Prva knjiga kraljev

^1:1 Kralj David se je postaral in prišel v leta. Zavijali so ga v odeje, pa se ni mogel ogreti.

^1:2 Zato so mu njegovi služabniki rekli: »Naj poiščejo gospodu kralju nedolžno dekle, da bo skrbelo za kralja in ga negovalo. Ležalo bo v tvojem naročju in gospod kralj se bo ogrel.«

^1:3 Po vsem izraelskem ozemlju so iskali lepo dekle, našli Abišágo iz Šunéma in jo pripeljali h kralju.

^1:4 Dekle je bilo silno lepo. Negovala je kralja in mu stregla; kralj pa je ni spoznal.

^1:5 Tedaj je Hagítin sin Adoníja postal oblasten in je rekel: »Jaz bom kraljeval.« Oskrbel si je voz, konjenike in petdeset mož, ki so ga spremljali.

^1:6 Oče ga nikoli v življenju ni hotel pokarati, da bi rekel: »Zakaj tako delaš?« Tudi zelo postaven je bil in rojen takoj za Absalomom.

^1:7 Dogovoril se je s Cerújinim sinom Joábom in duhovnikom Abjatárjem, da ga podpreta.

^1:8 Duhovnik Cadók, Jojadájev sin Benajá, prerok Natán, Šimí, Reí in Davidovi junaki pa niso bili z Adoníjem.

^1:9 Nekoč je Adoníja daroval drobnico, govedo in pitance pri skali Zohélet, ki je blizu En Rogela, in je povabil na gostijo vse brate, kraljeve sinove, in vse Judove može, kraljeve služabnike.

^1:10 Preroka Natána, Benajája, junakov in svojega brata Salomona pa ni povabil.

^1:11 Tedaj je Natán rekel Salomonovi materi Batšébi: »Kaj nisi slišala, da je Hagítin sin Adoníja postal kralj, ne da bi naš gospod David vedel za to?

^1:12 Pridi zdaj, naj ti svetujem: reši svoje življenje in življenje svojemu sinu Salomonu.

^1:13 Pojdi takoj h kralju Davidu in mu reci: ›Mar nisi sam, moj gospod kralj, prisegel svoji služabnici: Zares, tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj, on bo sedèl na mojem prestolu! Kako da je zdaj postal kralj Adoníja?‹

^1:14 Glej, ko boš tam še govorila s kraljem, bom prišel za teboj in potrdil tvoje besede.«

^1:15 Batšéba je prišla h kralju v sobano. Kralj je bil zelo postaran; Abišága iz Šunéma je stregla kralju.

^1:16 Batšéba se je priklonila in padla na kolena pred kraljem. Kralj je rekel: »Kaj bi rada?«

^1:17 Rekla mu je: »Moj gospod, sam si prisegel svoji služabnici pri Gospodu, svojem Bogu: ›Zares, tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj, on bo sedèl na mojem prestolu!‹

^1:18 Zdaj pa, glej, je postal kralj Adoníja, ne da bi ti, moj gospod kralj, vedel za to.

^1:19 Daroval je veliko volov, pitancev in drobnice in povabil na gostijo vse kraljeve sinove, duhovnika Abjatárja in vojskovodja Joába; tvojega služabnika Salomona pa ni povabil.

^1:20 Ti pa, moj gospod kralj, oči vsega Izraela so uprte vate, da jim razglasiš, kdo bo sedèl na prestolu mojega gospoda kralja za njim.

^1:21 Sicer se bo zgodilo, da bova jaz in moj sin Salomon veljala za hudodelca, ko moj gospod kralj leže k svojim očetom.«

^1:22 In glej, ko je še govorila s kraljem, je prišel prerok Natán.

^1:23 Kralju so sporočili in rekli: »Prerok Natán je tu.« Prišel je pred kralja in se pred kraljem priklonil z obrazom do tal.

^1:24 Natán je rekel: »Moj gospod kralj, gotovo si sam rekel: ›Adoníja bo kraljeval za menoj, on bo sedèl na mojem prestolu.‹

^1:25 Danes je namreč šel in daroval veliko volov, pitancev in drobnice. Na gostijo je povabil vse kraljeve sinove, vojskovodje in duhovnika Abjatárja. Zdaj jedo in pijejo pred njim in vzklikajo: ›Živel kralj Adoníja!‹

^1:26 Mene, tvojega služabnika, duhovnika Cadóka, Jojadájevega sina Benajája in tvojega služabnika Salomona pa ni povabil.

^1:27 Če se je to zgodilo po volji mojega gospoda kralja, zakaj nisi obvestil svojega služabnika, kdo bo sedèl na prestolu mojega gospoda kralja za njim?«

^1:28 Kralj David je odgovoril in rekel: »Pokličite mi Batšébo!« Prišla je h kralju in je stala pred kraljem.

^1:29 In kralj je prisegel in rekel: »Kakor živi Gospod, ki me je rešil iz sleherne stiske –,

^1:30 kakor sem ti prisegel pri Gospodu, Izraelovem Bogu, da bo tvoj sin Salomon kraljeval za menoj in sedèl na mojem prestolu namesto mene, tako bom ta dan tudi storil!«

^1:31 Batšéba se je priklonila z obrazom do tal, počastila kralja in rekla: »Živel moj gospod kralj David na veke!«

^1:32 Nato je kralj David rekel: »Pokličite mi duhovnika Cadóka, preroka Natána in Jojadájevega sina Benajája!« Ko so prišli pred kralja,

^1:33 jim je kralj rekel: »Vzemite s sabo služabnike svojega gospoda, posadite mi sina Salomona na mojo mulo in ga peljite dol h Gihonu!

^1:34 Tam naj ga duhovnik Cadók in prerok Natán mazilita za kralja nad Izraelom, vi pa zatrobite v rog in vzklikajte: ›Živel kralj Salomon!‹

^1:35 Nato se povzpnite za njim, da pride in sede na moj prestol. On bo kraljeval namesto mene; njega sem določil za vladarja nad Izraelom in Judom.«

^1:36 Jojadájev sin Benajá je kralju odgovoril in rekel: »Tako je prav! Tako naj potrdi Gospod, Bog mojega gospoda kralja.

