Prvo Korintčanom

^1:1 Pavel, po Božji volji poklican apostol Kristusa Jezusa, in brat Sostén

^1:2 Božji Cerkvi, ki je v Korintu, posvečenim v Kristusu Jezusu, poklicanim in svetim, z vsemi, ki kličejo ime našega Gospoda Jezusa Kristusa, kjer si bodi, na svojem ali našem kraju:

^1:3 milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa.

^1:4 Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu,

^1:5 kajti v njem ste vsestransko obogateli v vsej besedi in v vsem spoznanju.

^1:6 Pričevanje o Kristusu se je namreč med vami utrdilo,

^1:7 tako da vi, ki pričakujete razodetje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ne pogrešate nobenega daru milosti.

^1:8 On vas bo tudi do konca utrdil, da boste brez krivde na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa.

^1:9 Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom.

^1:10 Bratje, rotim vas v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa: vsi govorite isto in med vami naj ne bo razprtij. Med seboj se dopolnjujte v istem umu in istem hotenju.

^1:11 Hloini domači so mi namreč sporočili o vas, bratje moji, da se prepirate.

^1:12 V mislih imam to, da ta ali oni izmed vas pravi: »Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.«

^1:13 Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel križan za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?

^1:14 Hvala Bogu, da nisem krstil nobenega izmed vas razen Krispa in Gaja.

^1:15 Tako nihče ne more reči, da ste bili krščeni v moje ime.

^1:16 Pač, krstil sem še Stefanájevo družino. Sicer pa ne vem, da bi krstil še koga drugega.

^1:17 Kristus me namreč ni poslal krščevat, ampak oznanjat evangelij, in sicer ne z modrostjo besede, da se Kristusov križ ne izvotli.

^1:18 Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč.

^1:19 Saj je pisano: Uničil bom modrost modrih, razumnost razumnih bom zavrgel.

^1:20 Kje je modrec, kje je pismouk, kje razpravljavec sveta? Mar ni Bog modrosti tega sveta obrnil v norost?

^1:21 Ker pač svet prek modrosti ni spoznal Boga v njegovi modrosti, je Bog po norosti oznanila sklenil rešiti tiste, ki verujejo.

^1:22 Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost,

^1:23 mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost.

^1:24 Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost.

^1:25 Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi.

^1:26 Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu.

^1:27 Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno.

^1:28 Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče,

^1:29 da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno meso.

^1:30 Iz njega pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev,

^1:31 da bi se – kakor je pisano – tisti, ki se ponaša, ponašal v Gospodu.

^2:1 Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost.

^2:2 Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega.

^2:3 Pred vami sem bil slaboten, v strahu in velikem trepetu.

^2:4 Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč,

^2:5 zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči.

^2:6 Pa vendar oznanjamo modrost, in sicer med popolnimi! Toda ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta. Ti minevajo.

^2:7 Mi oznanjamo Božjo modrost v skrivnosti, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki vnaprej določil za naše veličastvo.

^2:8 Te ni spoznal noben mogočnik tega sveta. Kajti ko bi jo spoznali, Gospoda veličastva pač ne bi križali.

^2:9 Kakor je pisano: Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo,

^2:10 to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.

^2:11 Kdo izmed ljudi pa ve, kaj je v človeku? Mar tega ne ve le človekov duh, ki je v njem? Tako tudi to, kar je v Bogu, pozna samo Božji Duh.

^2:12 Mi nismo prejeli duha sveta, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi mogli spoznati to, kar nam je Bog milostno podaril.

^2:13 To tudi govorimo, pa ne z besedami, kakršne uči človeška modrost, ampak kakršne uči Duh, tako da duhovne stvari presojamo z duhovnimi.

^2:14 Duševni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno.

^2:15 Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.

^2:16 Kdo je namreč spoznal Gospodov um, da bi njega učil? Mi pa imamo Kristusov um.

^3:1 Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu.

^3:2 Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete.

^3:3 Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?

^3:4 Mar ne ravnate zgolj po človeško, če kdo pravi: »Jaz sem Pavlov,« drugi pa: »Jaz sem Apolov«?

^3:5 Kaj je vendar Apolo? Kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste prejeli vero, in sicer kakor je komu dal Gospod.

^3:6 Jaz sem zasadil, Apolo je zalil, Bog pa je dal rast,

^3:7 tako da ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog.

^3:8 Kdor pa sadi in kdor zaliva, sta eno. Vsak bo prejel svoje plačilo po svojem naporu.

^3:9 Božja sodelavca sva, vi pa ste Božja njiva in Božja zgradba.

^3:10 Po Božji milosti, ki mi je bila dana, sem kot moder gradbenik položil temelj, drug pa zida naprej. Vsak pa naj gleda, kako zida naprej.

^3:11 Drugega temelja namreč nihče ne more položiti namesto tistega, ki je že položen, in ta je Jezus Kristus.

^3:12 Če pa kdo na tem temelju zida zlato, srebro, dragocene kamne, les, seno ali slamo –

^3:13 delo vsakega bo postalo vidno. Razkril ga bo namreč dan, ker se bo razodel z ognjem, in ogenj bo preizkusil, kakšno je delo tega ali onega.

^3:14 Kdor bo gradil na temelju, bo prejel plačilo, če bo njegovo delo zdržalo.

^3:15 Tisti pa, čigar delo bo zgorelo, bo trpel škodo. Sam se bo sicer rešil, vendar kakor skozi ogenj.

^3:16 Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas?

^3:17 Če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega. Božji tempelj je namreč svet, in to ste vi.

^3:18 Nihče naj se ne vara! Če kdo izmed vas misli, da je moder v tem svetu, naj postane nor, da postane moder,

^3:19 kajti modrost tega sveta je pri Bogu norost. Zapisano je namreč: Modre ujame v njihovi prekanjenosti,

^3:20 in spet: Gospod pozna misli modrih; ve, da so prazne.

