, o Božje mesto! Sela.

^87:4 Rahab in Babilon štejem med tiste, ki me poznajo; glej, Filisteja, Tir in Etiopija pravijo: »Ta je tam rojen.«

^87:5 Toda o Sionu se bo reklo: »Mož za možem je v njem rojen, on sam ga utrjuje, Najvišji.«

^87:6 Gospod bo našteval med vpisovanjem ljudstev: »Ta je tam rojen.« Sela.

^87:7 Pojejo pri rajanju: »Vsi moji studenci so v tebi.«

^88:1 Pesem. Psalm Korahovih sinov. Zborovodju, po »Mahalát« za odgovor. Pouk Ezráhovca Hemána.

^88:2 Gospod, Bog moje rešitve, podnevi vpijem, ponoči sem pred tabo.

^88:3 Naj pride pred tebe moja molitev, nagni svoje uho k mojemu ječanju.

^88:4 Zakaj moja duša se je nasitila z nesrečami, moje življenje je prispelo do podzemlja.

^88:5 Prištet sem med tiste, ki se pogrezajo v jamo, postal sem kakor mož brez moči.

^88:6 Med mrtve pripuščen, sem kakor prebodeni, ki ležijo v grobu, ki se jih več ne spominjaš, saj oni so odrezani od tvoje roke.

^88:7 Položil si me v spodnjo jamo, v temine, v globine.

^88:8 Vame se je uprla tvoja srditost, vsem svojim valovom si dal udarjati obme. Sela.

^88:9 Moje znance si oddaljil od mene, postavil si me, da sem jim v gnus, zaprt sem, ne morem iti ven.

^88:10 Moje oko je postalo motno zaradi bede, Gospod, vsak dan kličem k tebi, svoje roke iztegujem proti tebi.

^88:11 Boš mar delal čudeže za mrtve, bodo mar vstale sence, da bi te slavile? Sela.

^88:12 Mar pripovedujejo o tvoji dobroti v grobu, o tvoji zvestobi v pogubi?

^88:13 Se v temi spoznava tvoj čudež, tvoja pravičnost v deželi pozabljenja?

^88:14 Jaz pa, Gospod, k tebi kličem na pomoč, zjutraj prihaja moja molitev pred tebe.

^88:15 Zakaj, Gospod, zavračaš mojo dušo, skrivaš svoje obličje pred mano?

^88:16 Nesrečen sem in na robu smrti od mladosti, prenašal sem tvoje grozote, obupan sem.

^88:17 Prek mene gredo tvoji srdi, tvoje strahote me uničujejo.

^88:18 Ves dan me obkrožajo kakor povodenj, vsi skupaj me obdajajo.

^88:19 Oddaljil si od mene prijatelja in tovariša, samo temà je še moja znanka.

^89:1 Pouk Ezráhovca Etána.

^89:2 Gospodove dobrote bom opeval na veke, rodu za rodom bom s svojimi usti oznanjal tvojo zvestobo.

^89:3 Zakaj pravim: »Na veke se gradi dobrota, nebesa, v njih si utrdil svojo zvestobo.«

^89:4 Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem, prisegel sem Davidu, svojemu služabniku:

^89:5 »Tvoj zarod bom ustanovil za vedno, za vse rodove bom postavil tvoj prestol.« Sela.

^89:6 Nebesa se ti zahvaljujejo za tvoj čudež, o Gospod, za tvojo zvestobo v zboru svetih.

^89:7 Zakaj kdo na oblaku se lahko primerja z Gospodom, je podoben Gospodu med Božjimi sinovi?

^89:8 Bog je močno spoštovan v krogu svetih, strašen nad vsemi, ki ga obdajajo.

^89:9 Gospod, Bog nad vojskami, kdo je kakor ti? Mogočen si, Gospod, in tvoja zvestoba te obdaja.

^89:10 Ti gospoduješ nad objestnostjo morja, ko se vzdigujejo njegovi valovi, jih pomirjaš.

^89:11 Ti si pogazil Rahaba kakor prebodenega, s svojim močnim laktom si razkropil svoje sovražnike.

^89:12 Tvoja so nebesa, tvoja je tudi zemlja, zemeljski krog in kar ga napolnjuje, ti si jih ustanovil.

^89:13 Sever in jug, ti si ju ustvaril; Tabor in Hermon vriskata nad tvojim imenom.

^89:14 Tvoj je laket junaške sile, močna je tvoja roka, tvoja desnica se dviga.

^89:15 Pravičnost in pravica sta temelj tvojega prestola, dobrota in zvestoba gresta pred tabo.

^89:16 Blagor ljudstvu, ki pozna veselo vzklikanje, Gospod, v svetlobi tvojega obličja bodo hodili.

^89:17 Ves dan se bodo radovali nad tvojim imenom, povišani bodo zaradi tvoje pravičnosti.

^89:18 Zakaj ti si čast njihove moči, s svojo dobrohotnostjo nam dvigaš rog.

^89:19 Zakaj Gospodu pripada naš ščit, Svetemu Izraelovemu naš kralj.

^89:20 Tedaj si govoril v videnju svojim zvestim in si rekel: Pomoč sem naklonil junaku, iz ljudstva sem povzdignil izvoljenca.

^89:21 Našel sem Davida, svojega služabnika, s svojim svetim oljem sem ga mazilil,

^89:22 da bi bila moja roka trdna z njim, da bi ga krepil tudi moj laket.

^89:23 Sovražnik ga ne bo varal, sin izprijenosti ga ne bo poniževal.

^89:24 Pred njim bom razbil njegove nasprotnike, njegove sovražnike bom potolkel.

^89:25 Moja zvestoba in dobrota bosta z njim, v mojem imenu se bo dvigal njegov rog.

^89:26 Na morje bom položil njegovo roko, na veletoke njegovo desnico.

^89:27 On me bo klical: »Moj oče si ti, moj Bog, skala moje rešitve.«

^89:28 Jaz ga bom postavil tudi za prvorojenca, za najvišjega kraljem zemlje.

^89:29 Na veke mu bom ohranjal svojo dobroto, moja zaveza mu bo ostala zvesta.

^89:30 Za vedno bom postavil njegovo potomstvo, njegov prestol kakor dneve nebes.

^89:31 Če bodo njegovi sinovi zapustili mojo postavo in ne bodo hodili po mojem pravu,

^89:32 če bodo prelomili moje zakone in se mojih zapovedi ne bodo držali,

^89:33 bom s palico kaznoval njihovo hudodelstvo, njihovo krivdo z udarci.

^89:34 Toda svoje dobrote ne bom odtegnil od njega, ne bom ga zatajil v svoji zvestobi.

^89:35 Ne bom prelomil svoje zaveze, izjav svojih ust ne bom spreminjal.

^89:36 Enkrat sem prisegel pri svoji svetosti, Davida zares ne bom varal.

^89:37 Njegov zarod bo ostal na veke, njegov prestol bo kakor sonce pred mano,

^89:38 kakor je luna, trdna na veke, zvesta priča na nebu. Sela.

^89:39 Ti pa si ga odklonil in zavrgel, razsrdil si se nad svojim maziljencem.

^89:40 Opustil si zavezo s svojim služabnikom, do tal si onečastil njegov diadem.

^89:41 Predrl si vse njegove zidove, njegove utrdbe spremenil v razvaline.

^89:42 Vsi, ki hodijo po poti, ga plenijo, postal je v sramotenje svojim sosedom.

^89:43 Vzdignil si desnico njegovih nasprotnikov, razveselil si vse njegove sovražnike.

^89:44 Obrnil si tudi ostrino njegovega meča, nisi ga podpiral v vojni.

^89:45 Naredil si konec njegovemu sijaju, na tla si zagnal njegov prestol.

^89:46 Skrajšal si dneve njegove mladosti, nanj si razgrnil sramoto. Sela.

^89:47 Doklej, Gospod? Se boš skril za vedno? Bo gorela kakor ogenj tvoja srditost?

^89:48 Spomni se, kako kratko je moje življenje, za kakšno puhlico si ustvaril vse človeške sinove.

^89:49 Kdo je mož, ki živi in ne vidi smrti, ki otme svojo dušo iz oblasti podzemlja? Sela.

^89:50 Kje so tvoje prejšnje dobrote, o Gospod? Prisegel si jih Davidu v svoji zvestobi.

^89:51 Spomni se, Gospod, na sramotenje svojih služabnikov, v svojih prsih nosim vse te mnoge narode;

^89:52 ti sramotijo kot tvoji sovražniki, o Gospod, ti sramotijo stopinje tvojega maziljenca.

^89:53 Slavljen bodi Gospod na veke: Amen, amen.

^90:1 Molitev Božjega moža Mojzesa. Gospod, ti si bil naše prebivališče od roda do roda.

^90:2 Preden so bile rojene gore in si oblikoval zemljo in svet, od vekov in na veke si ti Bog.

^90:3 Ti vračaš človeka k prsti in govoriš: »Vrnite se, človeški sinovi.«

^90:4 Zakaj v tvojih očeh je tisoč let kakor včerajšnji dan, ki je minil, kakor nočna straža.

^90:5 Ti jih razliješ, spanec bodo zjutraj, kakor trava, ki poganja:

^90:6 zjutraj vzcvete in poganja, zvečer ovene in usahne.

^90:7 Zares, zaradi tvoje jeze ginevamo, zaradi tvoje srditosti smo zmedeni.

^90:8 Naše krivde postavljaš predse, našo skrivnost v luč svojega obličja.

^90:9 Zakaj vsi naši dnevi minevajo v tvojem srdu, svoja leta končujemo kakor vzdih.

^90:10 Dni naših let je sedemdeset let, če smo krepki, osemdeset let, in njihova vihravost je muka in zlo, hitro mine in mi odletimo.

^90:11 Kdo pozna moč tvoje jeze, kako se te je treba bati, tvojo besnost?

^90:12 Tako nam daj spoznati štetje naših dni, da pridemo do srčne modrosti.

^90:13 Vrni se, Gospod! Doklej? Bodi usmiljen do svojih služabnikov!

^90:14 Zjutraj nas nasiti s svojo dobroto, da bomo vriskali in se veselili vse svoje dni.

^90:15 Razveseli nas kakor ob dneh, ko si nas tepel, ob letih, ko smo videli nesrečo.

^90:16 Naj se pokaže tvoje delo tvojim služabnikom, tvoj sijaj nad njihovimi sinovi.

^90:17 Milina Gospoda, našega Boga, naj bo nad nami! Delo naših rok utrdi nad nami, delo naših rok, utrdi ga!

^91:1 Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega, ki prenočuje v senci Mogočnega,

^91:2 pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam.«

^91:3 Zares, on te bo rešil iz ptičarjeve zanke, pred pogubno kugo.

^91:4 S svojimi krili te pokrije, pod njegove peruti se zatečeš; ščit in oklep sta njegova zvestoba.

^91:5 Ne boš se bal nočne strahote, ne puščice, ki leti podnevi,

^91:6 tudi ne kuge, ki hodi v temi, ne žela, ki pustoši opoldne.

^91:7 Naj jih pade tisoč na tvoji strani, deset tisoč na tvoji desnici, tebi se to ne bo približalo.

^91:8 Samo s svojimi očmi boš gledal, pa boš videl plačilo krivičnikov.

^91:9 Zares, ti, Gospod, si moje zatočišče, Najvišjega si postavil za svoje prebivališče;

^91:10 ne bo te zadela nesreča, udarec se ne bo približal tvojemu šotoru.

^91:11 Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih.

^91:12 Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.

^91:13 Čez leva in gada boš stopal, poteptal boš mladega leva in morsko pošast.

^91:14 Ker mi je vdan, ga hočem osvoboditi, branil ga bom, ker spoznava moje ime.

^91:15 Kliče me, pa ga uslišim, z njim sem, ko je v stiski, rešim ga in mu izkažem čast.

^91:16 Z dolgostjo dni ga nasitim, pokazal mu bom svoje rešenje.

^92:1 Psalm. Pesem za sobotni dan.

^92:2 Dobro je zahvaljevati se Gospodu, prepevati tvojemu imenu, Najvišji,

^92:3 oznanjati zjutraj tvojo dobroto, tvojo zvestobo ponoči

^92:4 na liro in harfo, z razleganjem na citre.

^92:5 Zakaj razveselil si me, Gospod, s svojim delovanjem, nad deli tvojih rok vriskam.

^92:6 Kako velika so tvoja dela, o Gospod, zelo globoke so tvoje misli.

^92:7 Neumen mož ne more spoznati, norec tega ne more razumeti.

^92:8 Ko krivičniki poganjajo kakor zelišče, vsi hudodelci cvetejo, da bodo za vedno pokončani.

^92:9 Ti pa, Gospod, boš vzvišen na veke.

^92:10 Zakaj glej, tvoji sovražniki, o Gospod, zakaj glej, tvoji sovražniki izginejo, vsi hudodelci se razpršijo.

^92:11 Visoko mi vzdiguješ rog kakor bivolu, kopam se v svežem olju.

^92:12 Moje oko gleda na moje obrekovalce, na hudobneže, ki vstajajo zoper mene; moja ušesa slišijo.

^92:13 Pravični poganja kakor palma, raste kakor cedra na Libanonu.

^92:14 Kateri so vsajeni v Gospodovi hiši, v dvorih našega Boga poganjajo.

^92:15 Še v starosti rodijo sadove, ostanejo polni soka in zelenja,

^92:16 da oznanjajo, da je Gospod pravičen, moja skala, v njem ni izprijenosti.

^93:1 Gospod kraljuje, oblečen v veličastvo, Gospod je oblečen v moč, opasal se je, zares, trden je svet, ne bo omahnil.

^93:2 Tvoj prestol je trden od nekdaj, ti si od vekomaj.