^1:37 Kakor je bil Gospod z mojim gospodom kraljem, tako naj bo s Salomonom; njegov prestol naj poveliča še bolj kakor prestol mojega gospoda kralja Davida.«

^1:38 Tedaj so duhovnik Cadók, prerok Natán, Jojadájev sin Benajá, Keretéjci in Péletovci šli, posadili Salomona na mulo kralja Davida in ga peljali dol h Gihonu.

^1:39 Duhovnik Cadók je vzel rog olja iz svetega šotora in mazilil Salomona. Zatrobili so v rog in vse ljudstvo je vzklikalo: »Živel kralj Salomon!«

^1:40 Nato se je vse ljudstvo vzpenjalo za njim; ljudstvo je piskalo na piščali in vriskalo od velikega veselja, da se je od njihovega vpitja tresla zemlja.

^1:41 Adoníja in vsi njegovi povabljenci so to slišali, ko so bili ravno pri kraju s pojedino. Ko je Joáb zaslišal glas roga, je rekel: »Zakaj ta hrup v mestu?«

^1:42 Ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan, sin duhovnika Abjatárja. Adoníja je rekel: »Pridi, kajti poštenjak si in gotovo prinašaš dobro novico.«

^1:43 Jonatan je odgovoril in rekel Adoníju: »Žal ne! Naš gospod, kralj David, je Salomona postavil za kralja.

^1:44 Kralj je poslal z njim duhovnika Cadóka, preroka Natána, Jojadájevega sina Benajája, Keretéjce in Péletovce, da so ga posadili na kraljevo mulo.

^1:45 Duhovnik Cadók in prerok Natán sta ga pri Gihonu mazilila za kralja, potem pa so se veseli povzpeli od tam, da je mesto vznemirjeno. To je hrup, ki ste ga slišali.

^1:46 Salomon je tudi že sédel na kraljevi prestol.

^1:47 Tudi kraljevi služabniki so prišli našemu gospodu, kralju Davidu, takole voščit: ›Tvoj Bog naj Salomonovo ime proslavi še bolj kakor tvoje ime, in njegov prestol naj poveliča še bolj kakor tvoj prestol!‹ In kralj je na ležišču padel na kolena.

^1:48 Tudi je kralj takole rekel: ›Slavljen Gospod, Izraelov Bog, ki mi je danes dal naslednika na prestolu in moje oči to vidijo.‹«

^1:49 Vsi Adoníjevi povabljenci so vztrepetali in vstali; vsak je odšel po svoji poti.

^1:50 Tedaj se je Adoníja zbal Salomona, zato je vstal, šel in se prijel oltarnih rogov.

^1:51 Salomonu so sporočili in rekli: »Glej, Adoníja se boji kralja Salomona. Glej, drží se oltarnih rogov in prosi: ›Kralj Salomon naj mi danes priseže, da svojega služabnika ne bo usmrtil z mečem.‹«

^1:52 Salomon je rekel: »Če se bo izkazal poštenjaka, mu še las ne bo padel na tla; če pa se najde na njem hudobija, bo umrl.«

^1:53 Potem ga je kralj Salomon dal pripeljati od oltarja. Prišel je in padel na kolena pred kraljem Salomonom. Salomon mu je rekel: »Pojdi na svoj dom!«

^2:1 Ko se je Davidu približal čas smrti, je dal naročila sinu Salomonu in rekel:

^2:2 »Odhajam na pot vsega zemeljskega; bodi torej močan, bodi mož!

^2:3 Drži se postave Gospoda, svojega Boga, da boš hodil po njegovih potih in se držal njegovih zakonov, zapovedi, odlokov in pričevanj, kakor je pisano v Mojzesovi postavi; da boš imel srečo pri vsem, kar boš delal, in pri vsem, česar se boš lotil.

^2:4 In Gospod bo držal besedo, ki jo je govoril o meni, rekoč: ›Če bodo tvoji sinovi pazili na svojo pot, da bodo hodili pred mojim obličjem v zvestobi, z vsem srcem in z vso dušo, ne bo nobeden izmed tvojih odstranjen z Izraelovega prestola.‹

^2:5 Sam tudi veš, kaj mi je storil Cerújin sin Joáb: kaj je storil dvema poveljnikoma izraelske vojske, Nerovemu sinu Abnêrju in Jeterjevemu sinu Amasáju, kako ju je ubil; kako je v vojni prelito kri maščeval v mirnem času in mi tako z nedolžno krvjo omadeževal pas okoli ledij in obuvalo na nogah.

^2:6 Ukreni torej po svoji modrosti, a ne daj, da bi šla njegova siva glava mirno v podzemlje!

^2:7 Sinovom Gileádca Barzilája pa izkaži naklonjenost: naj bodo med tistimi, ki jedo pri tvoji mizi. Prijazno so mi namreč prišli naproti, ko sem bežal pred tvojim bratom Absalomom.

^2:8 Glej, pri tebi je tudi Benjaminovec Gerájev sin Šimí iz Bahuríma. Ta me je divje in neusmiljeno preklinjal na dan, ko sem šel v Mahanájim. Ko mi je nato prišel k Jordanu naproti, sem mu prisegel pri Gospodu in rekel: ›Ne bom te usmrtil z mečem!‹

^2:9 Zdaj pa ga ne imej za nedolžnega, saj si moder mož in veš, kaj mu moraš storiti, da boš njegovo sivo glavo s krvjo spravil v podzemlje.«

^2:10 Potem je David legel k svojim očetom in bil pokopan v Davidovem mestu.

^2:11 Davidovo kraljevanje nad Izraelom je trajalo štirideset let: v Hebrónu je kraljeval sedem let, v Jeruzalemu pa triintrideset let.

^2:12 Tako je Salomon sédel na prestol svojega očeta Davida in njegova kraljevska oblast se je zelo utrdila.

^2:13 Hagítin sin Adoníja je prišel k Salomonovi materi Batšébi. Rekla je: »Je tvoj prihod miroljuben?« Rekel je: »Miroljuben.«

^2:14 Nato je rekel: »Rad bi nekaj govoril s teboj.« Ona je rekla: »Govôri!«

^2:15 On pa je rekel: »Ti veš, da je kraljevanje pripadalo meni in je ves Izrael pričakoval, da bom jaz kralj. Vendar se je kraljevska oblast zaobrnila in pripadla mojemu bratu, ker mu je pripadla od Gospoda.