^3:21 Zato naj se nihče ne ponaša z ljudmi! Vse je namreč vaše:

^3:22 Pavel, Apolo, Kefa, svet, življenje in smrt, sedanjost in prihodnost. Vse je vaše,

^3:23 vi Kristusovi, Kristus pa Božji.

^4:1 Imejte nas vendar za Kristusove služabnike, za oskrbnike Božjih skrivnosti.

^4:2 Seveda se od oskrbnikov zahteva, da so zanesljivi.

^4:3 Meni pa je prav malo mar, če meni sodite vi ali kakšno človeško sodišče. Seveda pa tudi jaz ne sodim sebi.

^4:4 Ne zavedam se sicer nobene krivde. Vendar zato še nisem opravičen. Sodi mi namreč Gospod.

^4:5 Ne sodite torej pred časom, preden pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je skrito v temi, in razkril namene src. Tedaj bo vsak prejel od Boga priznanje.

^4:6 Bratje, to pa sem obrnil nase in na Apola, in sicer zaradi vas, da bi se na naju učili, kaj pomeni: »Ne prek tega, kar je pisano!«, da se nihče med vami ne bi napihoval v prid enega proti drugemu.

^4:7 Kdo ti namreč more dati prednost? Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel?

^4:8 Vi ste že nasičeni! Vi ste že obogateli! Brez nas ste zakraljevali! O, ko bi res zakraljevali. Tako bi tudi mi z vami prišli do kraljevanja!

^4:9 Zdi se mi namreč, da je Bog nas apostole postavil na zadnje mesto, kakor da bi bili obsojeni na smrt, kakor da smo postali prizor, ki ga gledajo svet, angeli in ljudje.

^4:10 Mi zaradi Kristusa nori, vi pa v Kristusu razumni. Mi slabotni, vi močni. Vi slavni, mi zaničevani.

^4:11 Prav do te ure smo lačni in žejni in nagi. Tepejo nas, iz kraja v kraj bežimo.

^4:12 Utrujeni smo, ker delamo z lastnimi rokami. Kadar nas sramotijo, blagoslavljamo, kadar nas preganjajo, potrpimo,

^4:13 kadar nas preklinjajo, odgovarjamo blágo. Postali smo kakor smeti sveta, kakor izvržek vseh, vse do tega trenutka.

^4:14 Tega vam ne pišem zato, da bi vas sramotil, marveč da bi vas kot svoje ljube otroke svaril.

^4:15 Čeprav bi namreč imeli deset tisoč vzgojiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov. V Kristusu Jezusu sem vas namreč po evangeliju rodil jaz.

^4:16 Zato vas torej rotim, postanite moji posnemovalci.

^4:17 Tudi Timóteja, mojega dragega zvestega otroka v Gospodu, sem k vam poslal prav zato. On vam bo priklical v spomin moja pota v Kristusu Jezusu, kot jih učim povsod po vseh Cerkvah.

^4:18 Nekateri so postali prevzetni, kot da me ne bo k vam.

^4:19 Pa bom k vam kmalu prišel, če bo Gospod hotel. In tedaj ne bom spoznal besed teh prevzetnežev, ampak njihovo moč.

^4:20 Božje kraljestvo namreč ni v besedi, temveč v moči.

^4:21 Kaj vam je ljubše? Da pridem k vam s palico ali z ljubeznijo in v duhu krotkosti?

^5:1 Nasploh je slišati, da je med vami nečistovanje, in sicer takšno, kakršnega niti med pogani ni, da namreč nekdo živi z ženo svojega očeta.

^5:2 Vi pa se še bahate, namesto da bi bili žalostni in bi tistega, ki to počenja, pognali iz svoje srede.

^5:3 Res sem telesno odsoten, toda v duhu sem navzoč. Zato sem – kakor če bi bil med vami – v imenu našega Gospoda Jezusa že sklenil: ko bomo zbrani

^5:4 vi in moj duh, bom tega, ki to počne, v moči našega Gospoda Jezusa

^5:5 izročil satanu v pogubo mesa, da bi se njegov duh rešil na Gospodov dan.

^5:6 Ni lepo to, s čimer se ponašate. Mar ne veste, da malo kvasa prekvasi vse testo?

^5:7 Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste nekvašeni. Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan.

^5:8 Praznujmo, pa ne s starim kvasom hudobije in zla, ampak z nekvašenim kruhom iskrenosti in resnice.

^5:9 V pismu sem vam pisal, da se ne smete družiti z nečistniki.

^5:10 Pa nisem mislil na nečistnike tega sveta ali na lakomnike in roparje in na malikovalce sploh, ker bi vi sicer morali oditi s sveta.

^5:11 Ne, pisal sem vam, da se ne smete družiti s takim, ki sebe imenuje brat, pa je nečistnik ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali ropar. S takim niti ne jejte skupaj.

^5:12 Sicer pa, čemu naj bi jaz sodil tiste, ki so zunaj? Mar ne sodite vi le tiste, ki so znotraj?

^5:13 One zunaj bo sodil Bog. Izločite hudobneža iz svoje srede!

^6:1 Kako si upa kdo izmed vas, ki ima tožbo zoper drugega, iskati pravico pred krivičnimi in ne pred svetimi?

^6:2 Mar ne veste, da bodo svetu sodili sveti? In če boste vi sodili svetu, ste mar nevredni, da bi bili sodniki v najmanjših rečeh?

^6:3 Mar ne veste, da bomo sodili angelom, pa ne bi vsakdanjim rečem?

^6:4 V pravdah o vsakdanjih rečeh postavljate za sodnike take, ki v Cerkvi nimajo ugleda?

^6:5 To govorim vam v sramoto. Potemtakem med vami ni nobenega modrega, ki bi mogel razsojati med svojimi brati.

^6:6 In tako se pravda brat z bratom, in sicer pred neverniki!