^93:3 Reke so se vzdignile, o Gospod, reke so vzdignile svoj glas, reke so vzdignile svoje pljuskanje.

^93:4 Bolj kakor glas mnogih voda, mogočnih morskih valov, je mogočen Gospod na višavah.

^93:5 Tvoja pričevanja so zelo zanesljiva; svetost pristaja tvoji hiši, Gospod, za dolgost dni.

^94:1 Bog maščevanja, o Gospod, Bog maščevanja, pokaži se!

^94:2 Vzdigni se, sodnik zemlje, obrni na prevzetne njihovo dejanje!

^94:3 Doklej, Gospod, bodo krivičniki, doklej bodo krivičniki vriskali od veselja?

^94:4 Blebetajo, govorijo predrzno, širokoustijo se vsi hudodelci.

^94:5 Tvoje ljudstvo, Gospod, teptajo, tvojo dediščino stiskajo.

^94:6 Vdovo in tujca ubijajo, sirote morijo.

^94:7 Govorijo: »Gospod ne vidi, Jakobov Bog ne opazi.«

^94:8 Razumite, neumneži med ljudstvom! Vi norci, kdaj boste razumni?

^94:9 Ta, ki je zasadil uho, da bi ne slišal? Ta, ki je ustvaril oko, da bi ne videl?

^94:10 Tisti, ki vzgaja narode, da ne kaznuje, tisti, ki uči človeka spoznanja?

^94:11 Gospod pozna človekove misli, zakaj one so prazne.

^94:12 Blagor človeku, ki ga opominjaš, o Gospod, in ga učiš iz svoje postave,

^94:13 da ga pomiriš po dneh nesreče, dokler se krivičniku koplje jama.

^94:14 Zares, Gospod ne bo zavrgel svojega ljudstva, svoje dediščine ne bo zapustil.

^94:15 Zakaj k pravičnosti se bo vrnila pravica in zanjo bodo vsi iskreni v srcu.

^94:16 Kdo se vzdigne zame zoper hudobneže, kdo se postavi zame zoper hudodelce?

^94:17 Če mi Gospod ne bi pomagal, bi kmalu prebival v kraju tišine.

^94:18 Če sem mislil: »Moja noga omahuje,« me je tvoja dobrota, Gospod, podpirala.

^94:19 Ko se v meni množijo vznemirljive misli, mi tvoje tolažbe razveseljujejo dušo.

^94:20 Se lahko druži s teboj prestol pogube, ki ustvarja muko v imenu zakona?

^94:21 Zbirajo se zoper dušo pravičnega in nedolžno kri obsojajo.

^94:22 Toda Gospod mi je postal utrdba, moj Bog skala mojega zatočišča.

^94:23 On obrne nanje njihovo zlobo, v njihovi hudobiji jih utiša, utiša jih Gospod, naš Bog.

^95:1 Pojdite, vriskajmo Gospodu, vzklikajmo skali našega odrešenja.

^95:2 Stopimo predenj s hvalo, vzklikajmo mu s slavospevi.

^95:3 Zakaj Gospod je velik Bog, velik kralj nad vsemi bogovi.

^95:4 V njegovi roki so brezna zemlje, vrhovi gora so njegovi.

^95:5 Njegovo je morje, on ga je naredil, pa tudi kopno, njegove roke so ga oblikovale.

^95:6 Pridite, padimo na kolena in se priklonimo, pokleknimo pred Gospodom, ki nas je naredil.

^95:7 Zakaj on je naš Bog, mi ljudstvo njegove paše, čreda njegove roke. Ko bi danes poslušali njegov glas!

^95:8 Ne zakrknite svojih src kakor v Meríbi, kakor na dan Mase v puščavi,

^95:9 kjer so me vaši očetje skušali, me preizkušali, čeprav so videli moje delovanje.

^95:10 Štirideset let se mi je ta rod studil, pa sem rekel: »Ti so ljudstvo, ki se moti v srcu, ti ne poznajo mojih poti.«

^95:11 Tako sem prisegel v svoji jezi: »Ne bodo stopili v moj počitek.«

^96:1 Pojte Gospodu novo pesem, pojte Gospodu, vsa zemlja!

^96:2 Pojte Gospodu, njegovo ime slavite, oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje!

^96:3 Pripovedujte med narodi o njegovi slavi, med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih!

^96:4 Zakaj Gospod je velik in zelo hvaljen, strašen je nad vsemi bogovi.

^96:5 Zakaj vsi bogovi ljudstev so ničevnosti, Gospod pa je naredil nebesa.

^96:6 Veličastvo in sijaj sta pred njim, moč in čast sta v njegovem svetišču.

^96:7 Priznajte Gospodu, družine ljudstev, priznajte Gospodu slavo in moč!

^96:8 Priznajte Gospodu slavo njegovega imena, prinesite jedilno daritev in pridite v njegove dvore!

^96:9 Padite na kolena pred Gospodom v svetem okrasju, trepetaj pred njim, vsa zemlja!

^96:10 Govorite med narodi: »Gospod kraljuje, zares, trden je svet, ne bo omahnil; ljudstva bo sodil z iskrenostjo.«

^96:11 Naj se veselijo nebesa, zemlja naj se raduje, naj buči morje in kar ga napolnjuje.

^96:12 Naj vriska od veselja polje in vse, kar je na njem, tedaj naj vriskajo vsa drevesa v gozdu

^96:13 pred Gospodom, ker prihaja, ker prihaja sodit zemljo. Sodil bo svet s pravičnostjo, ljudstva po svoji zvestobi.

^97:1 Gospod kraljuje, naj se raduje zemlja, naj se veselijo nešteti otoki.

^97:2 Oblak in mrak ga obdajata, pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola.

^97:3 Ogenj gre pred njegovim obličjem, naokrog požira njegove nasprotnike.

^97:4 Njegovi bliski razsvetljujejo zemeljski krog, zemlja to vidi in trepeče.

^97:5 Gore se topijo pred Gospodom kakor vosek, pred gospodarjem vse zemlje.

^97:6 Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost, vsa ljudstva vidijo njegovo slavo.

^97:7 Vsi častilci podob so osramočeni, vsi, ki se hvalijo z ničevnostmi, pred njim padajo na kolena vsi bogovi.

^97:8 Sion to sliši in se veseli, radujejo se hčere judovske zaradi tvojih sodb, o Gospod;

^97:9 zakaj ti, Gospod, si Najvišji nad vso zemljo, zelo si vzvišen nad vsemi bogovi.

^97:10 Vi, ki ljubite Gospoda, sovražite hudo! Tisti, ki varuje življenje svojih zvestih, jih bo rešil iz rok krivičnih.

^97:11 Luč je vsajena za pravičnega, za iskrene v srcu veselje.

^97:12 Veselite se, pravični, v Gospodu, zahvaljujte se spominu njegove svetosti!

^98:1 Psalm. Pojte Gospodu novo pesem, ker je storil čudovita dela; njegova desnica mu je pomagala, njegov sveti laket.

^98:2 Gospod je dal spoznati svoje odrešenje, očem narodov je razodel svojo pravičnost.

^98:3 Spomnil se je svoje dobrote in zvestobe za Izraelovo hišo. Vsi konci zemlje so videli odrešenje našega Boga.

^98:4 Vzklikajte Gospodu, vsa zemlja, vedri bodite, vriskajte in prepevajte!

^98:5 Igrajte Gospodu na citre, na citre z glasom pesmi,

^98:6 s trobentami in z glasom roga vzklikajte pred kraljem, Gospodom!

^98:7 Naj buči morje in kar ga napolnjuje, zemeljski krog in njegovi prebivalci,

^98:8 reke naj ploskajo z rokami, hkrati naj vriskajo gore

^98:9 pred Gospodom, ker prihaja sodit zemljo. Sodil bo svet s pravičnostjo, ljudstva z iskrenostjo.

^99:1 Gospod kraljuje, ljudstva trepetajo, sedi na kerubih, zemlja se maje.

^99:2 Gospod je velik na Sionu, vzvišen je nad vsemi ljudstvi.

^99:3 Naj slavijo tvoje ime, veliko in strašno. Svet je on.

^99:4 Kraljeva moč je, da ljubi pravico. Ti si utrdil iskrenost, pravico in pravičnost v Jakobu si ti naredil.

^99:5 Povzdigujte Gospoda, našega Boga, padite na kolena k podnožju njegovih nog. Svet je on.

^99:6 Mojzes in Aron med svojimi duhovniki, Samuel med tistimi, ki kličejo njegovo ime, kličejo h Gospodu, in on jih usliši.

^99:7 V oblačnem stebru jim govori, varovali so njegova pričevanja in zakon, ki jim ga je dal.

^99:8 Gospod, naš Bog, ti si jih uslišal, bil si jim Bog, ki odpušča, toda maščevalec nad njihovimi zlimi dejanji.

^99:9 Povzdigujte Gospoda, našega Boga, padite na kolena k njegovi sveti gori. Zakaj svet je Gospod, naš Bog.

^100:1 Psalm v zahvalo. Vzklikajte Gospodu, vsa zemlja,

^100:2 služite Gospodu z veseljem, pridite predenj z vriskanjem!

^100:3 Spoznajte, da je Gospod Bog: on nas je naredil in mi smo njegovi, njegovo ljudstvo, čreda njegove paše.

^100:4 Pridite k njegovim vratom z zahvalo, v njegove dvore s hvalnico! Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!

^100:5 Zakaj Gospod je dober, na veke traja njegova dobrota, od roda do roda njegova zvestoba.

^101:1 Davidov psalm. Dobroto in pravico bom opeval, tebi, Gospod, hočem igrati.

^101:2 Razumen bom na pošteni poti: kdaj prideš k meni? Hodil bom v popolnosti svojega srca, v notranjosti svoje hiše.

^101:3 Ne bom postavljal pred svoje oči pogubnih reči. Delo odpadnikov sovražim, ne bo se me držalo.

^101:4 Izprijeno srce se mora umakniti od mene, slabega nočem poznati.

^101:5 Tistega, ki na skrivnem obrekuje svojega bližnjega, njega bom utišal. Tistega, ki je visokih oči in pohlepnega srca, njega ne morem prenašati.

^101:6 Moje oči bodo na zvestih v deželi, da bodo bivali z mano. Kdor hodi po popolni poti, on mi bo služil.

^101:7 Ne bo prebival v notranjosti moje hiše, kdor dela varljive reči. Kdor govori laži, ne obstane pred mojimi očmi.

^101:8 Vsako jutro bom utišal vse krivičnike v deželi, da iztrebim iz Gospodovega mesta vse hudodelce.

^102:1 Molitev nesrečnega, ki je oslabel in pred Gospodom izliva svojo tožbo.

^102:2 Gospod, usliši mojo molitev, moje vpitje naj pride k tebi!

^102:3 Ne skrivaj svojega obličja pred mano na dan, ko mi je tesno; nagni k meni svoje uho, na dan, ko kličem, me hitro usliši!

^102:4 Zakaj v dimu minevajo moji dnevi, moje kosti tlijo kakor žerjavica.

^102:5 Potolčeno je kakor zelišče, posušilo se je moje srce, ker pozabljam uživati svoj kruh.

^102:6 Zaradi glasu mojega vzdihovanja se mi kost lepi na kožo.

^102:7 Podoben sem kavki v puščavi, postal sem kakor sova na ruševinah.

^102:8 Bedim in sem postal kakor ptica, osamljena na strehi.

^102:9 Ves dan me zasramujejo moji sovražniki, moji zasmehovalci prisegajo proti meni.

^102:10 Zares, pepel uživam kakor kruh, svojo pijačo mešam z jokom,

^102:11 zaradi tvoje togote in gneva, ker si me vzdignil in vrgel.

^102:12 Moji dnevi so kakor senca, ki se nagiba, in jaz se sušim kakor zelišče.

^102:13 Ti pa, Gospod, prestoluješ na veke, tvoj spomin je od roda do roda.

^102:14 Ti se boš vzdignil, usmilil se boš Siona, zakaj čas je, da mu izkažeš milost, zakaj prišel je čas.

^102:15 Zakaj tvoji služabniki imajo veselje nad njegovimi kamni, njegovemu prahu izkazujejo milost.

^102:16 Narodi se bodo bali Gospodovega imena, vsi kralji zemlje tvoje slave.

^102:17 Zakaj Gospod je pozidal Sion, prikazal se je v svoji slavi,

^102:18 ozrl se je na molitev oropanih, ni preziral njihove molitve.

^102:19 To je zapisano za poznejši rod, ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda.

^102:20 Zakaj Gospod je gledal s svoje svete višine, z nebes je zrl proti zemlji,

^102:21 da bi slišal ujetnikovo vzdihovanje, da bi oprostil sinove smrtnosti;

^102:22 da bi na Sionu oznanjali ime Gospodovo, njegovo hvalo v Jeruzalemu,

^102:23 ko se ljudstva zberejo skupaj in kraljestva, da bi služila Gospodu.

^102:24 Mojo moč je zlomil na poti, skrajšal je moje dneve.

^102:25 Pravim: »Moj Bog, ne dvigni me sredi mojih dni, ko tvoja leta gredo rod za rodom.«

^102:26 Nekdaj si utemeljil zemljo in nebo je delo tvojih rok.

^102:27 Ona dva bosta prešla, ti pa ostaneš. Vsa se bosta postarala kakor obleka, zamenjal ju boš kakor oblačilo, in zamenjala se bosta.

^102:28 Ti pa si isti in tvoja leta ne bodo minila.

^102:29 Sinovi tvojih služabnikov se bodo namestili, njihov zarod bo trden pred tabo.

^103:1 Davidov psalm. Slávi, moja duša, Gospoda, vsa moja notranjost njegovo sveto ime.