^2:16 Zdaj pa imam eno samo prošnjo do tebe; nikar me ne zavrni!« Ona mu je rekla: »Govôri!«

^2:17 Rekel je: »Reci, prosim, kralju Salomonu – tebe pač ne bo zavrnil – naj mi da Abišágo iz Šunéma za ženo!«

^2:18 Batšéba je rekla: »Dobro, govorila bom zate s kraljem.«

^2:19 Batšéba je prišla h kralju Salomonu, da bi govorila z njim glede Adoníja. Kralj je vstal, ji šel naproti in se ji priklonil do tal. Zatem je sédel na prestol in dal postaviti še prestol za kraljevo mater. Sedla je na njegovo desnico

^2:20 in rekla: »Eno samo majhno prošnjo imam do tebe, nikar me ne zavrni!« Kralj ji je rekel: »Povej prošnjo, mati, saj te ne bom zavrnil!«

^2:21 Tedaj je rekla: »Naj se da Abišága iz Šunéma za ženo tvojemu bratu Adoníju.«

^2:22 Kralj Salomon pa je odvrnil in rekel svoji materi: »Čemu neki prosiš za Adoníja Abišágo iz Šunéma? Raje prosi zanj kraljevsko oblast, saj je moj starejši brat in na njegovi strani sta duhovnik Abjatár in Cerújin sin Joáb!«

^2:23 In kralj Salomon je prisegel pri Gospodu in rekel: »Tako naj mi stori Bog in tako doda; zares, Adoníja je govoril o tej zadevi za ceno svojega življenja.

^2:24 Zdaj torej, kakor živi Gospod, ki me je potrdil in posadil na prestol mojega očeta Davida in mi pripravil hišo, kakor je govoril, da, še danes bo Adoníja usmrčen!«

^2:25 Kralj Salomon je poslal Jojadájevega sina Benajája; ta ga je potolkel in je umrl.

^2:26 Duhovniku Abjatárju pa je kralj rekel: »Pojdi v Anatót na svoje posestvo! Zares, zaslužiš smrt, vendar te ta dan ne bom usmrtil, ker si nosil skrinjo Gospoda Boga pred mojim očetom Davidom in si pretrpel vse, kar je pretrpel moj oče.«

^2:27 In Salomon je vrgel Abjatárja iz službe Gospodovega duhovnika, da je izpolnil Gospodovo besedo, ki jo je govoril o Élijevi hiši v Šilu.

^2:28 Glas o tem je prišel do Joába, saj je Joáb podpiral Adoníja, ni pa podpiral Absaloma. Joáb je pribežal v Gospodov šotor in se oprijel oltarnih rogov.

^2:29 Kralju Salomonu so sporočili: »Zares, Joáb je pribežal v Gospodov šotor, in glej, pri oltarju je.« Salomon pa je poslal Jojadájevega sina Benajája in rekel: »Pojdi in ga potolci!«

^2:30 Benajá je prišel v Gospodov šotor in mu rekel: »Tako govori kralj: ›Pojdi ven!‹« Oni pa je rekel: »Ne, tu hočem umreti.« Benajá je zadevo sporočil kralju in rekel: »Tako je govoril Joáb in tako mi je odgovoril.«

^2:31 Tedaj mu je kralj rekel: »Stôri, kakor je rekel! Potolci ga in ga pokoplji! Tako boš kri, ki jo je prelil brez vzroka, odvrnil od mene in od hiše mojega očeta.

^2:32 Gospod bo njegovo kri obrnil na njegovo glavo. Pobil je dva moža, pravičnejša in boljša od njega, in ju ubil z mečem – in moj oče David ni vedel za to – Nerovega sina Abnêrja, poveljnika Izraelove vojske, in Jeterjevega sina Amasája, poveljnika Judove vojske.

^2:33 Njuna kri naj se za vedno povrne na Joábovo glavo in na glavo njegovih potomcev. Davidu in njegovim potomcem, njegovi hiši in njegovemu prestolu pa naj na veke prihaja mir od Gospoda.«

^2:34 Jojadájev sin Benajá je torej šel gor, ga potolkel in usmrtil. Pokopan je bil na svojem domu ob puščavi.

^2:35 Namesto njega je kralj postavil na čelo vojske Jojadájevega sina Benajája, duhovnika Cadóka pa je kralj postavil na Abjatárjevo mesto.

^2:36 Zatem je dal kralj poklicati Šimíja in mu rekel: »Sezidaj si hišo v Jeruzalemu in prebivaj tam! Od tam ne hodi nikamor!

^2:37 Kajti tisti dan, ko bi šel in prestopil potok Cedron, vedi zagotovo, da boš moral umreti; tvoja kri bo prišla nad tvojo glavo.«

^2:38 Šimí je rekel kralju: »Dobra je beseda, ki jo je govoril moj gospod kralj; tako bo tvoj služabnik storil.« Tako je Šimí veliko dni bival v Jeruzalemu.

^2:39 Po treh letih pa se je zgodilo, da sta Šimíju zbežala dva hlapca k Maahájevemu sinu Ahíšu, kralju v Gatu. Sporočili so Šimíju in rekli: »Glej, tvoja hlapca sta v Gatu.«

^2:40 Šimí je vstal, osedlal osla in se odpravil v Gat k Ahíšu, da bi poiskal hlapca. Šimí je šel in pripeljal hlapca iz Gata.

^2:41 Tedaj so sporočili Salomonu, da je šel Šimí iz Jeruzalema v Gat in se vrnil.

^2:42 Kralj je dal poklicati Šimíja in mu rekel: »Mar te nisem zaprisegel pri Gospodu, ti zabičal in rekel: ›Tisti dan, ko boš šel in se odpravil kam drugam, vedi zagotovo, da boš moral umreti!‹ In rekel si mi: ›Dobra je beseda, ubogam.‹

^2:43 Zakaj se torej nisi držal Gospodove prisege in ukaza, ki sem ti ga dal?«

^2:44 In kralj je rekel Šimíju: »Sam poznaš vso hudobijo – pozna jo tvoje srce –, ki si jo prizadel mojemu očetu Davidu. Gospod bo tvojo hudobijo obrnil na tvojo glavo,

^2:45 kralj Salomon pa je blagoslovljen in Davidov prestol bo trdno stal pred Gospodom na veke.«

^2:46 Nato je dal kralj ukaz Jojadájevemu sinu Benajáju; ta je šel, ga potolkel in je umrl. Tako je bilo kraljestvo trdno v Salomonovih rokah.