^6:7 Sploh je za vas sramotno že to, da se pravdate. Zakaj krivice raje ne prenašate? Zakaj se raje ne pustite okrasti?

^6:8 Ne, vi sami delate krivico in kradete, in sicer takim, ki so vaši bratje.

^6:9 Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci

^6:10 ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči Božjega kraljestva.

^6:11 In taki ste bili nekateri. Toda bili ste umiti, posvečeni ste bili, opravičeni ste bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga.

^6:12 »Vse mi je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse mi je dovoljeno,« toda jaz se ne bom dal ničemur podvreči!

^6:13 Jedi so za trebuh in trebuh je za jedi. Bog pa bo oboje odpravil. Telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo.

^6:14 Bog je obudil Gospoda in bo s svojo močjo obudil tudi nas.

^6:15 Ali ne veste, da so vaša telesa deli Kristusovega telesa? Mar bom vzel dele Kristusovega telesa in iz njih napravil dele vlačuginega telesa? Nikakor!

^6:16 Mar ne veste, da tisti, ki se druži z vlačugo, postane z njo eno telo? Saj je rečeno: Dva bosta eno meso.

^6:17 Kdor pa se druži z Gospodom, je z njim en duh.

^6:18 Bežite pred nečistovanjem. Vsak greh, ki ga stori človek, je zunaj telesa; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu.

^6:19 Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi,

^6:20 saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu.

^7:1 Zdaj pa k vprašanjem iz vašega pisma. Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika.

^7:2 Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima svojega moža.

^7:3 Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu.

^7:4 Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena.

^7:5 Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi. Potem pa bodita spet skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkljivega samoobvladovanja ne bi skušal satan.

^7:6 To pravim iz prizanesljivosti, ni pa ukaz.

^7:7 Želel bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak ima svoj milostni dar od Boga, eden tako, drugi tako.

^7:8 Povem pa samskim in vdovam, da je zanje dobro, če ostanejo kakor jaz.

^7:9 Če pa se ne morejo obvladati, naj se poročijo, ker je boljše skleniti zakon kakor plameneti.

^7:10 Zakoncem pa naročam – ne jaz, temveč Gospod – naj se žena ne loči od moža.

^7:11 Če se že loči, naj ostane neomožena ali naj se z možem spravi. Tudi mož naj žene ne odpušča.

^7:12 Drugim pravim jaz, ne Gospod: če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj je ne odpušča,

^7:13 in če ima kakšna žena nevernega moža, pa je ta voljen živeti z njo, naj moža ne odpušča.

^7:14 Neverni mož je namreč posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po vernem možu. Sicer bi bili vaši otroci nečisti, tako pa so sveti.

^7:15 Če pa se neverni hoče ločiti, naj se loči. Brat ali sestra v takih primerih nista suženjsko vezana. Bog vas je namreč poklical k miru.

^7:16 Kaj veš, žena, če boš rešila moža, kaj veš, mož, če boš rešil ženo?

^7:17 Sicer pa naj vsak živi tako, kakor mu je odmeril Gospod in kakor je koga poklical Bog. Tako ukazujem po vseh Cerkvah.

^7:18 Kdor je bil poklican obrezan, naj obreze ne poskuša skriti. Kdor je bil poklican neobrezan, naj se ne da obrezati.

^7:19 Obreza ni nič in tudi neobrezanost ni nič, ampak izpolnjevanje Božjih zapovedi.

^7:20 Vsak naj ostane v tistem stanu, v katerem je bil poklican.

^7:21 Si bil suženj, ko si bil poklican? Nič ne maraj za to. Če pa lahko postaneš svoboden, izkoristi priložnost.

^7:22 Suženj, ki je poklican v Gospodu, je namreč Gospodov osvobojenec, in prav tako je tisti, ki je poklican kot svobodnjak, Kristusov suženj.

^7:23 Za visoko ceno ste bili odkupljeni; ne postanite sužnji ljudem.

^7:24 Bratje, vsak naj ostane pred Bogom v tistem stanu, v katerem je bil poklican.

^7:25 Glede deviških nimam Gospodovega naročila, dajem pa nasvet, ker sem prejel milost od Gospoda, da sem vreden zaupanja.

^7:26 Mislim, da je to dobro zaradi sedanje stiske – da je namreč dobro, če človek živi tako.

^7:27 Če pa si vezan na ženo, ne išči razveze, in če nisi vezan na ženo, žene ne išči.

^7:28 Pa tudi če se oženiš, ne grešiš; in če se deviška omoži, ne greši, vendar bodo taki imeli stisko v mesu. Jaz pa bi vam rad prizanesel.

^7:29 To pa rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek. Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli,

^7:30 tisti, ki jočejo, kakor da ne bi jokali, tisti, ki se veselijo, kakor da se ne bi veselili, tisti, ki kupujejo, kakor da ne bi nič imeli,

^7:31 in tisti, ki ta svet uporabljajo, kakor da ga ne bi izrabljali, kajti podoba tega sveta mineva.

^7:32 Hočem, da bi bili vi brez skrbi. Kdor ni oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovo, kako bi ugajal Gospodu,

^7:33 kdor pa je oženjen, skrbi za to, kar je svetno, kako bi ugajal ženi,

^7:34 in je razdvojen. Samska in deviška skrbi za to, kar je Gospodovo, da bi bila sveta po telesu in po duhu. Tista pa, ki je omožena, skrbi za to, kar je svetno, kako bi ugajala možu.

^7:35 To pravim vam v korist; ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu.

^7:36 Če kdo misli, da bi se zaradi močnih strasti vedel do svoje device nespodobno in mora priti do tega, naj stori, za kar se je odločil. Tak ne greši. Naj se poročita.

^7:37 Kdor pa se je v svojem srcu trdno odločil in ni v nobeni stiski ter obvlada svojo voljo in je v svojem srcu sklenil, da bo pazil na svojo devico, bo storil prav.