^103:2 Slávi, moja duša, Gospoda, ne pozabi nobenega dejanja njega,

^103:3 ki odpušča vso tvojo krivdo, ki ozdravlja vse tvoje bolezni,

^103:4 ki iz jame rešuje tvoje življenje, ki te krona z dobroto in usmiljenjem,

^103:5 ki tvoja leta nasičuje z dobrinami; kakor orlu se obnavlja tvoja mladost.

^103:6 Gospod opravlja dela pravičnosti, dela pravice za vse zatirane.

^103:7 Mojzesu je dal spoznati svoje poti, Izraelovim sinovom svoja dela.

^103:8 Usmiljen in milostljiv je Gospod, počasen v jezi in bogat v dobroti.

^103:9 Ne pravda se venomer, ne očita na veke.

^103:10 Z nami ne ravna po naših grehih, ne vrača nam po naših krivdah.

^103:11 Zakaj kakor je nebo visoko nad zemljo, je njegova dobrota silna nad tistimi, ki se ga bojijo.

^103:12 Kakor je vzhod oddaljen od zahoda, oddaljuje od nas naša hudodelstva.

^103:13 Kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki, Gospod izkazuje usmiljenje nad tistimi, ki se ga bojijo.

^103:14 Zakaj on pozna našo sestavo, spominja se, da smo prah.

^103:15 Človek, kakor trava so njegovi dnevi, kakor cvetica na polju, tako cvete.

^103:16 Komaj zaveje veter vanjo, je ni več, njen kraj je ne pozna več.

^103:17 Toda Gospodova dobrota je od vekomaj, do vekomaj za tiste, ki se ga bojijo, njegova pravičnost do otrok otrok

^103:18 za tiste, ki se držijo njegove zaveze in se spominjajo njegovih ukazov, da bi jih izpolnjevali.

^103:19 Gospod je postavil svoj prestol v nebesih, njegovo kraljestvo vlada nad vesoljstvom.

^103:20 Slavite Gospoda, njegovi angeli, vi, silni junaki, ki izpolnjujete njegovo besedo s poslušanjem glasu njegove besede.

^103:21 Slavite Gospoda, vse njegove vojske, vi, njegovi služabniki, ki izpolnjujete njegovo voljo.

^103:22 Slavite Gospoda, vsa njegova dela, na vseh krajih njegovega gospostva. Slávi, moja duša, Gospoda.

^104:1 Slávi, moja duša, Gospoda. Gospod, moj Bog, zelo si velik, veličastvo in sijaj si oblekel.

^104:2 Ogrinjaš se s svetlobo kakor s plaščem, razpenjaš nebo kakor šotor.

^104:3 Na vodah postavlja gornje sobe, iz oblakov dela svoj voz, hodi na perutih vetra.

^104:4 Vetrove dela za svoje poslance, za svoje služabnike plamteč ogenj.

^104:5 Zemljo je postavil na njene temelje, da se na veke vekov ne bo majala.

^104:6 Z oceanom si jo pokril kakor z obleko, prek gora so stale vode.

^104:7 Pred tvojimi grožnjami so zbežale, pred glasom tvojega grmenja odhitele.

^104:8 Vzdignile so se gore, pogreznile doline na kraj, ki si jim ga določil.

^104:9 Postavil si mejo, ki je ne smejo prekoračiti, da nikoli več ne pokrijejo zemlje.

^104:10 Studence pošilja v potoke, ki se pomikajo med gorami.

^104:11 Napajajo vse poljske živali, divji osli si gasijo žejo.

^104:12 Ob njih prebivajo ptice pod nebom, izmed vej se oglašajo.

^104:13 Iz svojih gornjih sob napaja gore, s sadom tvojih del se nasičuje zemlja.

^104:14 Za živino pusti poganjati travo, za človekovo delo zelišče, da pridobiva kruh iz zemlje.

^104:15 Vino razveseljuje srce človeku, da pusti sijati obraze bolj kakor olje, kruh podpira srce človeku.

^104:16 Nasičujejo se Gospodova drevesa, libanonske cedre, ki jih je nasadil.

^104:17 Tam si ptice spletajo gnezda, štorklja ima svoj dom na cipresah.

^104:18 Visoke gore so za kozoroge, skale so zatočišče za jazbece.

^104:19 Naredil je luno za letne čase, sonce pozna svoj zahod.

^104:20 Polagaš temo in nastopi noč, v njej se plazijo vse gozdne živali.

^104:21 Mladi levi rjovejo za plenom, da od Boga zahtevajo svojo hrano.

^104:22 Ko vzide sonce, se zberejo in v svojih skrivališčih poležejo.

^104:23 Človek odhaja k svojemu opravilu, na svoje delo do večera.

^104:24 Kako veliko je tvojih del, o Gospod! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij.

^104:25 To morje, veliko in širokih rok, tam so plazilci brez števila, majhne in velike živali.

^104:26 Tam prehajajo ladje, Leviatán, ki si ga naredil, da bi se z njim igral.

^104:27 Vsa ta bitja čakajo nate, da jim daš hrano ob pravem času:

^104:28 daješ jim, pobirajo, odpreš svojo roko, nasičena so z dobrinami.

^104:29 Skriješ svoje obličje, prestrašijo se; vzameš jim dih, preminejo, in se v svoj prah povrnejo;

^104:30 pošlješ svoj dih, ustvarjena so, in prenoviš obličje zemlje.

^104:31 Gospodova slava naj traja na veke, Gospod naj se veseli nad svojimi deli.

^104:32 Pogleda na zemljo, in ta se strese, dotakne se gorá, in te se kadijo.

^104:33 Pel bom Gospodu v svojem življenju, igral bom svojemu Bogu, dokler bom bival.

^104:34 Naj mu bo prijetna moja pesem, jaz se bom veselil v Gospodu.

^104:35 Grešniki naj izginejo z zemlje, naj ne bo več krivičnikov. Slávi, moja duša, Gospoda. Aleluja!

^105:1 Zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime, dajte spoznati med ljudstvi njegova dela.

^105:2 Pojte mu, igrajte mu, premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih.

^105:3 Ponašajte se z njegovim svetim imenom, naj se veseli srce tistih, ki iščejo Gospoda.

^105:4 Iščite Gospoda in njegovo moč, vedno iščite njegovo obličje.

^105:5 Spominjajte se čudovitih del, ki jih je storil, njegovih znamenj in sodb njegovih ust,

^105:6 zarod njegovega služabnika Abrahama, Jakobovi sinovi, njegovi izvoljenci.

^105:7 On je Gospod, naš Bog, po vsej zemlji so njegove sodbe.

^105:8 Na veke se spominja svoje zaveze, besede, ki jo je zapovedal tisoč rodovom,

^105:9 ki jo je sklenil z Abrahamom, prisege, ki jo je dal Izaku.

^105:10 Za Jakoba jo je postavil kot zakon, za Izraela kot večno zavezo,

^105:11 ko je dejal: »Tebi bom dal kánaansko deželo, delež vaše dediščine.«

^105:12 Ko jih je bilo malo po številu, le peščica in tujci v njej,

^105:13 ko so potovali od naroda do naroda, od kraljestva do drugega ljudstva,

^105:14 ni pustil človeku, da bi jih stiskal, zaradi njih je grajal kralje:

^105:15 »Ne dotikajte se mojih maziljencev, mojim prerokom ne delajte nič hudega!«

^105:16 Priklical je lakoto v deželo, zlomil je vsako steblo za kruh.

^105:17 Poslal je moža pred njimi, za sužnja je bil prodan Jožef.

^105:18 Z verigo so mučili njegove noge, v železo je prišla njegova duša

^105:19 do časa, ko je prišla njegova beseda, ko ga je prečiščeval Gospodov izrek.

^105:20 Poslal je kralja, da ga je izpustil, vladarja ljudstev, da mu je odprl.

^105:21 Postavil ga je za gospodarja svoji hiši, za vladarja nad vsem svojim imetjem,

^105:22 da bi zvezal njegove kneze z njegovo dušo in njegove starešine učil modrosti.

^105:23 Izrael je prišel v Egipt, Jakob je gostoval v Hamovi deželi.

^105:24 Svoje ljudstvo je naredil zelo plodonosno, naredil ga je močnejšega od njegovih nasprotnikov.

^105:25 Spremenil jim je srce, da so sovražili njegovo ljudstvo, da so zahrbtno ravnali z njegovimi služabniki.

^105:26 Poslal je Mojzesa, svojega služabnika, in Arona, ki ga je izvolil.

^105:27 Med njimi sta oznanila besede njegovih znamenj, čudeže v Hamovi deželi.

^105:28 Poslal je temo, in se je stemnilo, in niso se uprli njegovim besedam.

^105:29 V kri je spremenil njihove vode, usmrtil je njihove ribe.

^105:30 Njihova dežela je mrgolela od žab, do soban njihovih kraljev.

^105:31 Rekel je, in prišel je mrčes, komarji po vsej njihovi pokrajini.

^105:32 Za dež jim je dal točo, plameneč ogenj po njihovi deželi.

^105:33 Stolkel jim je trte in smokve, polomil je drevje njihovih pokrajin.

^105:34 Rekel je, in prišle so kobilice in gosenice brez števila;

^105:35 požrle so vse zelišče v njihovi deželi, požrle so sadove njihove zemlje.

^105:36 Udaril je vse prvorojene v njihovi deželi, prvi sad vse njihove moškosti.

^105:37 Odpeljal jih je s srebrom in z zlatom, nobeden med njegovimi rodovi ni doživel poloma.

^105:38 Egipt je bil vesel njihovega odhoda, kajti strah pred njimi je padel nanje.

^105:39 Razgrnil je oblak za zaščito, ogenj, da je razsvetljeval noč.

^105:40 Prosili so, in pripeljal je prepelice, nasičeval jih je z nebeškim kruhom.

^105:41 Odprl je skalo, in pritekla je voda, tekla je v suhih pokrajinah kakor reka.

^105:42 Zakaj spomnil se je svoje svete besede, Abrahama, svojega služabnika.

^105:43 Odpeljal je svoje ljudstvo v veselju, v vriskanju svoje izvoljence.

^105:44 Dal jim je dežele narodov, trud ljudstev so podedovali,

^105:45 da bi varovali njegove zakone in čuvali njegove postave. Aleluja!

^106:1 Aleluja! Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

^106:2 Kdo more izraziti silna Gospodova dela, razglašati vso njegovo hvalo?

^106:3 Blagor njim, ki varujejo pravico, ki v vsakem času ravnajo pravično.

^106:4 Spomni se me, Gospod, z dobrohotnostjo do svojega ljudstva, obišči me s svojim odrešenjem,

^106:5 da bom videl srečo tvojih izvoljencev, da se bom veselil ob veselju tvojega ljudstva, da se bom ponašal s tvojo dediščino.

^106:6 Grešili smo skupaj z našimi očeti, delali smo húdo, ravnali smo krivično.

^106:7 Naši očetje v Egiptu niso razumevali tvojih čudovitih del; niso se spominjali tvoje velike dobrote in so se uprli ob morju, Trstičnem morju.

^106:8 Pa jih je rešil zaradi svojega imena, da bi razodel svojo mogočnost.

^106:9 Zagrozil je Trstičnemu morju, da se je posušilo, vodil jih je skoz oceane kakor skozi puščavo.

^106:10 Rešil jih je iz sovražnikove roke, otel jih je iz nasprotnikove roke.

^106:11 Vode so pokrile njihove nasprotnike, niti eden od njih ni preživel.

^106:12 Potem so verovali njegovim besedam, peli so njegovo hvalnico.

^106:13 Hitro so pozabili njegova dela, niso čakali na njegov nasvet.

^106:14 Poželjivo so hlepeli v puščavi, Boga so preizkušali v pustinji.

^106:15 Dal jim je, kar so zahtevali, a poslal je nadnje sušico.

^106:16 Zavidali so Mojzesu v taboru, Aronu, Gospodovemu svetemu.

^106:17 Odprla se je zemlja in pogoltnila Datána, pokrila Abirámovo krdelo.

^106:18 Ogenj se je vnel zoper njuno krdelo, plamen je požgal krivičnike.

^106:19 Ob Horebu so naredili tele, padli so na kolena pred ulito podobo.

^106:20 Zamenjali so svojo Slavo za podobo bika, ki jé zelišče.

^106:21 Pozabili so Boga, svojega rešitelja, ki je delal velika znamenja v Egiptu,

^106:22 čudovita dela v Hamovi deželi, strašne reči ob Trstičnem morju.

^106:23 Skoraj bi rekel, da jih iztrebi, če ne bi bil Mojzes, njegov služabnik, stal pred njim na prelomu, da je zadržal njegovo srditost pred uničevanjem.

^106:24 Zaničevali so čudovito deželo, niso verovali v njegovo besedo;

^106:25 godrnjali so v svojih šotorih, Gospodovega glasu niso poslušali.

^106:26 Zato je vzdignil proti njim svojo roko, da jih pusti pasti v puščavi,

^106:27 da pusti pasti njihove potomce med narode in jih razkropi po deželah.

^106:28 Potem so se oklenili Báal Peórja, jedli so daritve mrtvih.

^106:29 Srdili so ga s svojimi dejanji, da je med njimi izbruhnila nadloga.

^106:30 Vstal je Pinhás in razsodil, potem se je nadloga zaustavila.

^106:31 To se mu je štelo v pravičnost od roda do roda na veke.

^106:32 Razdražili so ga ob vodah Meríbe, da je zaradi njih Mojzesa zadela nesreča;

^106:33 njegovega duha so zagrenili, da je govoril nepremišljeno s svojimi ustnicami.

^106:34 Niso iztrebili ljudstev, o katerih jim je bil Gospod govoril,

^106:35 temveč so se pomešali z narodi, učili so se njihovih del.