^3:1 Salomon je stopil v svaštvo s faraonom, egiptovskim kraljem. Vzel je faraonovo hčer in jo popeljal v Davidovo mesto, dokler ni dokončal zidave svoje hiše, Gospodove hiše in obzidja okrog Jeruzalema.

^3:2 Ljudstvo pa je opravljalo daritve na višinah, ker do tistih dni še ni bila sezidana hiša Gospodovemu imenu.

^3:3 Salomon je sicer ljubil Gospoda in se ravnal po zakonih svojega očeta Davida, vendar je daroval in zažigal kadilo na višinah.

^3:4 Kralj je šel v Gibeón, da bi tam daroval, saj je bila to najimenitnejša višina. Na tamkajšnjem oltarju je Salomon daroval tisoč žgalnih daritev.

^3:5 V Gibeónu se je Salomonu ponoči v sanjah prikazal Gospod. Bog je rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!«

^3:6 Salomon je rekel: »Ti si svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, izkazoval veliko naklonjenost, ker je hodil pred tvojim obličjem v zvestobi, pravičnosti in iskrenosti do tebe. Ohranil si mu to veliko naklonjenost in mu dal sina, ki danes sedi na njegovem prestolu.

^3:7 Gospod, moj Bog, ti si zdaj postavil za kralja svojega služabnika namesto mojega očeta Davida. Jaz pa sem še deček; ne vem, kako odhajati in prihajati.

^3:8 Tvoj služabnik je sredi tvojega ljudstva, ki si ga izvolil, številnega ljudstva, ki ga zaradi velikosti ni mogoče izmeriti ne prešteti.

^3:9 Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu mogočnemu ljudstvu?«

^3:10 Gospodu je bilo všeč, da je Salomon prosil za to.

^3:11 Bog mu je rekel: »Ker si prosil za to in si nisi prosil dolgega življenja, ne bogastva in ne smrti svojih sovražnikov, ampak si prosil zase razumnosti za pravo razsojanje,

^3:12 glej, bom storil po tvoji besedi. Glej, dal ti bom modro in razumno srce, takó da ni bilo tebi enakega pred tabo in ne bo vstal tebi enak za tabo.

^3:13 Pa tudi to, česar nisi prosil, ti bom dal: bogastvo in slavo, tako da ti vse tvoje dni ne bo enakega med kralji.

^3:14 Če boš hodil po mojih poteh in se držal mojih zakonov in zapovedi, kakor je hodil tvoj oče David, bom podaljšal tvoje dni.«

^3:15 Potem se je Salomon prebudil: kakšne sanje! Šel je v Jeruzalem in stopil pred skrinjo Gospodove zaveze. Daroval je žgalne daritve, opravil mirovne daritve in priredil gostijo vsem svojim služabnikom.

^3:16 Tedaj sta prišli h kralju dve vlačugi in stopili predenj.

^3:17 Ena od žená je rekla: »O, moj gospod, jaz in ta žena stanujeva v isti hiši. V njeni navzočnosti sem rodila v hiši.

^3:18 Tri dni po mojem porodu je rodila tudi ta žena. Bili sva skupaj, nikogar drugega ni bilo pri naju v hiši; sami sva bili v hiši.

^3:19 Sin te žene pa je ponoči umrl, ker je ležala na njem.

^3:20 Sredi noči je vstala, vzela mojega sina z moje strani, medtem ko je tvoja dekla spala, in ga dela sebi v naročje; svojega mrtvega sina pa je položila meni v naročje.

^3:21 Ko sem zjutraj vstala, da bi sina podojila, glej, je bil mrtev. Ob jutranjem svitu sem si ga natančno ogledala, in glej, to ni bil moj sin, ki sem ga rodila.«

^3:22 Druga žena pa je rekla: »Ne, živi otrok je moj sin, mrtvi pa je tvoj!« Ta je rekla: »Ne, mrtvi je tvoj sin, živi pa je moj!« Tako sta se prerekali pred kraljem.

^3:23 Tedaj je kralj rekel: »Ena pravi: ›Moj sin je ta, ki živi; mrtvi pa je tvoj.‹ Druga pa pravi: ›Ne, mrtvi je tvoj sin, živi pa je moj.‹«

^3:24 In kralj je rekel: »Prinesite mi meč!« Ko so prinesli pred kralja meč,

^3:25 je kralj rekel: »Presekajte živega otroka na dvoje in dajte polovico eni, polovico pa drugi!«

^3:26 A žena, katere sin je bil živ, je rekla kralju – kajti zaradi sina se ji je trgalo srce: »O, moj gospod, dajte njej živega otročička in nikar ga ne umorite!« Druga pa je rekla: »Ne bo ne moj ne tvoj, presekajte ga!«

^3:27 Tedaj je kralj odgovoril in rekel: »Prvi dajte živega otročička in nikar ga ne umorite: ona je njegova mati!«

^3:28 Ves Izrael je slišal o razsodbi, ki jo je izrekel kralj. Navdal jih je strah pred kraljem, ker so videli, da je Božja modrost v njem za izrekanje razsodbe.

^4:1 Kralj Salomon je kraljeval nad vsem Izraelom.

^4:2 Njegovi visoki uradniki pa so bili tile: Cadókov sin Azarjá je bil duhovnik,

^4:3 Šišájeva sinova Elihóref in Ahíja sta bila tajnika, Ahilúdov sin Józafat letopisec,

^4:4 Jojadájev sin Benajá na čelu vojske, Cadók in Abjatár duhovnika,

^4:5 Natánov sin Azarjá na čelu upraviteljev, Natánov sin Zabúd duhovnik in kraljev prijatelj,

^4:6 Ahišár oskrbnik dvora, Abdájev sin Adonirám pa nadzornik pri obveznem delu.

^4:7 Salomon je imel v vsem Izraelu dvanajst upraviteljev, ki so kralja in njegovo hišo oskrbovali z živežem; vsak je moral skrbeti za prehrano po en mesec v letu.

