Prvo Tesaloničanom

^1:1 Pavel, Silván in Timótej tesaloníški Cerkvi v Bogu Očetu in v Gospodu Jezusu Kristusu: milost vam in mir.

^1:2 Zmeraj se zahvaljujemo Bogu za vas vse, ko se vas spominjamo v svojih molitvah.

^1:3 Pred našim Bogom in Očetom imamo neprenehoma v spominu vaše delo vere, napor ljubezni in vztrajnost upanja v našega Gospoda Jezusa Kristusa.

^1:4 Vemo namreč, od Boga ljubljeni bratje, da ste izvoljeni.

^1:5 Kajti naš evangelij ni prišel med vas samo z besedo, ampak tudi z močjo in Svetim Duhom ter s popolno zanesljivostjo. Saj veste, kakšni smo postali med vami v vaše dobro.

^1:6 In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda: besedo ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem Svetega Duha,

^1:7 tako da ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji in v Ahaji.

^1:8 Kajti od vas je Gospodova beseda odjeknila ne samo po Makedoniji in po Ahaji, ampak se je vaša vera v Boga razširila po vseh krajih, tako da nam o ničemer ni treba govoriti.

^1:9 Sami namreč govorijo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili k Bogu: odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu

^1:10 ter pričakovali iz nebes njegovega Sina. Tega je obudil od mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo.

^2:1 Sami namreč veste, bratje, da naš prihod med vas ni bil prazen.

^2:2 Čeprav smo prej doživeli v Filípih, kakor veste, trpljenje in zasramovanje, smo se opogumili v našem Bogu in vam v velikem boju oznanili Božji evangelij.

^2:3 Kajti naše spodbujanje ne izvira iz zablode, ne iz nečistih nagibov, ne iz zvijačnosti,

^2:4 ampak tako oznanjamo, kakor nas je imel Bog za vredne, da nam zaupa evangelij: pri tem pa ne skušamo ugajati ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša srca.

^2:5 Nikoli namreč nismo govorili tako, da bi se prilizovali, kakor veste. Prav tako nam oznanjevanje ni bilo pretveza za pohlep: Bog je priča o tem.

^2:6 Tudi nismo iskali slave pri ljudeh, ne pri vas ne pri drugih,

^2:7 čeprav bi lahko uveljavili svoj ugled kot Kristusovi apostoli, ampak smo nastopali med vami z vso ljubeznivostjo. S prav takšno toplino, s kakršno mati neguje svoje otroke,

^2:8 smo vam hoteli dati ne samo Božji evangelij, ampak tudi svoje življenje, in sicer zato, ker ste se nam priljubili.

^2:9 Saj se spominjate, bratje, kako smo se trudili in kako smo garali: ko smo vam oznanjevali Božji evangelij, smo noč in dan delali, da ne bi bili komu izmed vas v breme.

^2:10 Vi ste priče in Bog je priča, kako sveto, pravično in neoporečno smo se vêdli do vas, ki ste verovali.

^2:11 Tudi veste, kako smo vsakogar izmed vas kakor oče svoje otroke

^2:12 opominjali, spodbujali in rotili, da živite tako, kakor se spodobi pred Bogom, ki vas kliče v svoje kraljestvo in v svojo slavo.

^2:13 Prav zaradi tega se tudi mi neprenehoma zahvaljujemo Bogu, da ste besedo, ki ste jo slišali in prejeli od nas, sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar resnično je, kot Božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete.

^2:14 Bratje, postali ste posnemovalci Božjih Cerkvá, ki so v Kristusu Jezusu v Judeji. Tudi vi ste od lastnih rojakov pretrpeli iste hude reči kakor one od Judov,

^2:15 torej od njih, ki so celo ubili Gospoda Jezusa in preroke in preganjali tudi nas. Ti niso Bogu všeč, nasprotniki vseh ljudi so

^2:16 in nam branijo oznanjati poganom, da bi se rešili. Tako so prignali svoje grehe do skrajnosti. Toda jeza nad njimi je že prikipela do vrhunca.

^2:17 Mi pa, bratje, za kratek čas zapuščeni od vas kot sirote, po obličju, ne pa v srcu, smo zelo hrepeneli po vas in si močno prizadevali, da bi videli vaše obličje.

^2:18 Zato smo hoteli priti k vam – vsaj jaz, Pavel, več kot enkrat –, a satan nam je to preprečil.

^2:19 Kajti kdo je naše upanje in naše veselje in venec, s katerim bi se lahko ponašali pred našim Gospodom Jezusom ob njegovem prihodu, če ne prav vi?

^2:20 Vi ste namreč naša slava in naše veselje.

^3:1 Ker nismo več mogli strpeti, smo sklenili ostati v Atenah sami,

^3:2 k vam pa smo poslali Timóteja, našega brata in Božjega sodelavca pri Kristusovem evangeliju, da bi vas utrdil in spodbudil v vaši veri,

^3:3 tako da bi se nihče ne pustil vznemirjati v teh stiskah. Sami namreč veste, da smo za to postavljeni:

^3:4 že ko smo bili pri vas, smo vam napovedovali, da bomo trpeli stisko, kakor veste, da se je tudi zgodilo.