^106:36 Služili so njihovim malikom, in ti so jim postali past.

^106:37 Darovali so svoje sinove in svoje hčere demonom.

^106:38 Prelivali so nedolžno kri, kri svojih sinov in hčera, ki so jih darovali kánaanskim malikom, da se je dežela s krvjo oskrunila.

^106:39 Omadeževali so se s svojimi deli, s svojimi dejanji so se onečaščali.

^106:40 Gospodova jeza se je vnela nad njegovim ljudstvom, zamrzil je svojo dediščino.

^106:41 Izročil jih je v roke narodom, da so njihovi sovražniki vladali nad njimi.

^106:42 Njihovi sovražniki so jih stiskali, bili so podjarmljeni, pod njihovo roko.

^106:43 Velikokrat jih je reševal, oni pa so bili trdovratni v svojem uporu in so bili ponižani po svoji krivdi.

^106:44 Vendar se je ozrl na njihovo stisko, ko je slišal njihovo tožbo.

^106:45 Zanje se je spomnil svoje zaveze, zaradi svoje velike dobrote si je premislil.

^106:46 Pripravil jim je usmiljenje pred vsemi njihovimi osvajalci.

^106:47 Reši nas, Gospod, naš Bog, izberi nas izmed narodov, da se bomo zahvaljevali tvojemu svetemu imenu, da se bomo ponašali s tvojo hvalo.

^106:48 Slavljen bodi, Gospod, Izraelov Bog, od vekov in do vekov! Vse ljudstvo naj reče: »Amen!« Aleluja!

^107:1 Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

^107:2 Naj govorijo Gospodovi rešenci, ki jih je odkupil iz nasprotnikove roke

^107:3 in jih je zbral iz vseh dežel: z vzhoda in zahoda, s severa in juga.

^107:4 Zablodili so v puščavi na pustinjski poti, naseljenega mesta niso našli.

^107:5 Bili so lačni in žejni, njihova duša v njih je omagala.

^107:6 V svoji stiski so vpili h Gospodu, iz njihovih tesnob jih je rešil:

^107:7 vodil jih je po pravi poti, da so šli proti naseljenemu mestu.

^107:8 Naj se zahvaljujejo Gospodu za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom,

^107:9 ker je nasitil poželjivo grlo in napolnil lačno dušo z dobrim.

^107:10 Nekateri so bivali v temi in smrtni senci, jetniki bede in železja,

^107:11 ker so se upirali Božjim besedam in so zasmehovali sklep Najvišjega.

^107:12 Srce jim je ponižal z mukami, spotaknili so se, pa ni bilo pomočnika.

^107:13 V svoji stiski so vpili h Gospodu, iz njihovih tesnob jih je rešil:

^107:14 potegnil jih je iz teme in smrtne sence, pretrgal jim je spone.

^107:15 Naj se zahvaljujejo Gospodu za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom,

^107:16 ker je razbil bronasta vrata in presekal železne zapahe.

^107:17 Neumni so zaradi poti svojega hudodelstva, zaradi svojih krivd so trpeli muke.

^107:18 Vsako jed je mrzila njihova duša, dospeli so do vrat smrti.

^107:19 V svoji stiski so vpili h Gospodu, njihovih tesnob jih je odrešil:

^107:20 poslal je svojo besedo in jih ozdravil, potegnil jih je iz njihovih jam.

^107:21 Naj se zahvaljujejo Gospodu za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom.

^107:22 Naj darujejo zahvalne daritve, z vriskanjem naj pripovedujejo o njegovih delih.

^107:23 Tisti, ki so z ladjami odpluli na morje, da bi trgovali na velikih vodah,

^107:24 tisti so videli Gospodova dela in njegove čudeže v vrtincu.

^107:25 Rekel je, in je vzdignil veter, nevihto, ki je visoko dvignila valove.

^107:26 Vzpenjali so se do neba, spuščali do brezen, njihova duša je v nesreči drhtela.

^107:27 Opotekali so se in omahovali kakor pijani, vsa njihova modrost je bila pogoltnjena.

^107:28 V svoji stiski so vpili h Gospodu, iz njihovih tesnob jih je izpeljal.

^107:29 Vihar je spremenil v tišino, utihnili so valovi.

^107:30 Razveselili so se, da so se pomirili, vodil jih je v pristanišče po njihovi želji.

^107:31 Naj se zahvaljujejo Gospodu za njegovo dobroto, za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom.

^107:32 Naj ga povzdigujejo v zboru ljudstva, v krogu starešin naj ga hvalijo.

^107:33 Spremenil je reke v puščavo, izvire voda v suho pokrajino;

^107:34 rodovitno deželo v solno pustinjo zaradi hudobije prebivalcev v njej.

^107:35 Spremenil je puščavo v vodno površino, suho deželo v izvire voda.

^107:36 Tja je naselil lačne, da so ustanovili mesto za bivanje;

^107:37 posejali so polja in zasadili vinograde, vzgojili so sad za žetev.

^107:38 Blagoslavljal jih je, da so se silno množili, njihove živine jim ni zmanjševal.

^107:39 Potem jih je bilo manj in so oslabeli zaradi zatiranja, nesreče in žalosti.

^107:40 On, ki zliva zaničevanje nad kneze in jih pušča, da blodijo po pustinji brez potov,

^107:41 je ščitil ubogega pred bedo in naredil družine kakor črede.

^107:42 Ko pravični to vidijo, se veselijo, vse izprijeno pa zapre svoja usta.

^107:43 Kdor je moder, bo na te reči pozoren; naj ljudje dojamejo Gospodove dobrote.

^108:1 Pesem. Davidov psalm.

^108:2 O Bog, moje srce je trdno, peti hočem, igrati hočem: to je moja slava!

^108:3 Zbudite se, harfa in citre, zbuditi hočem jutranjo zarjo.

^108:4 Gospod, slavil te bom med ljudstvi, prepeval ti bom med narodi,

^108:5 zakaj večja kakor nebesa je tvoja dobrota, do oblakov sega tvoja zvestoba.

^108:6 Vzdigni se nad nebesa, o Bog, nad vso zemljo naj bo tvoja slava!

^108:7 Da bodo rešeni tvoji ljubljenci, pomagaj s svojo desnico in me usliši!

^108:8 Bog je govoril v svojem svetišču: »Vriskal bom od veselja, razdelil bom Sihem, Sukótsko dolino bom premeril.

^108:9 Moj je Gileád, moj je Manáse. Efrájim je čelada moje glave, Juda je moje žezlo.

^108:10 Moáb je posoda mojega umivanja, na Edóma bom vrgel svoj čevelj; nad Filistejo bom vzklikal od veselja.«

^108:11 Kdo me pripelje v utrjeno mesto, kdo me bo vodil do Edóma?

^108:12 Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, o Bog, ki ne hodiš več z našimi vojskami?

^108:13 Nakloni nam pomoč pred nasprotnikom, zakaj človeška pomoč je neučinkovita.

^108:14 Z Bogom bomo delali mogočne reči, on bo poteptal naše nasprotnike.

^109:1 Zborovodju. Davidov. Psalm. O Bog moje hvalnice, ne môlči!

^109:2 Zakaj usta krivičnosti in usta prevare se odpirajo proti meni, govorijo mi z lažnivim jezikom.

^109:3 Z besedami sovraštva me obkrožajo, brez vzroka se bojujejo zoper mene.

^109:4 Za mojo ljubezen me obtožujejo, jaz pa molim.

^109:5 Vračajo mi slabo za dobro, sovraštvo za mojo ljubezen.

^109:6 Določi zoper njega krivičnika, tožnik naj stoji na njegovi desnici.

^109:7 Ko ga bodo sodili, naj se izkaže kot krivičnik, njegova molitev naj bo v greh.

^109:8 Njegovih dni naj bo malo, njegovo službo naj prevzame kdo drug.

^109:9 Njegovi otroci naj postanejo sirote, njegova žena vdova.

^109:10 Njegovi otroci naj popolnoma zaidejo, naj prosjačijo, naj beračijo zunaj svojih ruševin.

^109:11 Upnik naj zaseže vse, kar je njegovega, tujci naj plenijo njegov dosežek.

^109:12 Naj ne bo nikogar, ki bi mu izkazal dobroto, naj ne bo nikogar, ki bi bil milostljiv do njegovih sirot.

^109:13 Njegovo potomstvo naj bo namenjeno za iztrebljenje, v naslednjem rodu naj bo njihovo ime izbrisano.

^109:14 Gospodu naj se pokliče v spomin krivda njegovih očetov, greh njegove matere naj se ne izbriše;

^109:15 vedno naj bodo pred Gospodom, da njihov spomin izbriše z zemlje,

^109:16 ker se ni spomnil, da bi izkazoval dobroto, preganjal je nesrečnega in ubogega moža, da bi usmrtil obupanega v srcu.

^109:17 Ljubil je kletev: naj pride nanj. Ni maral blagoslova: naj bo daleč od njega.

^109:18 Oblačil se je v kletev kakor v svoj plašč, naj pride v njegovo notranjost kakor voda, v njegove kosti kakor olje;

^109:19 naj mu bo kakor obleka, s katero se pokriva, kakor pas, ki se z njim vedno opasuje.

^109:20 To je Gospodovo plačilo mojih tožnikov, tistih, ki hudobno govorijo zoper mene.

^109:21 Ti pa, o Gospod, moj Gospod, delaj v moje dobro zaradi svojega imena; ker je obilna tvoja dobrota, me reši,

^109:22 zakaj nesrečen in reven sem, moje srce je prebodeno v moji notranjosti.

^109:23 Odhajam kakor senca, ki se izgublja, iztresen sem kakor kobilice.

^109:24 Moja kolena klecajo zaradi posta, brez olja je moje meso shujšalo.

^109:25 Postal sem jim predmet sramotenja, vidijo me, majejo s svojo glavo.

^109:26 Pomagaj mi, Gospod, moj Bog, odreši me po svoji dobroti.

^109:27 Naj spoznajo, da je to tvoja roka, ti, Gospod, si to storil.

^109:28 Oni preklinjajo, a ti blagoslavljaš; vstali so, a bodo osramočeni, tvoj služabnik pa se sme veseliti.

^109:29 Moji tožniki naj se oblačijo z zasramovanjem, kakor s plaščem naj se pokrivajo s svojo sramoto.

^109:30 Zelo se bom zahvaljeval Gospodu s svojimi usti, sredi množice ga bom hvalil,

^109:31 saj stoji na desnici ubogega, da ga reši pred tistimi, ki sodijo njegovo dušo.

^110:1 Davidov psalm. Gospodov govor mojemu Gospodu: »Sédi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.«

^110:2 Žezlo tvoje moči pošilja Gospod s Siona, vladaj sredi svojih sovražnikov.

^110:3 Tvoje ljudstvo bo voljno na dan tvoje moči v svetem sijaju. Iz naročja jutranje zarje pride zate rosa tvojega otroštva.

^110:4 Gospod je prisegel in se ne bo kesal: »Ti si duhovnik na veke po Melkízedekovem redu.«

^110:5 Moj Gospod je na tvoji desnici; na dan svoje jeze pobije kralje.

^110:6 Sodi med narodi, vse polno je trupel; razbija glave širom po zemlji.

^110:7 Na poti pije iz potoka, zato lahko vzdigne glavo.

^111:1 Aleluja! Zahvaljujem se Gospodu z vsem srcem v krogu pravičnih, v skupnosti.

^111:2 Velika so Gospodova dela, preiskujejo jih vsi, ki imajo veselje z njimi.

^111:3 Veličastvo in sijaj je njegovo delovanje, njegova pravičnost ostaja na veke.

^111:4 Naredil je spomin za svoja čudovita dela, milostljiv in usmiljen je Gospod.

^111:5 Hrano je dal tistim, ki se ga bojijo, na veke se spominja svoje zaveze.

^111:6 Moč svojih del je razodel svojemu ljudstvu, da bi mu dal dediščino narodov.

^111:7 Dela njegovih rok so zvestoba in pravica, vsi njegovi ukazi so zanesljivi,

^111:8 postavljeni za vedno, na veke, izpolnjeni v zvestobi in iskrenosti.

^111:9 Odrešitev je poslal svojemu ljudstvu, na veke je zapovedal svojo zavezo; sveto in častitljivo je njegovo ime.

^111:10 Začetek modrosti je strah Gospodov, razumevanje, dobro za vse, ki se ravnajo po njem. Njegova hvalnica ostaja na veke.

^112:1 Aleluja! Blagor možu, ki se boji Gospoda, z njegovimi zapovedmi ima veliko veselje.

^112:2 Mogočen bo v deželi njegov zarod, rod iskrenih bo blagoslovljen.

^112:3 Premoženje in bogastvo sta v njegovi hiši, njegova pravičnost ostaja na veke.

^112:4 Iskrenim zasije luč v temi: milostljiv, usmiljen in pravičen.

^112:5 Dobro je možu, ki je milostljiv in posoja, ki svoje reči ureja pravično.

^112:6 Zakaj na veke ne bo omahnil, za večen spomin bo pravični.

^112:7 Ne boji se zlobne govorice, njegovo srce je trdno, gotovo v Gospodu.

^112:8 Njegovo srce je stanovitno, ne boji se, dokler gleda na svoje nasprotnike.

^112:9 Razsul je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke, njegov rog se vzdiguje v slavi.

^112:10 Krivičnik to vidi in se huduje, škriplje z zobmi in gine, hrepenenje krivičnikov se izgubi.

^113:1 Aleluja! Hvalite, Gospodovi služabniki, hvalite ime Gospodovo.

^113:2 Ime Gospodovo naj bo slavljeno od zdaj in na veke;

^113:3 od sončnega vzhoda do njegovega zahoda naj bo hvaljeno ime Gospodovo.