^7:38 Kdor torej poroči svojo devico, stori prav, kdor pa je ne poroči, stori še bolje.

^7:39 Žena je vezana, dokler njen mož živi. Če pa mož zaspi, je prosta. Naj se omoži, s komer hoče, da se le v Gospodu.

^7:40 Po mojem mnenju je sicer bolj srečna, če ostane tako. Mislim pa, da imam tudi jaz Božjega Duha.

^8:1 Glede malikom žrtvovanega mesa – vemo, da imamo vsi spoznanje. Spoznanje napihuje, ljubezen pa izgrajuje.

^8:2 Če si kdo domišlja, da je kaj spoznal, še ni spoznal, kakor bi bilo treba spoznati.

^8:3 Če pa kdo ljubi Boga, ga je on spoznal.

^8:4 Glede jedil, ki se žrtvujejo malikom, vemo tole: v svetu ni nobenega malika in nobenega boga ni razen enega.

^8:5 Če pa tako imenovani bogovi na nebu ali na zemlji obstajajo – in res obstaja veliko bogov in gospodov –

^8:6 je vendar za nas en Bog, Oče, iz katerega je vse, mi pa zanj, in en Gospod, Jezus Kristus, po katerem je vse in mi po njem.

^8:7 Vendar tega spoznanja nimajo vsi. Nekateri so namreč še zmeraj navezani na malike pa jedo meso žrtve kot zares malikom žrtvovano. In tako omadežujejo svojo vest, ki je pač slabotna.

^8:8 Toda Bogu nas ne bo približala jed. Če namreč ne jemo, nismo nič slabši, in če jemo, nismo nič boljši.

^8:9 Pazite pa, da ta vaša svoboda ne bo v spotiko slabotnim!

^8:10 Če namreč kdo opazi tebe, ki imaš spoznanje, kako sediš v malikovalnici za mizo, ali ne bo njegova vest spodbujena, da bo jedel, kar je žrtvovano malikom, ker je pač slaboten?

^8:11 Tako bo zaradi tvojega spoznanja propadel slabotni brat, ki je zanj Kristus umrl.

^8:12 Če tako grešite proti bratom in s tem zadajate rane njihovi slabotni vesti, grešite proti Kristusu.

^8:13 Zato pa: če jed pohujšuje mojega brata, nikoli več ne bom jedel mesa, da ne bi pohujšal svojega brata.

^9:1 Mar nisem svoboden? Mar nisem apostol? Mar nisem videl Jezusa, našega Gospoda? Ali niste vi moje delo v Gospodu?

^9:2 Če nisem apostol drugim, sem pa vsaj vam. Vi ste namreč pečat mojega apostolstva v Gospodu.

^9:3 Moj zagovor pred tistimi, ki me obsojajo, je ta:

^9:4 Ali res nimamo pravice jesti in piti?

^9:5 Ali nimamo pravice s seboj vzeti verujočo ženo kakor drugi apostoli in Gospodovi bratje in Kefa?

^9:6 Ali samo jaz in Barnaba ne smeva biti oproščena dela?

^9:7 Kdo je že kdaj služil vojaščino na svoje stroške? Kdo nasadi vinograd in ne uživa njegovega sadu? Kdo pase čredo in ne uživa mleka od črede?

^9:8 Mar govorim po človeško? Mar ne pravi tega tudi postava?

^9:9 V Mojzesovi postavi je namreč pisano: Ne zavezuj gobca volu, kadar vrši žito. Pa je Bog res za vole v skrbeh?

^9:10 Mar ne govori predvsem o nas? Da, zaradi nas je bilo zapisano, da mora orač orati v upanju in mlatič upati na delež.

^9:11 Če smo torej mi vam sejali duhovne dobrine, ali bi bilo preveč, če bi želi vaše snovne?

^9:12 Če so pri vas drugi deležni te pravice, ali je nismo toliko bolj mi? Vendar nismo izkoristili te pravice. Nasprotno, vse prenašamo, da le ne bi povzročili kakšne ovire Kristusovemu evangeliju.

^9:13 Ali ne veste, da tisti, ki skrbijo za bogoslužje, živijo od svetišča, in da od oltarja dobijo delež tisti, ki delajo pri oltarju?

^9:14 Tako je tudi Gospod določil, naj tisti, ki oznanjajo evangelij, živijo od evangelija.

^9:15 Jaz pa nobene od teh pravic nisem uporabil. Tudi tega ne pišem zato, da bi to uveljavljal še jaz. Raje umrem kakor … No, nihče mi ne bo izvotlil tega ponosa!

^9:16 Če namreč oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!

^9:17 Ko bi namreč to delal na lastno pobudo, bi imel plačilo. Če pa tega ne delam na lastno pobudo, mi je bilo zaupano oskrbništvo.

^9:18 Kaj je torej moje plačilo? To, da zastonj oznanjam evangelij in da pri tem ne izkoriščam svoje pravice, ki mi gre iz evangelija.

^9:19 Čeprav sem osvobojen vseh, sem vendar postal služabnik vseh, da bi jih čim več pridobil.

^9:20 Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude; tistim, ki so pod postavo, kakor bi bil pod postavo, čeprav sam nisem pod postavo, da bi pridobil tiste, ki so pod postavo.

^9:21 Tistim, ki so brez postave, kakor bi bil sam brez postave, čeprav nisem brez Božje postave, ampak sem pod Kristusovo postavo, da bi pridobil tiste brez postave.

^9:22 Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil.

^9:23 Vse delam zaradi evangelija, da bi bil tudi sam deležen njegovih obljub.

^9:24 Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli.

^9:25 Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, ôni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega.

^9:26 Zato jaz ne tečem kar na slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku.

^9:27 Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim.

