Prvo Janezovo pismo

^1:1 Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali in so otipale naše roke, to vam oznanjamo: Besedo življenja.

^1:2 In življenje se je razodelo in videli smo ga. Pričujemo in oznanjamo vam večno življenje, tisto, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo.

^1:3 Kar smo torej videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi v občestvu z nami – in mi smo v občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom.

^1:4 To vam pišemo zato, da bi bilo naše veselje dopolnjeno.

^1:5 To pa je oznanilo, ki smo ga slišali od njega in vam ga oznanjamo: Bog je luč in v njem ni nobene teme.

^1:6 Če rečemo, da smo v občestvu z njim, pa kljub temu hodimo v temi, lažemo in ne ravnamo v skladu z resnico.

^1:7 Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj v občestvu in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha.

^1:8 Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas.

^1:9 Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.

^1:10 Če rečemo, da nismo grešili, ga delamo za lažnivca in njegove besede ni v nas.

^2:1 Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega.

^2:2 On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet.

^2:3 Da smo ga spoznali, spoznavamo po tem, če se držimo njegovih zapovedi.

^2:4 Kdor pravi: »Poznam ga,« pa se njegovih zapovedi ne drži, je lažnivec in v njem ni resnice.

^2:5 V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem.

^2:6 Kdor pravi, da ostaja v njem, je dolžan tudi sam živeti tako, kakor je živel on.

^2:7 Ljubi, ne pišem vam nove zapovedi, temveč staro zapoved, tisto, ki jo imate že od začetka. In stara zapoved je beseda, ki ste jo slišali.

^2:8 Pa vendar vam pišem novo zapoved, namreč to, kar je resnično v njem in v vas: tema izginja in resnična luč že sveti.

^2:9 Kdor pravi, da je v luči, pa svojega brata sovraži, je še zdaj v temi.

^2:10 Kdor svojega brata ljubi, ostaja v luči in v njem ni pohujšanja.

^2:11 Kdor pa svojega brata sovraži, je v temi in hodi v temi in ne ve, kam gre, ker mu je tema zaslepila oči.

^2:12 Pišem vam, otroci, ker so vam zaradi njegovega imena odpuščeni grehi.

^2:13 Pišem vam, očetje, ker ste spoznali njega, ki je od začetka. Pišem vam, mladi, ker ste premagali hudiča.

^2:14 Vam, otroci, sem pisal, ker ste spoznali Očeta. Vam, očetje, sem pisal, ker ste spoznali tistega, ki je od začetka. Vam, mladi, sem pisal, ker ste močni in je Božja beseda v vas in ste premagali hudiča.

^2:15 Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni,

^2:16 kajti vse, kar je v svetu – poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja – ni od Očeta, ampak od sveta.

^2:17 Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj.

^2:18 Otroci, poslednja ura je in kakor ste slišali, da prihaja antikrist, je veliko antikristov že zdaj tu. Iz tega spoznavamo, da je poslednja ura.

^2:19 Odšli so od nas, a niso bili od nas. Ko bi namreč bili od nas, bi ostali z nami, a niso, da bi se razkrilo, da niso vsi od nas.

^2:20 Vi pa imate maziljenje od Svetega in vsi to veste.

^2:21 Ne pišem vam, ker bi ne poznali resnice, ampak prav zato, ker jo poznate in veste, da nobena laž ni iz resnice.

^2:22 Kdo je lažnivec, če ne tisti, ki zanika, da je Jezus Mesija? Antikrist je tisti, ki zanika Očeta in Sina.

^2:23 Kdor zanika Sina, tudi Očeta nima; kdor pa prizna Sina, ima tudi Očeta.

^2:24 V vas pa naj ostaja to, kar ste slišali od začetka. Če bo v vas ostalo to, kar ste slišali od začetka, boste tudi vi ostali v Sinu in Očetu.

^2:25 In obljuba, ki nam jo je dal sam, je večno življenje.

^2:26 To vam pišem glede tistih, ki vas skušajo zapeljati.

^2:27 Kar pa zadeva vas: maziljenje, ki ste ga dobili od njega, ostaja v vas in zato ni treba, da vas kdo uči. Kakor vas njegovo maziljenje uči o vsem in je resnično in ni laž, tako ostajajte v njem, kakor vas je poučilo.

^2:28 Zato, otroci, ostajajte v njem, da bomo lahko polni zaupnosti, ko se razodene, in da ne bomo pred njim osramočeni, kadar pride.

^2:29 Če veste, da je pravičen, spoznavate, da je tudi vsak, ki ravna pravično, rojen iz njega.

^3:1 Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega.

^3:2 Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je,

^3:3 in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist.

^3:4 Vsak, kdor greši, ravna tudi nepostavno, kajti greh je nepostavnost.

^3:5 Vi veste, da se je On razodel, da bi odvzel grehe, da pa v njem ni greha.

^3:6 Kdor ostaja v njem, ne greši; kdor pa greši, ga ni videl in ga ni spoznal.

^3:7 Otroci, nihče naj vas ne zapelje. Le kdor ravna pravično, je pravičen, kakor je pravičen on.