^113:4 Gospod je vzvišen nad vsemi narodi, nad nebesa sega njegova slava.

^113:5 Kdo je kakor Gospod, naš Bog, ki ima prestol na višavi;

^113:6 kakor tisti, ki gleda v nižave v nebesih in na zemlji?

^113:7 Iz prahu vzdiguje slabotnega, iz blata potegne ubogega,

^113:8 da ga posadi med kneze, med kneze svojega ljudstva.

^113:9 Nerodovitni ženi daje bivati v hiši kot veseli materi otrók. Aleluja!

^114:1 Ko je šel Izrael iz Egipta, Jakobova hiša stran od tujega ljudstva,

^114:2 je Juda postal njegovo svetišče, Izrael njegovo gospostvo.

^114:3 Morje je to videlo in zbežalo, Jordan se je obrnil nazaj.

^114:4 Gore so poskakovale kakor ovni, hribi kakor jagnjeta.

^114:5 Kaj ti je, morje, da bežiš, Jordan, da se obračaš nazaj,

^114:6 gore, da poskakujete kakor ovni, hribi kakor jagnjeta?

^114:7 Trepetaj, zemlja, pred Gospodom, pred obličjem Jakobovega Boga,

^114:8 ki skalo spreminja v ribnik, kremen v studenec vode.

^115:1 Ne nam, Gospod, ne nam, temveč svojemu imenu daj slavo zaradi svoje dobrote, zaradi svoje zvestobe.

^115:2 Zakaj bi narodi govorili: »Kje je vendar njihov Bog?«

^115:3 Naš Bog je v nebesih, vse, kar mu ugaja, je storil.

^115:4 Njihovi maliki so srebro in zlato, delo človeških rok.

^115:5 Usta imajo, pa ne govorijo, oči imajo, pa ne vidijo,

^115:6 ušesa imajo, pa ne slišijo, nos imajo, pa ne duhajo,

^115:7 svoje roke, pa ne tipajo, svoje noge, pa ne hodijo, glasu ne dajo iz svojega grla.

^115:8 Kakor oni so tisti, ki so jih naredili, vsak, ki zaupa vanje.

^115:9 Izrael, zaupaj v Gospoda, on je njihova pomoč in ščit.

^115:10 Hiša Aronova, zaupaj v Gospoda, on je njihova pomoč in ščit.

^115:11 Tisti, ki se bojite Gospoda, zaupajte v Gospoda, on je njihova pomoč in ščit.

^115:12 Gospod se nas je spomnil, on bo blagoslovil, blagoslovil bo Izraelovo hišo, blagoslovil bo Aronovo hišo;

^115:13 blagoslovil bo tiste, ki se bojijo Gospoda, majhne skupaj z velikimi.

^115:14 Naj Gospod k temu dodaja za vas, za vas in za vaše otroke.

^115:15 Vi ste blagoslovljeni Gospodu, ki je naredil nebo in zemljo.

^115:16 Nebesa so Gospodova nebesa, zemljo pa je dal človeškim sinovom.

^115:17 Niso mrtvi tisti, ki hvalijo Gospoda, nobeden od teh, ki gredo dol v tišino.

^115:18 Mi pa hočemo slaviti Gospoda, od zdaj in na veke. Aleluja!

^116:1 Ljubim Gospoda, ker posluša moj glas, mojo prošnjo za milost.

^116:2 Zakaj svoje uho je nagnil k meni, v svojih dneh ga bom klical.

^116:3 Obdale so me vrvi smrti, dosegle so me stiske podzemlja, dosegel sem stisko in žalost.

^116:4 Gospodovo ime kličem: »O Gospod, osvobodi mojo dušo!«

^116:5 Milostljiv je Gospod in pravičen, naš Bog je usmiljen.

^116:6 Gospod varuje preproste, bil sem slaboten, pa me je rešil.

^116:7 Vrni se k svojemu počitku, duša moja, kajti Gospod ti je povrnil dobro.

^116:8 Zares, rešil si mojo dušo pred smrtjo, moje oči pred solzami, moje noge pred padcem.

^116:9 Hodil bom pred Gospodom v deželah živih.

^116:10 Verujem, tudi če pravim: »Zelo sem nesrečen.«

^116:11 Rekel sem v svojem nemiru: »Vsak človek je lažnik.«

^116:12 Kaj naj vrnem Gospodu za vse njegove dobrote nad mano?

^116:13 Čašo odrešenja bom vzdignil in klical bom ime Gospodovo.

^116:14 Svoje zaobljube Gospodu bom izpolnil pred vsem njegovim ljudstvom.

^116:15 Dragocena je v očeh Gospodovih smrt njegovih zvestih.

^116:16 O Gospod, zares sem tvoj služabnik, tvoj služabnik sem, sin tvoje služabnice, razvozlal si moje vezi.

^116:17 Tebi bom daroval zahvalno daritev in klical bom ime Gospodovo.

^116:18 Svoje zaobljube Gospodu bom izpolnil pred vsem njegovim ljudstvom,

^116:19 v dvorih Gospodove hiše, v tvoji sredi, Jeruzalem. Aleluja!

^117:1 Hvalite Gospoda, vsi narodi, slavite ga, vsa ljudstva.

^117:2 Zakaj silna je nad nami njegova dobrota, Gospodova zvestoba traja na veke. Aleluja!

^118:1 Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

^118:2 Naj vendar reče Izrael: »Ker na veke traja njegova dobrota.«

^118:3 Naj vendar reče Aronova hiša: »Ker na veke traja njegova dobrota.«

^118:4 Naj vendar rečejo tisti, ki se bojijo Gospoda: »Ker na veke traja njegova dobrota.«

^118:5 Iz stiske sem klical Gospoda, Gospod me je uslišal na planem.

^118:6 Gospod je na moji strani, ne bom se bal; kaj mi more storiti človek?

^118:7 Gospod mi je naklonjen, ko mi pomaga, in jaz lahko gledam na tiste, ki me sovražijo.

^118:8 Bolje se je zatekati h Gospodu kakor zaupati v človeka.

^118:9 Bolje se je zatekati h Gospodu kakor zaupati v kneze.

^118:10 Vsi narodi so me obkolili, v Gospodovem imenu, zares, jih posekam.

^118:11 Obkolili so me, da, obkolili, v Gospodovem imenu, zares, jih posekam.

^118:12 Obkolili so me kakor čebele; ugasnejo kakor ogenj v trnju, v Gospodovem imenu, zares, jih posekam.

^118:13 Sunil si me, sunil, da bi padel, toda Gospod mi je pomagal.

^118:14 Gospod je moja moč in moja pesem, bil mi je v rešitev.

^118:15 Glas vriskanja in zmagoslavja v šotorih pravičnih: »Gospodova desnica dela mogočne reči,

^118:16 Gospodova desnica se je vzdignila, Gospodova desnica dela mogočne reči.«

^118:17 Ne bom umrl, ne, živel bom in pripovedoval o Gospodovih delih.

^118:18 Gospod me je kruto karal, toda ni me izročil smrti.

^118:19 Odprite mi vrata pravičnosti, stopil bom skoznje, zahvalil se bom Gospodu.

^118:20 To so vrata h Gospodu, pravični stopajo skoznje.

^118:21 Zahvaljujem se ti, ker si me uslišal in si mi bil v rešitev.

^118:22 Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen.

^118:23 Od Gospoda je bilo to; to je čudovito v naših očeh.

^118:24 To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in se ga veselimo.

^118:25 Prosimo te, Gospod, daj vendar rešitev! Prosimo te, Gospod, daj vendar srečo!

^118:26 Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu, blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše.

^118:27 Gospod je Bog, on nas razsvetljuje; povežite se v praznični sprevod z vejicami, vse do rogov oltarja.

^118:28 Moj Bog si ti, hočem se ti zahvaljevati, moj Bog, tebe hočem povzdigovati.

^118:29 Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

^119:1 Blagor njim, katerih pot je popolna, ki hodijo v Gospodovi postavi.

^119:2 Blagor njim, ki čuvajo njegova pričevanja, ki ga z vsem srcem iščejo.

^119:3 Sploh niso ravnali izprijeno, hodili so po njegovih potih.

^119:4 Ti si razglasil svoje ukaze, da bi se jih natančno držali.

^119:5 O da bi bile moje poti trdne v izpolnjevanju tvojih zakonov!

^119:6 Potem ne bom osramočen, ko bom gledal na vse tvoje zapovedi.

^119:7 Zahvalil se ti bom z iskrenim srcem, ko se bom učil sodb tvoje pravičnosti.

^119:8 Držal se bom tvojih zakonov; ne zapusti me popolnoma.

^119:9 Kako lahko ohrani mladenič svojo pot čisto? Če bo izpolnjeval tvojo besedo.

^119:10 Z vsem svojim srcem te iščem, ne daj, da zablodim od tvojih zapovedi.

^119:11 Tvoj izrek hranim v svojem srcu, da ne bi grešil zoper tebe.

^119:12 Slavljen si, o Gospod; úči me svojih zakonov.

^119:13 S svojimi ustnicami oznanjam vse sodbe tvojih ust.

^119:14 Nad potjo tvojih pričevanj imam veselje kakor nad vsem bogastvom.

^119:15 O tvojih ukazih hočem premišljati in gledati na tvoja pota.

^119:16 Ob tvojih zakonih se bom naslajal, tvojih besed ne pozabljam.

^119:17 Stori dobro svojemu služabniku, živel bom in izpolnjeval tvojo besedo.

^119:18 Odpri mi oči, da bom gledal čudovita dela tvoje postave.

^119:19 Jaz sem tujec na zemlji, ne skrivaj pred menoj svojih zapovedi.

^119:20 Moja duša kipi v hrepenenju po tvojih sodbah vsak trenutek.

^119:21 Ti si zagrozil prekletim prevzetnežem, ki zablodijo od tvojih zapovedi.

^119:22 Odvrni od mene sramotenje in zaničevanje, ker izpolnjujem tvoja pričevanja.

^119:23 Četudi knezi sedijo in se posvetujejo zoper mene, tvoj služabnik premišlja o tvojih zakonih.

^119:24 Da, tvoja pričevanja so moja naslada, so možje mojega svéta.

^119:25 Na prah se lepi moja duša, poživi me s svojo besedo.

^119:26 Pripovedoval sem o svojih potih in si me uslišal, úči me svojih zakonov.

^119:27 Pot svojih ukazov mi daj razumeti, da bom premišljal o tvojih čudovitih delih.

^119:28 Moja duša toči solze od žalosti, vzdigni me s svojo besedo.

^119:29 Umakni od mene lažno pot, svojo postavo mi milostno razodeni.

^119:30 Izbral sem pot zvestobe, tvoje sodbe postavljam najvišje.

^119:31 Navezan sem na tvoja pričevanja, Gospod, ne daj, da doživim sramoto.

^119:32 Po poti tvojih zapovedi bom tekel, kajti ti mi boš srce razširil.

^119:33 Úči me, Gospod, pot svojih zakonov, čuval jo bom do konca.

^119:34 Daj mi razumnost, da bom čuval tvojo postavo, in se je držal z vsem srcem.

^119:35 Vodi me po stezi svojih zapovedi, kajti v njej je moje veselje.

^119:36 Nagni moje srce k svojim pričevanjem in ne k iskanju dobička.

^119:37 Daj, da moje oči ne bodo videle slepila, na svoji poti me poživi.

^119:38 Izpolni svojemu služabniku svoj izrek, dan tistim, ki se te bojijo.

^119:39 Daj, da gre mimo mene sramotenje, katerega me je groza, kajti tvoje sodbe so dobre.

^119:40 Glej, hrepenim po tvojih ukazih, v svoji pravičnosti me poživi.

^119:41 Gospod, naj pridejo k meni tvoje dobrote, tvoje odrešenje po tvojem izreku.

^119:42 Potem bom odgovoril besedo svojemu sramotilcu, ker zaupam v tvojo besedo.

^119:43 Nikoli ne iztrgaj iz mojih ust besede resnice, ker pričakujem tvojo sodbo.

^119:44 Vedno se bom držal tvoje postave, na veke in vekomaj.

^119:45 Hodil bom po planem, ker iščem tvoje ukaze.

^119:46 Pred kralji bom govoril o tvojih pričevanjih, ne bom osramočen,

^119:47 naslajal se bom ob tvojih zapovedih, ki jih ljubim.

^119:48 Vzdigoval bom svoje roke k tvojim zapovedim, ki jih ljubim, in premišljal bom o tvojih zakonih.

^119:49 Spomni se za svojega služabnika besede, na katero si postavil moje pričakovanje.

^119:50 To je moja tolažba v moji bedi, da me tvoj izrek poživlja.

^119:51 Prevzetneži me silno zasramujejo, toda od tvoje postave ne skrenem.

^119:52 Spominjam se tvojih sodb iz davnine, Gospod, pa se potolažim.

^119:53 Razburjenje me grabi pred krivičniki, ki zapuščajo tvojo postavo.

^119:54 Pesmi so mi postali tvoji zakoni v hiši mojega popotovanja.

^119:55 Gospod, ponoči se spominjam tvojega imena, držal se bom tvoje postave.

^119:56 To je nastalo zame, ker sem čuval tvoje ukaze.

^119:57 Pravim: »Gospod, moj delež je, da izpolnjujem tvoje besede.«

^119:58 Z vsem srcem si prizadevam, da bi bil blag tvoj obraz, izkaži mi milost po svojem izreku.

^119:59 Pomislil sem na svoja pota, svoje noge hočem obrniti k tvojim pričevanjem.

^119:60 Hitim in se ne obotavljam, ko se je treba držati tvojih zapovedi.

^119:61 Vrvi krivičnikov so me zvezale, nisem pozabil tvoje postave.