^10:1 Nočem, bratje, da bi vi ne vedeli, da so bili vsi naši očetje pod oblakom, da so šli vsi skozi morje

^10:2 in da so bili v oblaku in morju vsi krščeni v Mojzesa.

^10:3 Vsi so jedli isto duhovno jed

^10:4 in vsi so pili isto duhovno pijačo. Pili so namreč iz duhovne skale, ki jih je spremljala. In ta skala je bil Kristus.

^10:5 Toda večina izmed njih ni bila Bogu po volji. Popadali so zatorej v puščavi.

^10:6 To se je zgodilo nam v zgled, da mi ne bi poželeli hudega, kakor so oni.

^10:7 Ne postanite malikovalci, kot so bili nekateri izmed njih, kakor je pisano: Ljudje so sedli jest in pit in so vstali, da bi se zabavali.

^10:8 Tudi ne nečistujmo, kakor so nečistovali nekateri izmed njih in jih je padlo v enem dnevu triindvajset tisoč.

^10:9 Ne preizkušajmo Kristusa, kakor so ga nekateri izmed njih preizkusili in so jih pomorile kače.

^10:10 Ne godrnjajte, kakor so nekateri izmed njih godrnjali in jih je pomoril pokončevalec.

^10:11 To se je onim zgodilo, da bi bili za zgled, zapisano pa je bilo v svarilo nam, nad katere je prišel konec vekov.

^10:12 Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade.

^10:13 Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.

^10:14 Zato, ljubi, bežite od malikovanja.

^10:15 Govorim vam kot preudarnim ljudem. Sami pa presodite, kaj govorim.

^10:16 Mar blagoslovljeni kelih, ki ga blagoslavljamo, ni udeležba pri Kristusovi krvi? Mar kruh, ki ga lomimo, ni udeležba pri Kristusovem telesu?

^10:17 Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo, ker smo vsi deležni enega kruha.

^10:18 Glejte Izrael po mesu. Mar niso tisti, ki jedo od žrtev, deležni oltarja?

^10:19 Kaj hočem reči? Da je kaj to, kar se žrtvuje malikom, ali da je morda malik sam kaj?

^10:20 Nikakor! Povedati hočem, da to, kar žrtvujejo, žrtvujejo demonom in ne Bogu. Nočem pa, da bi vi postali družabniki demonov.

^10:21 Ne morete piti Gospodovega keliha in keliha demonov, ne morete biti deležni Gospodove mize in mize demonov.

^10:22 Ali hočemo izzivati Gospoda, da bo postal ljubosumen? Ali smo močnejši od njega?

^10:23 »Vse je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse je dovoljeno,« toda vse ne izgrajuje.

^10:24 Nihče naj ne išče svoje koristi, temveč korist drugega.

^10:25 Vse, kar je v mesnici naprodaj, jejte in se nič ne sprašujte glede vesti,

^10:26 kajti Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje.

^10:27 Če vas kdo izmed nevernikov povabi in bi radi šli, jejte vse, kar postavijo pred vas, in se nič ne sprašujte glede vesti!

^10:28 Če pa bi vam kdo rekel: »To je sveta žrtev,« ne jejte zaradi tistega, ki vas je opozoril, in zaradi vesti.

^10:29 Tu pa ne mislim na vašo vest, ampak vest drugega. Le čemu bi druga vest sodila o moji svobodi?

^10:30 Če se hvaležno udeležim pojedine, zakaj bi me kdo preklinjal zaradi tega, zaradi česar se zahvaljujem?

^10:31 Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo.

^10:32 Ne bodite v spotiko ne Judom ne Grkom ne Božji Cerkvi.

^10:33 Tako skušam tudi jaz v vseh rečeh ugoditi vsem, pri tem pa ne iščem svoje koristi, ampak to, kar je koristno za mnoge, da bi se rešili.

^11:1 Postanite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov.

^11:2 Dajem vam priznanje, ker se me v vsem spominjate in ker se držite izročil, kakor sem vam jih izročil.

^11:3 Hočem pa, da veste tole: vsakemu moškemu je glava Kristus, glava ženske je moški, glava Kristusa pa Bog.

^11:4 Vsak moški, ki moli ali prerokuje s pokrito glavo, dela sramoto svoji glavi.

^11:5 Vsaka ženska pa, ki moli ali prerokuje z odkrito glavo, dela sramoto svoji glavi, ker je to prav tako, kakor če bi bila ostrižena.

^11:6 Če se namreč ženska ne pokriva, naj se še striže! Če pa je za žensko sramotno, da bi se strigla ali brila, naj se pokriva.

^11:7 Moškemu ni treba, da bi si pokrival glavo, ker je podoba in slava Boga. Ženska pa je slava moškega.

^11:8 Ni namreč moški iz ženske, ampak ženska iz moškega,

^11:9 in ni bil moški ustvarjen zaradi ženske, temveč ženska zaradi moškega.

^11:10 Zato mora ženska imeti na glavi oblast – zaradi angelov.

^11:11 Sicer pa v Gospodu ni niti ženske brez moškega niti moškega brez ženske.

^11:12 Kakor namreč ženska izvira iz moškega, tako moški prejme življenje po ženski, vse pa je iz Boga.

^11:13 Sami presodite, ali se spodobi, da bi ženska z odkrito glavo molila Boga.

^11:14 Ali vas ne uči že narava sama, da je za moškega nečastno, če si pusti dolge lase,

^11:15 ženski pa v čast, če ima dolge lase. Njej so bili namreč dolgi lasje dani za ogrinjalo.

^11:16 Če bi se pa kdo – kakor je videti – rad prepiral, mi te navade nimamo in Božje Cerkve tudi ne.

^11:17 Ko vam to naročam, vas ne hvalim. Ne shajate se namreč tako, da bi se poboljšali. Slabši postajate.

^11:18 Najprej tole: slišim, da so med vami razprtije, kadar se zberete kot Cerkev. In deloma verjamem.