^4:8 Tole so njihova imena: Hurov sin v Efrájimskem pogorju;

^4:9 Dekerjev sin v Makácu, Šaalbímu, Bet Šemešu, Elónu in Bet Hanánu;

^4:10 Hesedov sin v Arubótu, pod seboj je imel Sohó in vso deželo Hefer;

^4:11 Abinadábov sin vse Dorsko gričevje, za ženo je imel Salomonovo hčer Tafáto;

^4:12 Ahilúdov sin Baaná je imel Taanáh, Megído in ves Bet Šeán, ki je blizu Caretána, pod Jezreélom, od Bet Šeána do Abel Mehóle, do onkraj Jokneáma;

^4:13 Geberjev sin v Ramót Gileádu, pod njim so bila šotorna naselja Manásejevega sina Jaíra v Gileádu, pokrajina Argób v Bašánu, šestdeset velikih mest z obzidjem in bronastimi zapahi;

^4:14 Idójev sin Ahinadáb v Mahanájimu;

^4:15 Ahimáac v Neftáliju, tudi ta je vzel za ženo Salomonovo hčer Basemáto;

^4:16 Hušájev sin Baaná v Aserju in Bealótu;

^4:17 Parúahov sin Józafat v Isahárju.

^4:18 Elájev sin Šimí v Benjaminu;

^4:19 Uríjev sin Geber v gileádski deželi, v deželi amoréjskega kralja Sihóna in bašánskega kralja Oga. Tudi dežela Juda je imela svojega upravitelja.

^4:20 Juda in Izrael sta bila številna kakor brezštevilni pesek ob morju; jedli so in pili in se veselili.

^5:1 Salomon je vladal nad vsemi kraljestvi od veletoka do filistejske dežele in do egiptovske meje. Plačevali so davek in bili podložni Salomonu vse dni njegovega življenja.

^5:2 Salomon je za živež porabil na dan trideset kadi bele moke in šestdeset kadi zdroba,

^5:3 deset pitanih volov, dvajset pašnih volov in sto ovc poleg jelenov, gazel, srnjakov in pitane perutnine.

^5:4 Gospodoval je namreč nad vsem ozemljem tostran veletoka od Tifsáha do Gaze, nad vsemi kralji tostran veletoka, in imel mir na vseh mejah naokrog.

^5:5 Juda in Izrael sta prebivala na varnem, vsak pod svojo trto in smokvo, od Dana do Beeršébe, vse Salomonove dni.

^5:6 Salomon je imel štiri tisoč vprežnih konj za svoje bojne vozove in dvanajst tisoč konjenikov.

^5:7 Ti upravitelji so vsak svoj mesec oskrbovali z živežem kralja Salomona in vse, ki so prihajali k mizi kralja Salomona; niso pustili, da bi česa primanjkovalo.

^5:8 Tudi ječmen in slamo za konje in vprežne živali so dostavljali na mesto, kjer je kateri bil; vsak, kakor je bilo določeno zanj.

^5:9 Bog je dal Salomonu modrost in izredno bistroumnost in širino duha kakor sipine ob morskem obrežju.

^5:10 Salomonova modrost je presegala modrost vseh sinov Vzhoda in vso egipčansko modrost.

^5:11 Bil je modrejši od vseh ljudi, tudi od Ezráhovca Etána in Mahólovih sinov Hemána, Kalkóla in Dardája. Njegovo ime je slovelo pri vseh narodih naokrog.

^5:12 Sestavil je tri tisoč pregovorov in njegovih pesmi je bilo tisoč in pet.

^5:13 Govoril je o drevju, od cedre na Libanonu do hizopa, ki poganja po zidovih; govoril o živini, o pticah, o laznini in o ribah.

^5:14 Salomonovo modrost so prihajali poslušat iz vseh ljudstev in izmed vseh kraljev zemlje, ki so slišali o njegovi modrosti.

^5:15 Tirski kralj Hirám je poslal k Salomonu služabnike, kajti slišal je, da so ga mazilili za kralja namesto njegovega očeta; Hirám je bil namreč vse dni Davidov prijatelj.

^5:16 Salomon pa je Hirámu poslal sporočilo in rekel:

^5:17 »Ti veš, da moj oče David zaradi vojskovanja s sovražniki, ki so ga obdajali, ni mogel zidati hiše imenu Gospoda, svojega Boga, dokler jih ni Gospod položil pod stopala njegovih nog.

^5:18 Zdaj pa mi je Gospod, moj Bog, naklonil počitek naokrog; ni nasprotnika ne hudobnega udarca.

^5:19 Glej, zato mislim zidati hišo imenu Gospoda, svojega Boga, kakor je Gospod govoril mojemu očetu Davidu, ko je rekel: ›Tvoj sin, ki ga posadim namesto tebe na tvoj prestol, naj zida hišo mojemu imenu.‹

^5:20 Zdaj torej ukaži, da mi posekajo cedre z Libanona! Moji služabniki naj bodo s tvojimi; plačilo za tvoje služabnike ti bom dal, kolikor boš hotel. Saj veš, da ga ni med nami, ki bi znal sekati les tako kakor Sidónci.«

^5:21 Ko je Hirám slišal Salomonove besede, se je zelo razveselil in rekel: »Slavljen bodi danes Gospod, ki je dal Davidu modrega sina čez to številno ljudstvo.«

^5:22 Potem je Hirám poslal Salomonu tole sporočilo: »Slišal sem sporočilo, ki si mi ga poslal. Izpolnil bom vse tvoje želje glede cedrovine in cipresovine.

^5:23 Moji služabniki bodo les z Libanona spravili do morja. Na morju pa ga bom zložil v splave in spravil na kraj, ki mi ga boš sporočil, in ga tam razložil. Ti ga potem odpelješ. Izpolni pa tudi mojo željo in oskrbuj mojo hišo z živežem!«

^5:24 Tako je Hirám dajal Salomonu cedrovine in cipresovine, kolikor je želel.

^5:25 Salomon pa je dajal Hirámu po dvajset tisoč kadi pšenice za prehrano njegove hiše in dvajset kadi olja iz stolčenih oliv. Toliko je Salomon dajal Hirámu leto za letom.

^5:26 Gospod je dal Salomonu modrost, kakor mu je bil obljubil; med Hirámom in Salomonom je vladal mir in sklenila sta zavezo med seboj.

^5:27 Kralj Salomon je vpeljal obvezno delo in iz vsega Izraela nabral trideset tisoč rabotnih delavcev.