^119:62 Opolnoči vstajam, da se ti zahvaljujem za sodbe tvoje pravičnosti.

^119:63 Družabnik sem vsem, ki se te bojijo, ki izpolnjujejo tvoje ukaze.

^119:64 Gospod, zemlja je polna tvoje dobrote, úči me svojih zakonov.

^119:65 Dobro si storil s svojim služabnikom, po svoji besedi, o Gospod.

^119:66 Úči me dobrohotnosti, razsodnosti in vednosti, ker zaupam v tvoje zapovedi.

^119:67 Ko še nisem bil ponižan, sem blodil, zdaj pa se držim tvojega izreka.

^119:68 Dober si in delaš dobro, úči me svojih zakonov.

^119:69 Prevzetneži so me z lažjo umazali, jaz pa z vsem srcem čuvam tvoje ukaze.

^119:70 Njihovo srce je brez čuta kakor mast, jaz se naslajam ob tvoji postavi.

^119:71 Dobro je zame, da so me zadele nadloge, da se učim tvojih zakonov.

^119:72 Postava tvojih ust je zame boljša kakor tisoči zlatnikov in srebrnikov.

^119:73 Tvoje roke so me naredile in utrdile, daj mi razumnosti, da se bom učil tvojih zapovedi.

^119:74 Tisti, ki se te bojijo, me vidijo in se veselijo, kajti pričakujem tvoje besede.

^119:75 Vem, Gospod, da so tvoje sodbe pravične, da si me v zvestobi ponižal.

^119:76 Naj bo vendar tvoja dobrota tista, ki me tolaži, po tvojem izreku svojemu služabniku.

^119:77 Naj pride tvoje usmiljenje nadme, da bom živel, kajti tvoja postava je moja naslada.

^119:78 Osramočeni naj bodo prevzetneži, ker me z lažjo varajo, jaz pa bom premišljal o tvojih ukazih.

^119:79 K meni naj se obrnejo tisti, ki se te bojijo, tisti, ki poznajo tvoja pričevanja.

^119:80 Moje srce naj bo popolno v tvojih zakonih, da ne doživim sramote.

^119:81 Moja duša hrepeni po tvojem odrešenju, pričakujem tvojo besedo.

^119:82 Moje oči hrepenijo po tvojem izreku, pravim: »Kdaj me boš potolažil?«

^119:83 Zakaj postal sem kakor meh v dimu, tvojih zakonov nisem pozabil.

^119:84 Koliko je dni tvojega služabnika? Kdaj boš izvršil sodbo nad mojimi preganjalci?

^119:85 Prevzetneži so mi izkopali jame, tisti, ki ne ravnajo po tvoji postavi.

^119:86 Vse tvoje zapovedi so zvestoba; z lažjo me preganjajo, pomagaj mi.

^119:87 Skoraj bi me bili pokončali na zemlji, toda jaz nisem zapustil tvojih ukazov.

^119:88 Po svoji dobroti me oživi, pa se bom držal pričevanja tvojih ust.

^119:89 Gospod, na veke ostaja tvoja beseda, trdno stoji v nebesih.

^119:90 Od roda do roda traja tvoja zvestoba, utrdil si zemljo, ona je stala.

^119:91 Po tvojih sodbah danes stojijo reči, kajti vse so tvoji služabniki.

^119:92 Ko bi ne bila tvoja postava moja naslada, tedaj bi bil v svoji bedi že propadel.

^119:93 Na veke ne bom pozabil tvojih ukazov, kajti z njimi si me poživil.

^119:94 Tvoj sem, reši me, kajti iskal sem tvoje ukaze.

^119:95 Krivičniki so prežali name, da bi me pogubili, tvoja pričevanja hočem razumeti.

^119:96 K vsaki popolnosti sem videl mejo, tvoja zapoved je zelo široka.

^119:97 Kako ljubim tvojo postavo, ves dan je ona moje premišljevanje.

^119:98 Tvoja zapoved me dela modrejšega od mojih sovražnikov, kajti ona je vedno moja.

^119:99 Postal sem modrejši kakor vsi moji učitelji, kajti tvoja pričevanja so moje premišljevanje.

^119:100 Več razumem kakor starci, ker čuvam tvoje ukaze.

^119:101 Od vsake slabe poti odvračam svoje noge, da bi izpolnjeval tvojo besedo.

^119:102 Nisem se umaknil od tvojih sodb, ker si me ti učil.

^119:103 Kako sladki so mojemu nebu tvoji izreki, bolj kakor med mojim ustom.

^119:104 Iz tvojih ukazov zajemam razumnost, zato sovražim vsako lažno pot.

^119:105 Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi.

^119:106 Prisegel sem, in bom vztrajal, da se držim tvojih pravičnih sodb.

^119:107 Zelo sem postal nesrečen, Gospod, poživi me s svojo besedo.

^119:108 Naj ti vendar ugajajo darovi mojih ust, o Gospod, úči me svojih sodb.

^119:109 Moja duša je vedno v moji roki, vendar ne pozabljam tvoje postave.

^119:110 Krivičniki so nastavili zanko zame, vendar nisem zablodil od tvojih ukazov.

^119:111 Tvoja pričevanja so moja dediščina na veke, kajti ta so veselje mojega srca.

^119:112 Trudim se, da bi izpolnjeval tvoje zakone, na veke, do konca.

^119:113 Sovražim razdvojene, a ljubim tvojo postavo.

^119:114 Ti si moje skrivališče in ščit, pričakujem tvojo besedo.

^119:115 Umaknite se od mene, hudobneži, zapovedi svojega Boga hočem čuvati.

^119:116 Podpiraj me po svojem izreku, da bom živel, ne daj, da doživim sramoto v svojem pričakovanju.

^119:117 Podpiraj me, da se rešim, vedno bom gledal na tvoje zakone.

^119:118 Zavračaš vse, ki zablodijo od tvojih zakonov, kajti le laž je njihova pretkanost.

^119:119 Vse krivičnike na zemlji si spremenil v žlindro, zato ljubim tvoja pričevanja.

^119:120 Moje meso trepeta od groze pred tabo, bojim se tvojih sodb.

^119:121 Ravnal sem v skladu s pravico in pravičnostjo, ne izročaj me mojim zatiralcem.

^119:122 Nastopi v dobro svojega služabnika, naj me ne zatirajo prevzetneži.

^119:123 Moje oči hrepenijo po tvojem odrešenju, po izreku tvoje pravičnosti.

^119:124 Ravnaj s svojim služabnikom po svoji dobroti, úči me svojih zakonov.

^119:125 Tvoj služabnik sem, daj mi razumnost, da bom spoznal tvoja pričevanja.

^119:126 Čas je, da Gospod kaj ukrene, prelomili so tvojo postavo.

^119:127 Zato ljubim tvoje zapovedi bolj kakor zlato, bolj kakor čisto zlato.

^119:128 Zato ravnam prav po vseh tvojih ukazih, vsako lažno pot sovražim.

^119:129 Tvoja pričevanja so čudovita, zato jih čuva moja duša.

^119:130 Razkritje tvojih besed razsvetljuje, nevednim daje razumnost.

^119:131 Široko odpiram usta in sopem, ker hrepenim po tvojih zapovedih.

^119:132 Obrni se k meni in mi izkaži milost, po sodbi za tiste, ki ljubijo tvoje ime.

^119:133 Naredi moje korake trdne s svojim izrekom, ne pusti, da bi nad mano vladala kakšna zloba.

^119:134 Reši me človeškega zatiranja, da se bom držal tvojih ukazov.

^119:135 Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom, úči me svojih zakonov.

^119:136 Moje oči točijo solze v potokih, ker se ne držijo tvoje postave.

^119:137 Pravičen si, o Gospod, in iskren v svojih sodbah.

^119:138 Razglasil si svoja pričevanja v pravičnosti, in popolno zvestobo.

^119:139 Moja gorečnost me razjeda, ker so moji nasprotniki pozabili tvoje besede.

^119:140 Tvoj izrek je zelo prečiščen, in tvoj služabnik ga ljubi.

^119:141 Majhen sem in preziran, tvojih ukazov nisem pozabil.

^119:142 Tvoja pravičnost je pravičnost na veke, tvoja postava je resnica.

^119:143 Stiska in nadloga sta me zadeli, tvoje zapovedi so moja naslada.

^119:144 Pravičnost so tvoja pričevanja na veke, daj mi razumnost, da bom živel.

^119:145 Kličem iz vsega srca, Gospod, usliši me, čuval bom tvoje zakone.

^119:146 K tebi kličem, odreši me, tvojih pričevanj se bom držal.

^119:147 Prehitevam zoro in kličem na pomoč, pričakujem tvojo besedo.

^119:148 Moje oči prehitevajo nočne straže, da premišljam o tvojih izrekih.

^119:149 Poslušaj moj glas po svoji dobroti, o Gospod, po svoji sodbi me poživi.

^119:150 Približujejo se razuzdani preganjalci, daleč so od tvoje postave.

^119:151 Gospod, ti si blizu, vse tvoje zapovedi so resnica.

^119:152 Iz tvojih pričevanj sem spoznal že davno, da si jih postavil za vekomaj.

^119:153 Ozri se na mojo bedo in me reši, ker nisem pozabil na tvojo postavo.

^119:154 Brani mojo pravico in me odreši, po svojem izreku me poživi.

^119:155 Daleč od krivičnikov je odrešenje, ker tvojih zakonov ne iščejo.

^119:156 Gospod, tvoje usmiljenje je veliko, po svojih sodbah me poživi.

^119:157 Veliko je mojih preganjalcev in nasprotnikov, od tvojih pričevanj nisem skrenil.

^119:158 Videl sem odpadnike, pa se mi je zastudilo, ker se ne držijo tvojega izreka.

^119:159 Glej, kako ljubim tvoje ukaze, o Gospod, po svoji dobroti me poživi.

^119:160 Načelo tvoje besede je resnica, vsaka sodba tvoje pravičnosti je za veke.

^119:161 Knezi me preganjajo brez vzroka, toda moje srce se boji le tvoje besede.

^119:162 Veselim se tvojega izreka kakor kdo, ki najde velik plen.

^119:163 Laž sovražim in mrzim, tvojo postavo ljubim.

^119:164 Sedemkrat na dan te hvalim zaradi sodb tvoje pravičnosti.

^119:165 Velika je blaginja za tiste, ki ljubijo tvojo postavo, zanje ni nevarnosti, da bi se spotaknili.

^119:166 Gospod, upam v tvoje odrešenje, izpolnjujem tvoje zapovedi.

^119:167 Tvojih pričevanj se drži moja duša, zelo jih ljubim.

^119:168 Držim se tvojih ukazov in pričevanj, kajti vsa moja pota so pred tabo.

^119:169 Gospod, moje ječanje naj se približa tvojemu obličju, po svoji besedi mi daj razumnost.

^119:170 Moja prošnja naj pride pred tebe, po svojem izreku me reši.

^119:171 Moje ustnice naj izlivajo hvalnico, kajti učiš me svojih zakonov.

^119:172 Moj jezik naj opeva tvoj izrek, kajti vse tvoje zapovedi so pravičnost.

^119:173 Tvoja roka naj bo pripravljena, da mi pomaga, kajti izbral sem tvoje ukaze.

^119:174 Gospod, hrepenim po tvojem odrešenju, tvoja postava je moja naslada.

^119:175 Naj živi moja duša in te hvali, tvoja sodba naj mi pomaga.

^119:176 Zablodil sem kakor izgubljena ovca: išči svojega služabnika, kajti nisem pozabil tvojih zapovedi.

^120:1 Stopniška pesem. V svoji stiski sem klical h Gospodu in mi je odgovoril.

^120:2 Gospod, reši mojo dušo pred lažnivimi ustnicami, pred jezikom prevare.

^120:3 Kaj ti bo dal, kaj ti bo dodal, jezik prevare?

^120:4 Puščice junaka, ošiljene, žerjavico iz bodičevja.

^120:5 Gorje mi, da bivam v Mešehu, da prebivam v kedárskih šotorih.

^120:6 Dovolj dolgo je prebivala moja duša med ljudmi, ki sovražijo mir.

^120:7 Jaz sem za mir; ko začnem govoriti, so oni za vojno.

^121:1 Stopniška pesem. Svoje oči vzdigujem h goram: od kod bo prišla moja pomoč?

^121:2 Moja pomoč je od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo.

^121:3 Naj ne da, da bi tvoja noga omahovala, tvoj varuh naj ne dremlje.

^121:4 Glej, ne dremlje, ne spi, Izraelov varuh.

^121:5 Gospod je tvoj varuh, Gospod je tvoja senca, nad tvojo desno roko.

^121:6 Podnevi te ne bo udarilo sonce, ne luna ponoči.

^121:7 Gospod te bo varoval vsega hudega, varoval bo tvoje življenje.

^121:8 Gospod bo varoval tvoje odhajanje in prihajanje, od zdaj in do večnosti.

^122:1 Davidova stopniška pesem. Veselil sem se, ko so mi rekli: »V Gospodovo hišo pojdemo.«

^122:2 Naše noge so se ustavile ob tvojih vratih, Jeruzalem.

^122:3 Jeruzalem, pozidan kot mesto, popolnoma povezano med sabo,

^122:4 tja se vzpenjajo rodovi, Gospodovi rodovi; pričevanje za Izraela je, da slavi ime Gospodovo.

^122:5 Zares, tam so postavljeni sodni prestoli, prestoli za Davidovo hišo.

^122:6 Prosite za mir v Jeruzalemu: tisti, ki te ljubijo, naj živijo v miru;

^122:7 mir naj bo med tvojimi zidovi, varnost v tvojih palačah.