^11:19 Med vami pač morajo biti ločine, da se bodo med vami razkrili tisti, ki so preizkušeni.

^11:20 Vi se res zberete, a temu se ne reče jesti Gospodovo večerjo,

^11:21 saj se vsem mudi pojesti svojo večerjo – in tako je eden lačen, drugi pa pijan.

^11:22 Mar nimate domov, da bi jedli in pili? Ali zaničujete Božjo Cerkev in sramotite tiste, ki nimajo? Kaj naj vam rečem? Naj vas hvalim? Glede tega vas ne hvalim.

^11:23 Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: Gospod Jezus je tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh

^11:24 in se zahvalil, ga razlomil in rekel: »To je moje telo za vas. To delajte v moj spomin.«

^11:25 Prav tako je vzel tudi kelih po večerji in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.«

^11:26 Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

^11:27 Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh in pil ta Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo.

^11:28 Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha,

^11:29 kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo, če ne razpoznava telesa.

^11:30 Zato pa je med vami veliko slabotnih in bolehnih in precej jih je že zaspalo.

^11:31 Ko bi mi presojali sami sebe, bi ne bili sojeni.

^11:32 Ker pa nas sodi Gospod, nas vzgaja, da ne bi bili obsojeni s svetom vred.

^11:33 Zato, bratje moji, kadar se shajate k jedi, počakajte drug drugega.

^11:34 Če je kdo lačen, naj jé doma, da se ne boste shajali v obsodbo. Drugo bom uredil, ko pridem.

^12:1 Glede duhovnih darov, bratje, nočem, da bi bili vi v nevednosti.

^12:2 Veste, kako ste bili zapeljani in ste se dali voditi k nemim malikom, ko ste bili še pogani.

^12:3 Zato vam jasno povem, da nihče, ki govori v Božjem Duhu, ne reče: »Jezus naj bo preklet,« in nihče ne more reči: »Jezus je Gospod,« razen v Svetem Duhu.

^12:4 Različni so milostni darovi, Duh pa je isti.

^12:5 Različne so službe, Gospod pa je isti.

^12:6 Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh.

^12:7 Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh.

^12:8 Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja.

^12:9 Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja,

^12:10 drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov.

^12:11 Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.

^12:12 Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus.

^12:13 V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha.

^12:14 Tudi telo namreč ni sestavljeno iz enega telesnega dela, ampak iz več delov.

^12:15 Če bi noga rekla: »Ker nisem roka, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu.

^12:16 Če bi uho reklo: »Ker nisem oko, ne spadam k telesu,« vendarle spada k telesu.

^12:17 Kje bi bil sluh, ko bi bilo vse telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo sluh?

^12:18 Tako pa je Bog vse posamezne telesne dele razpostavil po telesu, kakor je hotel.

^12:19 Ko bi bilo vse skupaj en sam telesni del, kje bi bilo telo?

^12:20 Tako pa je veliko delov, telo pa je eno.

^12:21 Ne more oko reči roki: »Ne potrebujem te,« tudi ne glava nogam: »Ne potrebujem vas.«

^12:22 Še več, telesni deli, ki se zdijo slabotnejši, so še bolj potrebni,

^12:23 in tistim, ki se nam zdijo manj vredni časti, izkazujemo še večje spoštovanje in z manj uglednimi še lepše ravnamo,

^12:24 medtem ko ugledni tega ne potrebujejo. Da, Bog je sestavil telo in skromnemu namenil več časti,

^12:25 da v telesu ne bi bilo razprtije, marveč bi telesni deli enako skrbeli drug za drugega.

^12:26 Če en del trpi, trpijo z njim vsi deli, če je en del v časti, se z njim veselijo vsi.

^12:27 Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase del telesa.

^12:28 Bog pa je v Cerkvi postavil najprej apostole, drugič preroke, tretjič učitelje; potem čudodelstva, potem milostne darove ozdravljanja, pomoči, vodenja in govorjenja v raznovrstnih jezikih.

^12:29 So mar vsi apostoli? So vsi preroki? Vsi učitelji? Ali vsi delajo čudeže,

^12:30 ali imajo vsi milostne darove ozdravljanja? Ali vsi govorijo jezike? Jih vsi razlagajo?

^12:31 A vendar morate hrepeneti po večjih milostnih darovih. Naj vam pokažem še odličnejšo pot.

^13:1 Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale.

^13:2 In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič.

^13:3 In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

^13:4 Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje,

^13:5 ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.

^13:6 Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice.

^13:7 Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.

^13:8 Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo,

^13:9 kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo.

^13:10 Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo.

^13:11 Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega.

^13:12 Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.

^13:13 Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.

^14:1 Prizadevajte si za ljubezen. Bodite vneti za duhovne darove, posebno še, da bi prerokovali.

^14:2 Kdor namreč govori z darom jezika, ne govori ljudem, temveč Bogu. Nihče ga namreč ne posluša, ampak v Duhu izgovarja skrivnosti.

^14:3 Kdor pa prerokuje, govori ljudem in jih izgrajuje, osrčuje in tolaži.

^14:4 Kdor govori z darom jezika, izgrajuje sam sebe, kdor pa prerokuje, gradi Cerkev.

^14:5 Želim, da bi vi vsi govorili z darom jezikov, še bolj pa, da bi prerokovali. Večji je namreč tisti, ki prerokuje, kakor tisti, ki govori z darom jezikov, razen če tudi razlaga, tako da izgrajuje Cerkev.

^14:6 In zdaj, bratje, kaj bi vam koristil, če bi prišel k vam in govoril z darom jezikov, pa vam ne bi govoril o razodetju, spoznanju, prerokbi ali nauku?

^14:7 Podobno je z neživimi stvarmi, ki dajejo glas, kakor so piščal in citre. Kako bomo prepoznali, kaj igra piščal ali kaj igrajo citre, če ne dajejo različnih glasov?