^5:28 Pošiljal jih je na Libanon v izmenah po deset tisoč na mesec; en mesec so bili na Libanonu, dva meseca doma. Na čelu rabotnih delavcev je bil Adonirám.

^5:29 Salomon je imel v gorovju tudi sedemdeset tisoč nosačev in osemdeset tisoč kamnosekov

^5:30 poleg tri tisoč tristo delovodij, ki so jih Salomonovi upravitelji postavili, da so nadzorovali ljudi, zaposlene pri tem delu.

^5:31 Kralj je ukazal, naj za temelje hiše nalomijo velike, sijajne kamne, klesane kvadre.

^5:32 Obdelali so jih Salomonovi in Hirámovi zidarji in Gebálci; pripravili so les in kamenje za zidavo hiše.

^6:1 V štiristoosemdesetem letu po izhodu Izraelovih sinov iz egiptovske dežele, v četrtem letu Salomonovega kraljevanja nad Izraelom, v mesecu zivu – to je drugi mesec – je začel zidati hišo Gospodu.

^6:2 Hiša, ki jo je kralj Salomon sezidal Gospodu, je bila šestdeset komolcev dolga, dvajset široka in trideset komolcev visoka.

^6:3 Preddverje pred glavnim prostorom hiše je bilo dvajset komolcev dolgo ob širini hiše, deset komolcev pa široko v smeri do hiše.

^6:4 Za hišo je naredil okna z zamreženimi okviri.

^6:5 Ob steni okrog hiše, okrog zidov hiše do glavnega prostora in notranjega svetišča je sezidal prizidek; krog in krog je naredil stranske prostore.

^6:6 Prizidek, pritličje, je bil pet komolcev širok, srednje nadstropje je bilo šest komolcev široko in tretje nadstropje sedem komolcev široko, kajti zunaj okrog hiše je napravil odmike, da ni bilo treba posegati v stene hiše.

^6:7 Hišo so zidali s kamni, ki so bili obdelani že v kamnolomu, tako da se pri zidanju hiše ni slišalo kladivo ne dleto ne kakršno koli železno orodje.

^6:8 Vhod v pritličje je bil na desni strani hiše, po stopnicah pa so hodili v srednje nadstropje in iz srednjega v tretje.

^6:9 Tako je sezidal hišo in jo dokončal; pokril jo je s tramovi in z deskami iz cedrovine.

^6:10 Zgradil je prizidek okrog cele hiše, pet komolcev visok, in hišo povezal z bruni iz cedrovine.

^6:11 Tedaj se je Salomonu zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^6:12 »Ta hiša, ki jo zidaš: Če se boš ravnal po mojih zakonih, izpolnjeval moje odloke, se držal vseh mojih zapovedi in se ravnal po njih, bom uresničeval s teboj besedo, ki sem jo govoril tvojemu očetu Davidu:

^6:13 prebival bom med Izraelovimi sinovi in ne bom zapustil svojega ljudstva Izraela.«

^6:14 Salomon je sezidal hišo in jo dokončal.

^6:15 Znotraj je stene hiše obložil s cedrovimi deskami od tal hiše do stropnih tramov; notranjščino je obil z lesom. Pod hiše pa je prekril s cipresovimi deskami.

^6:16 Dvajset komolcev od zadnje stene hiše je od tal do stropa pregradil zid s cedrovimi deskami in v njem zgradil notranje svetišče, presveto.

^6:17 Hiša, se pravi glavni prostor spredaj, je bil dolg štirideset komolcev.

^6:18 Notranjščina hiše je bila obita s cedrovino, izrezljano v obliki buč in cvetnih čaš: vse je bilo iz cedrovine, kamna ni bilo videti.

^6:19 Notranje svetišče je postavil v najbolj osrednjem delu hiše, da bi tam postavil skrinjo Gospodove zaveze.

^6:20 Notranje svetišče je bilo dvajset komolcev dolgo, dvajset komolcev široko in dvajset visoko. Obložil ga je s čistim zlatom. Napravil je tudi oltar iz cedrovine.

^6:21 Notranjščino hiše je prevlekel s čistim zlatom in pred notranjim svetiščem, ki ga je pozlatil, napel zlate verižice.

^6:22 Vso hišo je prevlekel z zlatom, prav vso hišo. Tudi ves oltar za notranje svetišče je prevlekel z zlatom.

^6:23 V notranjem svetišču je naredil dva keruba iz oljkovega lesa, deset komolcev visoka.

^6:24 Pet komolcev je merila ena kerubova perut in pet komolcev druga kerubova perut; od enega konca njegovih peruti do drugega je bilo deset komolcev.

^6:25 Tudi drugi kerub je meril deset komolcev. Oba keruba sta bila enaka po meri in obliki.

^6:26 En kerub je bil visok deset komolcev, enako tudi drugi.

^6:27 Keruba je postavil v notranji prostor hiše; peruti kerubov so se razprostirale tako, da se je perut enega dotikala ene stene in perut drugega druge stene, sredi hiše pa sta se njuni peruti dotikali.

^6:28 Tudi keruba je prekril z zlatom.

^6:29 Po vseh stenah hiše naokrog, v notranjem in zunanjem prostoru, je izrezljal kerube, palme in cvetne čaše.

^6:30 Tudi tla hiše je v notranjem in zunanjem prostoru obložil z zlatom.

^6:31 Za vhod v notranje svetišče je napravil vratnice iz oljkovega lesa; naddurje s podboji je bilo peterokotno.

^6:32 Na obeh vratnicah iz oljkovine je vrezal kerube, palme in cvetne čaše ter jih prevlekel z zlatom; kerube in palme je obložil z zlato peno.

^6:33 Prav tako je za vhod v sveto napravil podboje iz oljkovega lesa v četverokotni obliki

^6:34 in dvojna vrata iz cipresovine; obe vratnici prvih vrat sta bili vrtljivi in obe vratnici drugih vrat prav tako.

^6:35 Vrezal je kerube, palme in cvetne čaše ter rezbarije lepo prevlekel z zlatom.

^6:36 Notranji dvor je obzidal; tri plasti so bile iz klesanih kamnov, ena pa iz cedrovih brun.

^6:37 V četrtem letu, v mesecu zivu, je bil položen temelj za Gospodovo hišo.