^122:8 Zaradi svojih bratov in prijateljev bom vendar dejal: »Mir naj vlada v tebi.«

^122:9 Zaradi hiše Gospoda, našega Boga, bom iskal blaginjo zate.

^123:1 Stopniška pesem. Svoje oči vzdigujem k tebi, ki imaš prestol v nebesih.

^123:2 Glej, kakor so oči hlapcev uprte k roki svojih gospodarjev, kakor oči dekle k roki svoje gospodinje, tako so naše oči uprte h Gospodu, našemu Bogu, dokler nam ne izkaže milosti.

^123:3 Izkaži nam milost, Gospod, izkaži nam milost, ker smo prenasičeni z zaničevanjem.

^123:4 Dovolj se je nasičevala naša duša z zasmehovanjem samozavestnih, z zaničevanjem prevzetnih.

^124:1 Davidova stopniška pesem. Ko ne bi bil Gospod tisti, ki je bil za nas – naj vendar reče Izrael,

^124:2 ko ne bi bil Gospod tisti, ki je bil za nas, ko so ljudje vstajali zoper nas,

^124:3 tedaj bi nas bili žive pogoltnili v svoji srditi jezi zoper nas;

^124:4 tedaj bi nas bile odnesle vode, hudournik bi bil tekel čez nas;

^124:5 tedaj bi bile tekle čez nas deroče vode.

^124:6 Slavljen bodi Gospod, ki nas ni izročil njihovim zobem v plen.

^124:7 Naša duša je kakor ptica, ki se je rešila iz zanke lovcev; zanka se je pretrgala, in mi smo se rešili.

^124:8 Naša pomoč je v imenu Gospodovem, ki je naredil nebo in zemljo.

^125:1 Stopniška pesem. Tisti, ki zaupajo v Gospoda, so kakor gora Sion, ta ne omahuje, na veke ostane.

^125:2 Jeruzalem, gore so okrog njega, tako je Gospod okrog svojega ljudstva od zdaj in na veke.

^125:3 Zakaj žezlo krivičnosti ne bo počivalo nad deležem pravičnih, da pravični ne bi iztegovali svojih rok po izprijenosti.

^125:4 Gospod, stori dobro dobrim, tistim, ki so iskreni v svojih srcih.

^125:5 Tiste pa, ki omahujejo na svojih krivih potih, naj jih Gospod odpelje, hudodelce. Mir nad Izraelom!

^126:1 Stopniška pesem. Ko je Gospod obrnil usodo Siona, smo bili kakor tisti, ki sanjajo.

^126:2 Tedaj so bila naša usta polna smeha in naš jezik vriskanja; tedaj so govorili med narodi: »Velike reči je Gospod storil zanje.«

^126:3 Velike reči je Gospod storil za nas, bili smo veseli.

^126:4 Gospod, omogoči našo vrnitev, kakor vrnitev potokov v Negebu.

^126:5 Tisti, ki sejejo s solzami, žanjejo z vriskanjem.

^126:6 Odhaja, odhaja z jokom, ko nosi seme za setev; prihaja, prihaja z vriskanjem, ko nosi svoje snope.

^127:1 Salomonova stopniška pesem. Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo z njo njeni graditelji; če Gospod ne varuje mesta, zaman bedi tisti, ki straži.

^127:2 Zaman je, da vstajate zgodaj, da hodite pozno počivat, da jeste kruh bridkosti, saj ga svojemu prijatelju daje v spanju.

^127:3 Glej, Gospodova dediščina so sinovi, nagrada je sad telesa.

^127:4 Kakor puščice v junakovi roki, takšni so sinovi iz mladosti.

^127:5 Blagor možu, ki je napolnil svoj tul z njimi! Ne bodo osramočeni, ko bodo govorili s sovražniki pri vratih.

^128:1 Stopniška pesem. Blagor vsakemu, ki se boji Gospoda, ki hodi po njegovih poteh.

^128:2 Sadove truda svojih rok boš zares užival, blagor tebi, tebi bo dobro.

^128:3 Tvoja žena bo kakor rodovitna trta sredi tvoje hiše; tvoji otroci bodo kakor oljčne mladike okrog tvoje mize.

^128:4 Glej, tako bo blagoslovljen mož, ki se boji Gospoda.

^128:5 Blagoslovi naj te Gospod s Siona, da boš užival blaginjo Jeruzalema vse dni svojega življenja,

^128:6 da boš videl svojih otrok otroke. Mir nad Izraelom!

^129:1 Stopniška pesem. Mnogokrat so me stiskali že od mladosti, naj vendar pove Izrael,

^129:2 mnogokrat so me stiskali že od mladosti, vendar me niso premagali.

^129:3 Po mojem hrbtu so orali orači, rezali so dolge brazde.

^129:4 Gospod je pravičen, razsekal je vrvi krivičnikov.

^129:5 Naj bodo osramočeni in naj se umaknejo vsi, ki sovražijo Sion.

^129:6 Naj bodo kakor trava na strehah, ki se posuši, preden jo kdo izruva,

^129:7 da žanjec ne napolni svoje roke in vezalec snopov svojega naročja;

^129:8 da mimoidoči ne porečejo: »Gospodov blagoslov naj bo nad vami!« Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.

^130:1 Stopniška pesem. Iz globočine kličem k tebi, o Gospod,

^130:2 Gospod, usliši moj glas; tvoja ušesa naj bodo pozorna na glas moje prošnje.

^130:3 Če boš pozoren na krivde, o Gospod, Gospod, kdo bo mogel obstati?

^130:4 Toda s teboj je odpuščanje, da bi te strahoma spoštovali.

^130:5 Upam v Gospoda, moja duša upa, čakam na njegovo besedo,

^130:6 moja duša čaka na Gospoda bolj kakor stražarji na jutro, stražarji na jutro.

^130:7 Izrael, pričakuj Gospoda! Zakaj pri Gospodu je dobrota, pri njem je obilje rešitve.

^130:8 On bo rešil Izraela vseh njegovih krivd.

^131:1 Davidova stopniška pesem. Gospod, moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo. Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene.

^131:2 Nasprotno, potešil in pomiril sem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere, kakor otrok je v meni moja duša.

^131:3 Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!

^132:1 Stopniška pesem. Gospod, spomni se Davida, vse njegove bede,

^132:2 ko je prisegel Gospodu, obljubil Močnemu Jakobovemu:

^132:3 »Ne bom stopil v šotor svoje hiše, ne bom se povzpel na ležišče svoje postelje,

^132:4 ne bom dal spanja svojim očem, dremanja svojim trepalnicam,

^132:5 dokler ne najdem mesta za Gospoda, bivališča za Močnega Jakobovega.«

^132:6 Glej, slišali smo o tem v Efráti, našli smo to na Jáarskih poljanah.

^132:7 Stopimo v njegova prebivališča, padimo na kolena k podnožju njegovih nog.

^132:8 Vzdigni se, Gospod, k svojemu počivališču, ti in skrinja tvoje moči!

^132:9 Tvoji duhovniki naj oblečejo pravičnost, tvoji zvesti naj vriskajo.

^132:10 Zaradi Davida, svojega služabnika, ne zavračaj obličja svojega maziljenca.

^132:11 Gospod je Davidu prisegel; to je resnica, od katere se ne bo odvrnil: »Od sadu tvojega telesa bom posadil na tvoj prestol.

^132:12 Če bodo tvoji sinovi ohranili mojo zavezo in moje pričevanje, katerega jih hočem učiti, bodo tudi njihovi sinovi za vedno sedeli na tvojem prestolu.«

^132:13 Zakaj Gospod je izbral Sion, zaželel si ga je za prebivališče:

^132:14 »To je moje počivališče za vedno, tu bom prebival, ker sem si ga zaželel.

^132:15 Njegovo hrano bom obilno blagoslavljal, njegove uboge bom nasičeval s kruhom.

^132:16 Njegove duhovnike bom oblačil z odrešenjem, njegovi zvesti bodo vriskali od veselja.

^132:17 Tam bom dal pognati rog Davidu, pripravil bom svetilko svojemu maziljencu.

^132:18 Njegove sovražnike bom oblekel s sramoto, na njem pa bo cvetela njegova krona.«

^133:1 Davidova stopniška pesem. Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje složno prebivajo skupaj!

^133:2 Je kakor najboljše olje na glavi, ki teče na brado, Aronovo brado, ki teče na ovratnik njegove obleke.

^133:3 Je kakor rosa s Hermona, ki pada na sionske gore. Zakaj tam je Gospod zapovedal blagoslov, življenje na veke.

^134:1 Stopniška pesem. Glejte, slavite Gospoda vsi služabniki Gospodovi, ki v nočeh stojite v hiši Gospodovi.

^134:2 Vzdigujte svoje roke k svetišču in slavite Gospoda.

^134:3 Blagoslovi naj te Gospod s Siona, ki je naredil nebo in zemljo.

^135:1 Aleluja! Hvalite ime Gospodovo, hvalite, Gospodovi služabniki,

^135:2 ki stojite v hiši Gospodovi, v dvorih hiše našega Boga.

^135:3 Hvalite Gospoda, kajti Gospod je dober, igrajte njegovemu imenu, ker je prijetno.

^135:4 Zakaj Gospod si je izbral Jakoba, Izraela za svojo posebno lastnino.

^135:5 Zares, spoznal sem, da je Gospod velik, naš Gospod je pred vsemi bogovi.

^135:6 Vse, kar ugaja Gospodu, naredi v nebesih in na zemlji, v morjih in vseh globinah.

^135:7 Od konca zemlje dvigne meglice, za dež dela bliske, iz svojih shramb privede veter.

^135:8 Udaril je egiptovske prvorojence, od ljudi do živali.

^135:9 Poslal je znamenja in čudeže, v tvoji sredi, Egipt, proti faraonu in vsem njegovim služabnikom.

^135:10 Udaril je številne narode, pobil mogočne kralje:

^135:11 Sihóna, amoréjskega kralja, Oga, bašánskega kralja, in vsa kánaanska kraljestva.

^135:12 Njihovo deželo je dal v dediščino, v last Izraelu, svojemu ljudstvu.

^135:13 Gospod, tvoje ime ostaja na veke, Gospod, tvoj spomin od roda do roda.

^135:14 Zakaj Gospod bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje.

^135:15 Maliki narodov so srebro in zlato, delo človeških rok.

^135:16 Usta imajo, pa ne govorijo, oči imajo, pa ne vidijo,

^135:17 ušesa imajo, pa ne poslušajo, tudi ni diha v njihovih ustih.

^135:18 Kakor oni so tisti, ki so jih naredili, vsak, ki zaupa vanje.

^135:19 Hiša Izraelova, slavite Gospoda, hiša Aronova, slavite Gospoda;

^135:20 hiša Levijeva, slavite Gospoda, tisti, ki se bojite Gospoda, slavite Gospoda.

^135:21 Naj bo slavljen Gospod s Siona, ki prebiva v Jeruzalemu. Aleluja!

^136:1 Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

^136:2 Zahvaljujte se Bogu bogov, ker na veke traja njegova dobrota.

^136:3 Zahvaljujte se Gospodu gospodov, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:4 njemu, ki je sam storil velike čudeže, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:5 njemu, ki je z razumnostjo naredil nebesa, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:6 njemu, ki je zemljo razprostrl nad vodami, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:7 njemu, ki je naredil velike luči, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:8 sonce za gospodovanje podnevi, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:9 luno in zvezde za gospodovanje ponoči, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:10 njemu, ki je udaril Egipt po njegovih prvorojencih, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:11 njemu, ki je Izraela izpeljal iz njihove srede, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:12 z močno roko in z iztegnjenim laktom, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:13 njemu, ki je razdelil Trstično morje na dvoje, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:14 in je odpeljal Izraela po njegovi sredini, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:15 in je stresel faraona in njegovo vojsko v Trstično morje, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:16 njemu, ki je vodil svoje ljudstvo skozi puščavo, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:17 njemu, ki je udaril velike kralje, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:18 ki je pobil mogočne kralje, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:19 Sihóna, amoréjskega kralja, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:20 in Oga, bašánskega kralja, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:21 in dal je njihovo deželo v dediščino, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:22 v last Izraelu, svojemu služabniku, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:23 ki se nas je spomnil v naši nizkosti, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:24 in nas je iztrgal našim nasprotnikom, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:25 ki daje kruha vsemu mesu, ker na veke traja njegova dobrota;

^136:26 zahvaljujte se Bogu nebes, ker na veke traja njegova dobrota.

^137:1 Ob rekah Babilona, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona.

^137:2 Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre,

^137:3 kajti tam so naši osvajalci zahtevali od nas besede pesmi, naši mučitelji veselo rajanje: »Zapojte nam katero sionskih pesmi!«

^137:4 Kako bi mogli peti Gospodovo pesem na tuji zemlji?

^137:5 Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj moja desnica pozabi prijem.

^137:6 Jezik naj se mi prilepi k nebu, če se te ne bom spominjal, če ne bom povzdignil Jeruzalema nad vrh svojega veselja.

^137:7 Spomni se, Gospod, zoper sinove Edóma, dneva Jeruzalema, ko so govorili: »Porušite, porušite vse do temeljev v njem!«

^137:8 Hči babilonska, uničevalka, blagor mu, ki ti poplača tvoje dejanje, ki si nam ga storila!

^137:9 Blagor mu, ki zgrabi in trešči tvoje otročiče ob skalo!

^138:1 Davidov psalm. Zahvaljujem se ti z vsem svojim srcem, vpričo angelov ti prepevam.

^138:2 Padam na kolena k tvojemu svetemu templju in se zahvaljujem tvojemu imenu za tvojo dobroto in tvojo zvestobo, ker si nadvse poveličal svoje ime in svojo obljubo.

^138:3 Na dan, ko sem klical, si me uslišal, povečal si moč v moji duši.