^14:8 Kdo se bo pripravil za boj, če trobenta ne bi dala razločnega glasu?

^14:9 Tako je tudi z vami: ne bodo mogli spoznati pomena vašega govora, če z darom jezika govorite nerazumljive besede. V zrak boste govorili.

^14:10 Kdo ve, koliko vrst glasov je na svetu in nič ni brez glasu.

^14:11 Če torej ne vem, kaj glas pomeni, bom za tistega, ki govori, tujec, in tisti, ki govori, bo zame tujec.

^14:12 Tako se tudi vi, ker ste vneti za duhove, potrudite, da boste obilno koristili pri izgrajevanju Cerkve.

^14:13 Kdor torej govori z darom jezika, naj prosi, da bi mogel tudi razlagati.

^14:14 Če namreč molim z darom jezika, moli moj duh, toda moj um je brez sadu.

^14:15 Kaj bom torej storil? Molil bom v duhu, molil pa tudi z umom. Prepeval bom v duhu, a prepeval tudi z umom.

^14:16 Kajti če moliš zahvalno molitev v duhu, kako bo mogel človek, ki stoji na mestu nepoučenega, na tvoje zahvaljevanje reči »amen«, ko pa ne ve, kaj govoriš.

^14:17 Res da se ti lepo zahvaljuješ, a drugega to ne izgrajuje.

^14:18 Hvala Bogu, bolj kakor vi vsi govorim z darom jezikov,

^14:19 toda v Cerkvi raje povem pet besed s svojim umom, da bi poučil tudi druge, kakor pa na tisoče besed z darom jezika.

^14:20 Bratje, ne bodite otroci v mišljenju. V hudobiji bodite otroški, v mišljenju pa bodite odrasli.

^14:21 V postavi piše: Po ljudeh tujih jezikov in po ustnicah tujcev bom govoril temu ljudstvu, pa me tudi tako ne bodo poslušali, govori Gospod.

^14:22 Zato dar jezikov ni znamenje za verujoče, temveč za neverujoče, preroštvo pa ni znamenje za neverujoče, temveč za verujoče.

^14:23 Če bi se torej zbrala na istem kraju vsa Cerkev in bi vsi govorili z darom jezikov, pa bi vstopili neuki in neverni, ali ne bodo rekli, da ste poblazneli?

^14:24 Če pa bi vsi prerokovali in bi vstopil kakšen neverujoč ali nepoučen človek, ga bodo vsi opominjali in vsi presojali.

^14:25 Tedaj se bodo razkrile skrivnosti njegovega srca. Padel bo na obraz, molil Boga in priznal, da je Bog resnično med vami.

^14:26 Kaj torej, bratje? Kadar se zberete, ima vsakdo od vas nekaj: ta pesem, oni nauk, eden razodetje, drugi dar jezika, tretji razlago. Vse pa naj bo v izgrajevanje.

^14:27 Če kdo govori z darom jezika, naj nastopita dva ali kvečjemu trije, in sicer po vrsti, eden pa naj razlaga.

^14:28 Če razlagalca ni, naj brat v Cerkvi molči, govori pa naj sebi in Bogu.

^14:29 Od prerokov naj spregovorita dva ali trije, drugi pa naj razsojajo.

^14:30 Če pa je razodetje podarjeno komu drugemu od navzočih, naj prejšnji umolkne.

^14:31 Vsi lahko prerokujete, vendar drug za drugim, da se bodo vsi učili in vsi dobili spodbudo.

^14:32 Duhovi prerokov se prerokom podrejajo,

^14:33 kajti Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru. Kakor v vseh Cerkvah svetih

^14:34 naj žene tudi v vaših Cerkvah molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava.

^14:35 Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker bi bilo sramotno, če bi žena govorila v Cerkvi.

^14:36 Mar od vas izhaja Božja beseda? Je morda dospela samo do vas?

^14:37 Če kdo misli, da je prerok ali da je duhoven človek, naj jasno spozna, da je to, kar vam pišem, Gospodova zapoved.

^14:38 Če pa kdo tega ne spozna, tudi on ni spoznan.

^14:39 Zato si prizadevajte, bratje moji, da bi prerokovali, pa tudi govoriti z darom jezikov ne branite.

^14:40 Vse pa naj poteka spodobno in urejeno.

^15:1 Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem.

^15:2 Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero.

^15:3 Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih.

^15:4 Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih.

^15:5 Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim.

^15:6 Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali.

^15:7 Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom.

^15:8 Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku prikazal tudi meni.

^15:9 Jaz sem namreč najmanjši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev.

^15:10 Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj.

^15:11 Naj bom torej jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste sprejeli vero.

^15:12 Če se oznanja, da je bil Kristus obujen od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih?

^15:13 Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen.

^15:14 Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.

^15:15 Poleg tega bi se tudi pokazalo, da smo lažnive Božje priče, ker smo proti Bogu pričali, češ da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil, če je res, da mrtvi ne morejo biti obujeni.

^15:16 Če torej mrtvi ne morejo biti obujeni, tudi Kristus ni bil obujen.

^15:17 Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih.

^15:18 Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu.

^15:19 Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.

^15:20 Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali.

^15:21 Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih.

^15:22 Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni,

^15:23 vendar vsak po vrsti: najprej kot prvina Kristus, potem pa tisti, ki so Kristusovi, ob njegovem prihodu.

^15:24 Nato bo dovršitev, ko bo kraljevanje izročil Bogu Očetu in uničil vsakršno poglavarstvo ter sleherno oblast in moč.

^15:25 Kajti on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod njegove noge.

^15:26 Kot zadnji sovražnik bo uničena smrt,

^15:27 kajti vse je položil pod njegove noge. Ko pa pravi: »Vse je podvrženo,« je jasno, da razen tistega, ki mu je vse podvrgel.

^15:28 Ko pa mu bo vse podvrženo, se bo tudi Sin sam podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.