^3:8 Kdor pa ravna grešno, je od hudiča, kajti hudič greši že od začetka. Božji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva dela.

^3:9 Kdor je rojen iz Boga, ne ravna grešno, saj v njem ostaja njegovo seme. Ne more grešiti, ker je rojen iz Boga.

^3:10 Otroci Boga in otroci hudiča se očitno kažejo po temle: kdor ne ravna pravično, ni od Boga in prav tako ne tisti, ki ne ljubi svojega brata.

^3:11 Od začetka ste slišali tole oznanilo: Ljubimo drug drugega.

^3:12 Ne bodimo kakor Kajn, ki je bil od hudiča in je ubil svojega brata. In zakaj ga je ubil? Ker so bila njegova dela hudobna, bratova pa pravična.

^3:13 Ne čudite se, bratje, če vas svet sovraži.

^3:14 Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti.

^3:15 Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec. Vi pa veste, da noben ubijalec nima večnega življenja, ki bi ostalo v njem.

^3:16 Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi mi dolžni dati življenje za brate.

^3:17 Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?

^3:18 Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

^3:19 Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice. In pred njim bomo pomirili svoje srce,

^3:20 če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse.

^3:21 Ljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo z Bogom zaupni

^3:22 in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč.

^3:23 To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal.

^3:24 Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.

^4:1 Ljubi, ne zaupajte vsakemu duhu, ampak duhove preizkušajte, ali so od Boga, kajti veliko lažnih prerokov je prišlo v svet.

^4:2 Božjega duha spoznavate po tem: vsak duh, ki prizna, da je Jezus Kristus prišel v mesu, je od Boga;

^4:3 noben duh, ki Jezusa ne priznava, pa ni od Boga. To je duh antikrista, o katerem ste slišali, da pride, zdaj pa že je v svetu.

^4:4 Otroci, vi ste od Boga in ste jih premagali, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu.

^4:5 Oni so od sveta. Zato govorijo iz sveta in svet jih posluša.

^4:6 Mi pa smo od Boga in vsak, kdor pozna Boga, nas posluša. Kdor pa ni od Boga, nas ne posluša. Po tem spoznavamo duha resnice in duha blodnje.

^4:7 Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna.

^4:8 Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen.

^4:9 Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem.

^4:10 Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.

^4:11 Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj.

^4:12 Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna.

^4:13 Po tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas: dal nam je od svojega Duha.

^4:14 In mi smo ga gledali in pričujemo, da je Oče poslal Sina za odrešenika sveta.

^4:15 Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu.

^4:16 Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.

^4:17 Ljubezen med nami je postala popolna v tem tako, da imamo zaupnost na dan sodbe, kajti kakor biva On, tako bivamo tudi mi na tem svetu.

^4:18 V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni.

^4:19 Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil.

^4:20 Če kdo pravi: »Ljubim Boga,« pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl.

^4:21 In od njega imamo to zapoved: Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.

^5:1 Kdor veruje, da je Jezus res Mesija, je rojen iz Boga; in vsak, kdor ljubi tistega, ki rodi, ljubi tudi tistega, ki je od njega rojen.

^5:2 Da ljubimo Božje otroke, pa spoznamo po tem, če ljubimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi.

^5:3 To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke,

^5:4 kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera.

^5:5 Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?

^5:6 Jezus Kristus je tisti, ki je prišel z vodo in s krvjo, ne le z vodo, ampak z vodo in s krvjo. Duh to pričuje, kajti Duh je resnica.

^5:7 Trije namreč pričujejo:

^5:8 Duh in voda in kri. In to troje je zedinjeno.

^5:9 Če sprejmemo že človeško pričevanje, je Božje pričevanje večje, kajti pričevanje Boga je to, da je pričeval za svojega Sina.

^5:10 Kdor veruje v Božjega Sina, ima pričevanje v sebi. Kdor pa Bogu ne veruje, ga je naredil za lažnivca, ker ni veroval v pričevanje, s katerim je Bog pričeval za svojega Sina.

^5:11 Pričevanje pa je v tem: Bog nam je dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu.

^5:12 Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.

^5:13 To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina.

^5:14 In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji.

^5:15 In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.

^5:16 Če kdo vidi, da njegov brat greši, a ne z grehom, ki je za smrt, naj prosi zanj in dal mu bo življenje, seveda tistim, ki ne grešijo z grehom, ki je za smrt. Obstaja namreč greh, ki je za smrt; ne pravim, naj kdo prosi za drugega zaradi tega greha.

^5:17 Vsaka krivičnost je greh, vendar obstaja greh, ki ni za smrt.

^5:18 Vemo, da nihče, ki je rojen iz Boga, ne greši, ampak ga iz Boga rojeni varuje in hudič se ga ne dotakne.

^5:19 Mi vemo, da smo od Boga in da ves svet tiči v zlu.

^5:20 Vemo, da je Božji Sin prišel in nam dal razum, da spoznavamo Resničnega. V Resničnem tudi smo, v njegovem Sinu Jezusu Kristusu. On je resnični Bog in večno življenje.

^5:21 Otroci, varujte se malikov.