^138:4 Gospod, vsi kralji na zemlji te bodo slavili, ker so slišali izreke tvojih ust.

^138:5 Peli bodo o Gospodovih poteh, kajti velika je Gospodova slava.

^138:6 Zakaj Gospod je vzvišen in vidi nizkega, ošabnega pa spozna od daleč.

^138:7 Če hodim sredi stiske, me ohranjaš pri življenju. Zoper jezo mojih sovražnikov izteguješ svojo roko in tvoja desnica mi pomaga.

^138:8 Gospod bo izpolnil načrt v moje dobro. Gospod, tvoja dobrota traja na veke, ne zapústi dela svojih rok.

^139:1 Zborovodju. Davidov psalm. Gospod, preizkusil si me in me poznaš.

^139:2 Poznaš moje sedenje in moje vstajanje, od daleč razumeš moje misli.

^139:3 Opazuješ moje potovanje in moje počivanje, z vsemi mojimi potmi si seznanjen.

^139:4 Zares, besede še ni na mojem jeziku, glej, ti, Gospod, si jo že spoznal v celoti.

^139:5 Zadaj in spredaj me obdajaš in name polagaš svojo roko.

^139:6 Prečudovito je zame spoznanje, previsoko je, ne morem ga doseči.

^139:7 Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem?

^139:8 Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven.

^139:9 Če bi dvignil peruti jutranje zarje, če bi prebival na koncu morja,

^139:10 tudi tam bi me vodila tvoja roka, držala bi me tvoja desnica.

^139:11 Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zgrabila, svetloba okrog mene se bo v noč spremenila,«

^139:12 tudi tema ne bo pretemna zate, noč bo svetila kakor dan, kakor tema, tako svetloba.

^139:13 Zares, ti si ustvaril moje ledvice, me stkal v materinem telesu.

^139:14 Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna.

^139:15 Moje kosti niso bile skrite pred tabo, ko sem bil narejen na skrivnem, stkan v globočinah zemlje.

^139:16 Moj zarodek so videle tvoje oči. V tvojo knjigo so bili vsi zapisani, dnevi, ki so bili oblikovani, ko ni še nobeden od njih obstajal.

^139:17 In zame, kako težke so tvoje misli, o Bog, kako silna so njihova načela!

^139:18 Če bi jih štel, bi jih bilo več kot peska; kadar se prebudim, sem še vedno pri tebi.

^139:19 O, da bi pobil krivičnika, o Bog! Krvoločneži, umaknite se od mene:

^139:20 tisti, ki govorijo o tebi hudobnemu načrtu v prid, ki se nesmiselno vzdigujejo zoper tebe!

^139:21 Gospod, mar tvojih sovražnikov ne sovražim, se mi ne studijo tisti, ki vstajajo zoper tebe?

^139:22 S popolnim sovraštvom jih sovražim, postali so moji sovražniki.

^139:23 Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce, preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli!

^139:24 Poglej, ali je pri meni pot bridkosti, in vodi me po večni poti!

^140:1 Zborovodju. Davidov psalm.

^140:2 Reši me, Gospod, pred hudobnim človekom, čuvaj me pred možmi nasilja,

^140:3 ki v srcu premišljujejo hudobije, vsak dan netijo vojne.

^140:4 Svoje jezike brusijo kakor kača, gadji strup je pod njihovimi ustnicami. Sela.

^140:5 Varuj me, Gospod, pred rokami krivičnika, čuvaj me pred možmi nasilja, ki premišljujejo, kako bi izpodnesli moje korake.

^140:6 Prevzetneži so nastavili zanko zame in vrvi, razpeli so mrežo ob poti, pasti so položili zame. Sela.

^140:7 Dejal sem Gospodu: »Ti si moj Bog, prisluhni, Gospod, glasu moje prošnje.

^140:8 Gospod, moj Gospod, moč moje rešitve, zaščitil si mojo glavo na dan boja.

^140:9 Gospod, ne izpolni krivičnikove želje, njegovega naklepa; ne dopusti, da bi se dvignili.« Sela.

^140:10 Glava tistih, ki me obdajajo, muka njihovih ustnic naj jih pokrije.

^140:11 Naj dežuje nanje žareče oglje, naj jih strmoglavi v ogenj, v brezno, da nikoli ne vstanejo.

^140:12 Jezikač naj ne bo trden na zemlji, nasilnika naj hudobija prežene v prepad.

^140:13 Vem, da bo Gospod izvršil sodbo za nesrečnega, pravico za ubogega.

^140:14 Zares, pravični se bodo zahvaljevali tvojemu imenu, iskreni bodo prebivali pred tvojim obličjem.

^141:1 Davidov psalm. Gospod, kličem te, pohiti k meni, poslušaj moj glas, kadar te kličem!

^141:2 Moja molitev naj se kakor kadilo usmerja predte, vzdigovanje mojih rok kakor večerna daritev.

^141:3 Postavi, Gospod, stražo k mojim ustom, čuvaj vrata mojih ustnic!

^141:4 Ne nagibaj mojega srca k slabi besedi, da bi počenjal krivična početja z možmi, ki so hudodelci; ne bom pokusil njihovih poslastic.

^141:5 Naj me tepe pravični, to je dobrota, naj me graja, to je olje za glavo; naj se ne krasi moja glava, zakaj moja molitev bo vztrajna proti njihovim hudobijam.

^141:6 Vrženi so v skalnate roke svojih sodnikov, potem slišijo moje izreke, saj so bili prijetni.

^141:7 Kakor če kdo orje in rije po zemlji, so raztresene naše kosti ob žrelu podzemlja.

^141:8 Zares, Gospod, moj Gospod, moje oči se obračajo k tebi, k tebi se zatekam, ne zapusti moje duše!

^141:9 Varuj me pred zanko, ki so mi jo nastavili, pred pastmi hudodelcev!

^141:10 Krivičniki naj hkrati padejo vsak v svojo mrežo, medtem ko bom jaz šel mimo.

^142:1 Davidov pouk, ko je bil v votlini. Molitev.

^142:2 S svojim glasom vpijem h Gospodu, s svojim glasom prosim Gospoda za milost.

^142:3 Pred njim izlivam svojo tožbo, pred njim sporočam svojo stisko.

^142:4 Ko moj duh omaguje v meni, ti poznaš mojo stezo. Na poti, ki po njej hodim, so nastavili zanko zame.

^142:5 Ozri se na desno in glej, nikogar ni, ki bi me poznal. Pribežališče je izginilo od mene, nikogar ni, ki bi spraševal po moji duši.

^142:6 K tebi vpijem, o Gospod; dejal sem: »Ti si moje zatočišče, moj delež v deželi živih.«

^142:7 Prisluhni mojemu ječanju! Zakaj postal sem zelo slaboten. Reši me pred mojimi preganjalci! Zakaj močnejši so od mene.

^142:8 Izpelji iz zapora mojo dušo, da se bom zahvaljeval tvojemu imenu. Pravični bodo naredili krog okrog mene, ker mi boš povrnil dobro.

^143:1 Davidov psalm. Gospod, usliši mojo molitev, prisluhni moji prošnji, v svoji zvestobi me usliši, v svoji pravičnosti.

^143:2 Ne privedi k sodbi svojega služabnika, saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo.

^143:3 Zares, sovražnik preganja mojo dušo, na tla je potlačil moje življenje; preselil me je v temine, kakor večno mrtve.

^143:4 Moj duh omaguje v meni, moje srce je otrpnilo v moji sredi.

^143:5 Spominjam se dni od nekdaj, premišljam o vsem tvojem delovanju, o delu tvojih rok premišljujem.

^143:6 Svoje roke iztegujem k tebi, mojo dušo žeja po tebi kakor izčrpano deželo. Sela.

^143:7 Hitro me usliši, o Gospod, moj duh pojema. Ne skrivaj svojega obličja pred mano, da ne bom podoben tistim, ki se pogrezajo v jamo.

^143:8 Daj mi zjutraj zaznati svojo dobroto, saj vate zaupam! Daj mi spoznati pot, po kateri naj hodim, kajti k tebi vzdigujem svojo dušo!

^143:9 Reši me pred mojimi sovražniki, o Gospod, k tebi se zatekam!

^143:10 Úči me izpolnjevati tvojo voljo, saj si ti moj Bog! Tvoj dobri duh naj me vodi po ravni deželi.

^143:11 Zaradi svojega imena, Gospod, me boš ohranil živega, v svoji pravičnosti boš izpeljal iz stiske mojo dušo.

^143:12 V svoji dobroti boš utišal moje sovražnike, pogubil boš vse, ki pestijo mojo dušo, zakaj jaz sem tvoj služabnik.

^144:1 Davidov. Slavljen bodi Gospod, moja skala, ki uči moje roke za boj, moje prste za vojno;

^144:2 moja dobrota in moja trdnjava, moja utrdba in moj osvoboditelj, moj ščit in tisti, h kateremu se zatekam, tisti, ki moje ljudstvo spravlja pod mene.

^144:3 Gospod, kaj je človek, da ga hočeš spoznati, sin človekov, da misliš nanj?

^144:4 Človek je podoben hlapu, njegovi dnevi so kakor senca, ki izgine.

^144:5 Gospod, nagni svoje nebo in stopi dol, dotakni se gora, da se bodo kadile.

^144:6 Zabliskaj blisk in jih razkropi, pošlji svoje puščice in jih spodi.

^144:7 Iztegni svoje roke z višave, osvobodi me in me reši iz velikih voda, iz roke sinov tujcev,

^144:8 katerih usta govorijo puhlice in katerih desnica je desnica laži.

^144:9 O Bog, novo pesem ti hočem peti, na harfo desetih strun ti hočem igrati;

^144:10 tebi, ki daješ zmago kraljem, ki osvobajaš Davida, svojega služabnika, pred mečem nesreče.

^144:11 Osvobodi me in me reši iz roke sinov tujcev, katerih usta govorijo puhlice in katerih desnica je desnica laži.

^144:12 Naši sinovi naj bodo kakor sadike, odrasli v svoji mladosti; naše hčere naj bodo kakor vogali, izklesani za graditev palače.

^144:13 Naše žitnice naj bodo polne, segajo naj od vrste do vrste. Naših ovac naj bo na tisoče, na desettisoče na naših poljanah.

^144:14 Naše govedo naj bo breje, naj ne bo nezgode in splava, na naših ulicah naj ne bo kričanja.

^144:15 Blagor ljudstvu, ki mu gre tako, blagor ljudstvu, čigar Bog je Gospod.

^145:1 Davidova hvalnica. Povzdigoval te bom, moj Bog, o Kralj, slavil bom tvoje ime na vekov veke.

^145:2 Vsak dan te bom slavil, hvalil bom tvoje ime na vekov veke.

^145:3 Velik je Gospod in zelo hvaljen, njegova veličina je nedoumljiva.

^145:4 Rod za rodom bo slavil tvoja dela, tvoja mogočna dela bodo oznanjali.

^145:5 O sijaju slave tvojega veličastva, o tvojih čudežih bom premišljal.

^145:6 O moči tvojih strašnih del bodo govorili, pripovedoval bom o tvojih velikih dejanjih.

^145:7 Spomin na tvojo veliko dobroto bodo izrekali, zaradi tvoje pravičnosti bodo vriskali.

^145:8 Milostljiv in usmiljen je Gospod, počasen v jezi in velik v dobroti.

^145:9 Gospod je dober do vsakega, njegovo usmiljenje je nad vsemi njegovimi deli.

^145:10 Gospod, zahvaljevala se ti bodo vsa tvoja dela, tvoji zvesti te bodo slavili.

^145:11 O slavi tvojega kraljestva bodo govorili, o tvoji mogočnosti bodo pripovedovali,

^145:12 da dajo spoznati človeškim sinovom tvoja mogočna dela, slavo sijaja tvojega kraljestva.

^145:13 Tvoje kraljestvo je kraljestvo vseh vekov, tvoje vladarstvo skozi vse rodove. Gospod je zanesljiv v vseh svojih besedah, dobrotljiv v vseh svojih delih.

^145:14 Gospod podpira vse, ki padajo, vzdiguje vse, ki so upognjeni.

^145:15 Oči vseh čakajo nate, ti jim daješ hrano ob pravem času;

^145:16 odpiraš svojo roko in tešiš željo vsemu živemu.

^145:17 Gospod je pravičen na vseh svojih poteh, dobrotljiv v vseh svojih delih.

^145:18 Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi.

^145:19 Izpolni željo svojih častilcev, usliši njihovo klicanje in jih reši.

^145:20 Gospod varuje vse, ki ga ljubijo, vse krivičnike pa bo pokončal.

^145:21 Moja usta naj govorijo Gospodovo hvalnico, vse meso naj slavi njegovo sveto ime na vekov veke.

^146:1 Aleluja! Hvali, moja duša, Gospoda.

^146:2 Hvalil bom Gospoda v svojem življenju, igral bom svojemu Bogu, dokler bom bival.

^146:3 Ne zaupajte knezom, sinu človekovemu, pri katerem ni rešitve.

^146:4 Ko njegov duh odide, se vrne v svojo zemljo, tisti dan propadejo njegovi načrti.

^146:5 Blagor mu, komur je Bog Jakobov v pomoč in je njegovo upanje v Gospodu, njegovem Bogu,

^146:6 ki je naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, ki varuje zvestobo na veke,

^146:7 ki pomaga do pravice zatiranim, daje kruha lačnim; Gospod osvobaja jetnike.

^146:8 Gospod odpira oči slepim, Gospod vzdiguje upognjene, Gospod ljubi pravične.

^146:9 Gospod varuje tujce, podpira siroto in vdovo, pot krivičnikov pa izkrivlja.

^146:10 Gospod bo kraljeval na veke, tvoj Bog, o Sion, od roda do roda. Aleluja!