^15:29 Sicer pa, kaj bodo dosegli tisti, ki se dajejo krstiti za mrtve? Če mrtvi sploh ne morejo biti obujeni, čemu se še dajejo krstiti zanje?

^15:30 Čemu se tudi mi vsak trenutek izpostavljamo nevarnosti?

^15:31 Na ponos, ki ga imam v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, nad vami, bratje, prisegam, da dan za dnem umiram.

^15:32 Kaj mi koristi, če sem se v Efezu po človeško boril z zvermi? Če mrtvi ne morejo biti obujeni, jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli.

^15:33 Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi.

^15:34 Streznite se k pravičnosti in ne grešite! Nekateri namreč ne poznajo Boga. To govorim vam v sramoto.

^15:35 Pa bo kdo vprašal: »Kako so lahko mrtvi obujeni? S kakšnim telesom pridejo?«

^15:36 Neumnež! Kar ti seješ, ne oživi, če ne umre.

^15:37 In to, kar vseješ, ni telo, ki bo nastalo, ampak golo zrno, bodisi pšenice ali česa drugega.

^15:38 Bog pa mu da telo, kakor je določil, in sicer vsakemu semenu lastno telo.

^15:39 Niso vsa živa bitja iz istega mesa, ampak je drugo meso pri ljudeh, drugo pri živini, drugo pri pticah in drugo pri ribah.

^15:40 So nebesna in zemeljska telesa. Toda drugo je veličastvo nebesnih teles, drugo zemeljskih.

^15:41 Drugo je veličastvo sonca in drugo veličastvo lune in drugo veličastvo zvezd. Zvezda se namreč od zvezde razlikuje po veličastvu.

^15:42 Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti.

^15:43 Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči.

^15:44 Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo. Če obstaja duševno telo, obstaja tudi duhovno.

^15:45 Tako je tudi pisano: Prvi človek Adam je postal živa duša, poslednji Adam pa oživljajoči duh.

^15:46 Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je duševno, potem to, kar je duhovno.

^15:47 Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek pa je iz nebes.

^15:48 Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški.

^15:49 In kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega.

^15:50 To pa povem, bratje: meso in kri ne moreta podedovati Božjega kraljestva pa tudi propadljivost ne podeduje nepropadljivosti.

^15:51 Glejte, skrivnost vam povem: vsi ne bomo zaspali, vsi pa bomo spremenjeni,

^15:52 hipoma, kakor bi trenil z očesom, ob glasu poslednje trobente. Zadonela bo namreč in mrtvi bodo vstali nepropadljivi in mi bomo spremenjeni.

^15:53 Kajti to, kar je propadljivo, si mora obleči nepropadljivost, in kar je umrljivo, obleči neumrljivost.

^15:54 Ko pa si bo to, kar je propadljivo, obleklo nepropadljivost, in to, kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana: Smrt je použita v zmagi.

^15:55 Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?

^15:56 Želo smrti je greh, moč greha pa je postava.

^15:57 Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

^15:58 Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, nadvse uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud v Gospodu ni prazen.

^16:1 Glede nabirke za svete pa storite tudi vi, kakor sem naročil Cerkvam v Galatiji.

^16:2 Vsak prvi dan v tednu naj vsak izmed vas pri sebi daje na stran in zbira, kolikor more, tako da se ne bo zbiralo šele tedaj, ko pridem.

^16:3 Ko pa pridem, bom tiste, ki jih boste izbrali, s pismom poslal, da bodo odnesli vaše darove v Jeruzalem.

^16:4 Če pa bo vredno, da bi šel tudi jaz, bodo potovali z menoj.

^16:5 K vam bom prišel, ko bom končal pot po Makedoniji; potovati namreč nameravam skozi Makedonijo.

^16:6 Morda bom ostal pri vas ali celo prezimil, da me boste opremili za pot, kamor bom pač šel.

^16:7 Tokrat vas namreč nočem obiskati le mimogrede, saj upam, da bom nekaj časa ostal pri vas, če bo Gospod dovolil.

^16:8 V Efezu se bom zadrževal do binkošti,

^16:9 ker so se mi odprla velika vrata za delovanje, pa tudi nasprotnikov je veliko.

^16:10 Če pride Timótej, glejte, da bo pri vas brez strahu, ker opravlja Gospodovo delo kakor jaz.

^16:11 Nihče naj ga ne prezira. V miru ga opremite za pot, da pride k meni, ker ga pričakujem z brati.

^16:12 Glede brata Apola pa tole: silno sem ga prosil, da bi šel z brati k vam, pa ga nikakor ni bila volja, da bi šel zdaj. Pride pa, ko bo utegnil.

^16:13 Budni bodite, stojte trdni v veri, možati bodite, bodite močni!

^16:14 Pri vas naj se vse dela iz ljubezni.

^16:15 Prosim vas, bratje: vi veste, da je Stefanájeva hiša prvenec Ahaje in da so se posvetili službi svetim.

^16:16 Tudi vi ubogajte take in vsakega, ki sodeluje in se trudi.

^16:17 Vesel sem, da so pri meni Stefaná in Fortunat in Aháik, ker so nadomestili vašo odsotnost.

^16:18 Poživili so namreč mojega in vašega duha. Zato takim dajte priznanje.

^16:19 Pozdravljajo vas Cerkve v Aziji. Iskreno vas v Gospodu pozdravljata Ákvila in Priska in Cerkev, ki se zbira v njuni hiši.

^16:20 Pozdravljajo vas vsi bratje. Pozdravite se med seboj s svetim poljubom.

^16:21 Ta pozdrav je napisan z mojo, Pavlovo roko.

^16:22 Če kdo ne ljubi Gospoda, bodi preklet! Maranata.

^16:23 Milost Gospoda Jezusa z vami.

^16:24 Moja ljubezen je z vami vsemi v Kristusu Jezusu!