^6:38 V enajstem letu, v mesecu bulu – to je osmi mesec – pa je bila hiša dokončana v vseh delih in v vsej ureditvi. Zidal jo je torej sedem let.

^7:1 Svojo hišo pa je Salomon zidal trinajst let, preden jo je v celoti končal.

^7:2 Sezidal je hišo libanonskega gozda, sto komolcev dolgo, petdeset komolcev široko in trideset komolcev visoko, na štirih vrstah cedrovih stebrov, s cedrovimi tramovi na stebrih.

^7:3 Iz cedrovine je bila tudi streha nad izbami, ki so bile na petinštiridesetih stebrih; petnajst jih je bilo v vsaki vrsti.

^7:4 Okna z okviri so bila v treh vrstah in trikrat je okno gledalo proti oknu.

^7:5 Vsa vrata s podboji so bila četverokotna in so stala druga proti drugim v treh vrstah.

^7:6 Potem je naredil stebréno dvorano, petdeset komolcev dolgo in trideset široko; pred njo je bila lopa s stebri in z napuščem.

^7:7 Naredil je tudi dvorano s prestolom, kjer je sodil, sodno dvorano; obložena je bila s cedrovino od tal do stropnih tramov.

^7:8 Hiša, v kateri je prebival, je stala na drugem dvorišču, za to dvorano, in bila narejena enako. Tudi za faraonovo hčer, ki jo je Salomon vzel za ženo, je naredil hišo, enako tej dvorani.

^7:9 Vse to je bilo narejeno iz sijajnih kamnov, obdelanih po meri, z žago rezanih na notranji in zunanji strani; in sicer od temelja do napuščev, zunaj pa do velikega dvora.

^7:10 Tudi podzidja so bila iz sijajnih kamnov, velikih kamnov, kamnov po deset in po osem komolcev.

^7:11 Nad njimi so bili sijajni, po meri obdelani kamni in cedrovina.

^7:12 Veliki dvor so obdajale tri plasti klesanih kamnov in plast cedrovih brun, enako tudi notranji dvor Gospodove hiše in preddverje hiše.

^7:13 Kralj Salomon je poslal po Hiráma iz Tira.

^7:14 Bil je to sin vdove iz Neftálijevega rodu, njegov oče pa je bil Tirec, umetnik bronar; bil je poln modrosti, razumnosti in znanja v izdelovanju vsakršne reči iz brona. Prišel je h kralju Salomonu in opravil zanj vsa dela.

^7:15 Napravil je dva stebra iz brona. Prvi je bil osemnajst komolcev visok; dvanajst komolcev dolga vrvica pa je mogla obseči drugi steber.

^7:16 Naredil je tudi dva glaviča, ulita iz brona, da so ju deli na vrh stebrov; prvi glavič je bil visok pet komolcev in drugi prav tako pet.

^7:17 Nato je izdelal mrežaste okraske in verižaste čope za glaviča na vrhu stebrov, sedem za prvi glavič in sedem za drugega.

^7:18 Potem je naredil granatna jabolka v dveh vrstah naokrog na prvi mreži, da so zastirala glaviča na vrhu stebrov. Enako je napravil na drugem glaviču.

^7:19 Glaviča, ki sta bila na vrhu stebrov v preddverju, sta imela obliko lilijinega cveta, štiri komolce visokega.

^7:20 Na glavičih na obeh stebrih in še više ob trebušastem delu nad mrežo je bilo dvesto granatnih jabolk v vrstah naokrog; enako pri drugem glaviču.

^7:21 Stebra je postavil pri preddverju templja. En steber je postavil na desni in mu dal ime Jahín, drugega pa je postavil na levi in mu dal ime Boaz.

^7:22 Vrhova stebrov sta imela obliko lilijinega cveta. Tako sta bila stebra dokončana.

^7:23 Nato je naredil ulito morje. Od enega roba do drugega je merilo deset komolcev, bilo je okrogle oblike, pet komolcev visoko, trideset komolcev pa je znašal njegov obseg.

^7:24 Pod robom ga je obkrožal venec buč, po deset na komolec. V dveh vrstah je morje obdajal venec buč, ki so bile ulite hkrati z njim.

^7:25 Stalo je na dvanajstih volih: trije so bili obrnjeni proti severu, trije proti zahodu, trije proti jugu in trije proti vzhodu. Na njih je počivalo morje. S svojim zadnjim delom so bili vsi obrnjeni navznoter.

^7:26 Debelo je bilo za dlan in njegov rob je bil oblikovan kakor rob čaše, podoben lilijinemu cvetu. Držalo je dva tisoč čebrov.

^7:27 Izdelal je tudi deset bronastih stojal. Vsako stojalo je bilo štiri komolce dolgo, štiri komolce široko in tri visoko.

^7:28 Stojala so bila narejena takole: imela so stranice, te pa so bile vdelane v okvire.

^7:29 Na stranicah med okviri so bili upodobljeni levi, voli in kerubi, ravno tako na okvirih. Nad levi in voli in pod njimi so bili kovani okrasni venci.

^7:30 Vsako stojalo je imelo štiri bronasta kolesa z bronastimi osmi, njegove štiri noge pa opornike pod umivalnikom. Ti oporniki so bili uliti, z okraski ob straneh.

^7:31 Njegova odprtina je bila znotraj okrasnega venca in je segala še za komolec više; bila je okrogla in oblikovana kot podstavek, merila je poldrugi komolec. Tudi na odprtini so bili reliefi. Stranice pa so bile četverokotne in ne okrogle.

^7:32 Pod stranicami so bila štiri kolesa; držaji koles so bili pritrjeni na stojalu. Vsako kolo je bilo poldrugi komolec visoko.

^7:33 Narejena so bila kakor vozna kolesa; njihovi držaji, platišča, napere in pesta: vse je bilo ulito.

^7:34 Štirje oporniki so bili na štirih vogalih vsakega stojala. Bili so iz istega kosa kakor stojalo.

^7:35 Pri vrhu stojala je bil pol komolca visok in povsem okrogel nastavek; ročaji in stranice na vrhu so bili iz istega kosa kakor stojalo.

^7:36 Na ravne ploskve ročajev in stranic je vdolbel kerube, leve in palme, kolikor je bilo prostora, in okraske krog in krog.