^3:5 Zato tudi jaz nisem več strpel in sem dal poizvedeti, kako je z vašo vero, ali vas ni morda skušal skušnjavec in pojde naš trud v nič.

^3:6 Pravkar pa se je od vas vrnil Timótej in nam prinesel veselo sporočilo o vaši veri in o vaši ljubezni in kako nas imate zmeraj v lepem spominu ter nas želite videti, kakor želimo tudi mi vas.

^3:7 Zato, bratje, ste nas s svojo vero potolažili v vsej naši bridkosti in stiski.

^3:8 Saj zdaj spet živimo, da le vi stojite trdno v Gospodu.

^3:9 Le kako naj se zahvalimo Bogu glede vas za vse veselje, ki ga zaradi vas čutimo pred našim Bogom?

^3:10 Noč in dan prosimo z vso gorečnostjo, da bi mogli videti vaše obličje in dopolniti, kar še manjka vaši veri.

^3:11 Sam Bog pa in naš Oče ter naš Gospod Jezus naj usmeri našo pot k vam.

^3:12 Vam pa naj Gospod nakloni rast in preobilje v ljubezni, s katero ljubite drug drugega in vse, prav kakor jo čutimo mi do vas,

^3:13 da bi tako utrdil vaša srca, da bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen.

^4:1 Sicer pa vas, bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da še bolj napredujete v tem, kar ste prejeli od nas, namreč to, kako vam je treba živeti, da boste ugajali Bogu; sicer pa tako živite.

^4:2 Saj veste, kakšna navodila smo vam dali po Gospodu Jezusu.

^4:3 Kajti to je Božja volja, vaše posvečenje: da se vzdržite nečistovanja,

^4:4 da vsakdo izmed vas ohrani svoje telo v svetosti in časti,

^4:5 ne pa v poželjivi strasti kakor pogani, ki ne poznajo Boga.

^4:6 Naj v tej stvari nihče ne goljufa in ne vara svojega brata. Kajti vse to Gospod kaznuje, kakor smo vam že povedali in izpričali.

^4:7 Saj nas vendar Bog ni poklical k nečistosti, marveč v svetosti.

^4:8 Kdor torej zametuje to, ne zametuje človeka, temveč Boga, ki vam daje svojega Svetega Duha.

^4:9 O bratski ljubezni pa ni treba, da vam pišemo: vas same je Bog poučil, da ljubite drug drugega.

^4:10 Sicer to tudi delate do vseh bratov po vsej Makedoniji. Pač pa vas spodbujamo, bratje, da še bolj napredujete.

^4:11 Prizadevajte si živeti v tišini, skrbeti za svoja opravila in delati s svojimi rokami, kakor smo vam zapovedali.

^4:12 Tako naj bi spodobno živeli v očeh tistih, ki so zunaj, in naj ne bi potrebovali nikogar.

^4:13 Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja.

^4:14 Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali prek Jezusa, privedel skupaj z njim.

^4:15 Oprti na Gospodovo besedo vam rečemo tole: mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli zaspalih.

^4:16 Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu.

^4:17 Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom.

^4:18 S temi besedami se torej tolažíte med seboj.

^5:1 Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem,

^5:2 saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči.

^5:3 Ko bodo govorili: »Mir in varnost,« tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečnico, in ne bodo ubežali.

^5:4 Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat,

^5:5 saj ste vsi sinovi luči in sinovi dneva. Nismo sinovi noči in ne teme,

^5:6 zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.

^5:7 Tisti namreč, ki spijo, spijo ponoči, in tisti, ki se opijajo, se opijajo ponoči.

^5:8 Mi, ki pripadamo dnevu, pa bodimo trezni: oblecimo si oklep vere in ljubezni, za čelado pa upanje odrešenja.

^5:9 Kajti Bog nas ni namenil za jezo, ampak za to, da pridemo do odrešenja po našem Gospodu Jezusu Kristusu,

^5:10 ki je umrl za nas, da bi mi, pa naj bedimo ali spimo, živeli skupaj z njim.

^5:11 Zato tolažíte drug drugega in drug drugega izgrajujte, kakor to že delate.

^5:12 Prosimo pa vas, bratje, zavedajte se, kdo so tisti, ki s trudom delajo med vami in so vaši predstojniki v Gospodu ter vas opominjajo;

^5:13 zaradi njihovega dela imejte do njih največje spoštovanje in ljubezen. Živite v miru med seboj.

^5:14 Opominjamo pa vas, bratje: opozarjajte tiste, ki nočejo delati, tolažite malodušne, podpirajte slabotne, bodite potrpežljivi z vsemi.

^5:15 Glejte, da bi kdo ne vračal komu hudega s hudim, ampak si zmeraj prizadevajte za to, kar je dobro za vas in za vse.

^5:16 Zmeraj se veselite.

^5:17 Neprenehoma molíte.

^5:18 V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.

^5:19 Duha ne ugašajte.

^5:20 Preroštev ne zaničujte.

^5:21 Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite.

^5:22 Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite.

^5:23 Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.

^5:24 On, ki vas kliče, je zvest in bo to izpolnil.

^5:25 Bratje, molíte tudi za nas.

^5:26 Pozdravite s svetim poljubom vse brate.

^5:27 Rotim vas pri Gospodu, da preberete to pismo vsem bratom.

^5:28 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa z vami.