^7:37 Tako je izdelal deset stojal; vsa so bila enako ulita, iste mere in oblike.

^7:38 Naredil je tudi deset bronastih umivalnikov. Vsak je držal štirideset čebrov in meril štiri komolce. Na vsakem izmed desetih stojal je bil umivalnik.

^7:39 Pet stojal je razpostavil na južno in pet na severno stran hiše. Morje pa je postavil na desno stran hiše, proti jugovzhodu.

^7:40 Hirám je naredil tudi posode, lopate in kropilnice. Tako je dokončal vse delo, ki ga je za kralja Salomona opravljal pri Gospodovi hiši:

^7:41 dva stebra in zaobljena glaviča vrh obeh stebrov; dve mreži, da sta zastirali oba zaobljena glaviča vrh stebrov;

^7:42 štiristo granatnih jabolk za obe mreži, dve vrsti granatnih jabolk za vsako mrežo, da sta zastirali zaobljena glaviča na stebrih;

^7:43 deset stojal z desetimi umivalniki na stojalih;

^7:44 eno morje in dvanajst volov pod morjem;

^7:45 pa še posode, lopate in kropilnice. Vse te priprave, ki jih je Hirám naredil kralju Salomonu za Gospodovo hišo, so bile iz glajenega brona.

^7:46 Uliti pa jih je dal kralj v ilovnati zemlji v Jordanski dolini med Sukótom in Caretánom.

^7:47 Potem je Salomon vse te priprave namestil. Teža brona pa se zaradi silno velike množine ni dala ugotoviti.

^7:48 Salomon je naredil vse priprave v Gospodovi hiši: zlati oltar in zlato mizo, na kateri so bili hlebi obličja;

^7:49 svečnike, pet na desni in pet na levi strani pred notranjim svetiščem, iz čistega zlata; zlate cvetove, svetilnice in utrinjala;

^7:50 sklede, nože, kropilnice, skodele in kadilnice iz čistega zlata. Tudi tečaji na vratih hiše v notranji prostor, v presveto, in na vratih hiše v glavni prostor so bili iz zlata.

^7:51 Tako je bilo vse delo, ki ga je kralj Salomon opravil za Gospodovo hišo, dokončano. In Salomon je dal vanjo prenesti svete predmete, ki jih je bil posvetil njegov oče David: srebro, zlato in priprave je spravil v zakladnice Gospodove hiše.

^8:1 Tedaj je Salomon sklical Izraelove starešine in vse poglavarje rodov, kneze družin Izraelovih sinov, k sebi v Jeruzalem, da bi prenesli skrinjo Gospodove zaveze iz Davidovega mesta, to je s Siona.

^8:2 Vsi Izraelovi možje so se zbrali pri kralju Salomonu ob prazniku v mesecu etanímu, to je v sedmem mesecu.

^8:3 Ko so prišli vsi Izraelovi starešine, so duhovniki vzdignili skrinjo.

^8:4 Prenesli so gor Gospodovo skrinjo, shodni šotor in vse svete priprave, ki so bile v šotoru; nosili so jih duhovniki in leviti.

^8:5 Kralj Salomon in z njim ves Izraelov zbor, ki se je zbral ob njem pred skrinjo, je daroval toliko drobnice in goveda, da ju zaradi množine niso mogli ne prešteti ne izmeriti.

^8:6 Potem so duhovniki skrinjo Gospodove zaveze prinesli na njeno mesto, v notranje svetišče hiše, v presveto, pod peruti kerubov.

^8:7 Keruba sta namreč razprostirala peruti nad mestom, kjer je stala skrinja, tako da sta keruba krila skrinjo in njena drogova od zgoraj.

^8:8 Drogova sta bila tako dolga, da je bilo njuna konca videti iz svetišča pred notranjim svetiščem, od zunaj pa ju ni bilo videti. Tam sta ostala do tega dne.

^8:9 V skrinji ni bilo drugega kakor dve kamniti tabli, ki ju je bil vanjo položil Mojzes pod Horebom, ko je Gospod sklenil zavezo z Izraelovimi sinovi ob izhodu iz egiptovske dežele.

^8:10 Ko so duhovniki prišli iz svetišča, je oblak napolnil Gospodovo hišo,

^8:11 tako da duhovniki zaradi oblaka niso mogli pristopiti, da bi opravili bogoslužje. Kajti Gospodovo veličastvo je napolnilo Gospodovo hišo.

^8:12 Tedaj je Salomon rekel: »Gospod je rekel, da hoče prebivati v temnem oblaku.

^8:13 Zidal in sezidal sem ti veličastno hišo, kraj, kjer boš prebival na veke.«

^8:14 Nato se je kralj obrnil in blagoslovil ves Izraelov zbor, ki je medtem stal.

^8:15 Rekel je: »Slavljen Gospod, Izraelov Bog, ki je s svojimi usti govoril mojemu očetu Davidu in s svojo roko izpolnil obljubo:

^8:16 ›Od dneva, ko sem svoje ljudstvo Izraela izpeljal iz Egipta, si nisem iz nobenega Izraelovega rodu izbral mesta, kjer bi se sezidala hiša, da bi bilo tam moje ime. Izbral sem Davida, da bi bil na čelu mojega ljudstva Izraela.‹

^8:17 Moj oče David je sicer imel namen zidati hišo imenu Gospoda, Izraelovega Boga.

^8:18 Toda Gospod je rekel mojemu očetu Davidu: ›Imel si namen zidati hišo mojemu imenu. Lepo, da si imel ta namen!

^8:19 Vendar te hiše ne boš zidal ti, ampak tvoj sin, ki se ti bo rodil; on bo zidal hišo mojemu imenu.‹

^8:20 Gospod je izpolnil obljubo, ki jo je dal: jaz sem stopil na mesto svojega očeta Davida in sedim na Izraelovem prestolu, kakor je Gospod obljubil. Sezidal sem hišo imenu Gospoda, Izraelovega Boga,

^8:21 in tam sem pripravil mesto za skrinjo, v kateri je Gospodova zaveza, ki jo je sklenil z našimi očeti, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele.«

^8:22 Nato je Salomon vpričo vsega Izraelovega zbora stopil pred Gospodov oltar, razprostrl roke proti nebu

^8:23 in rekel: »Gospod, Izraelov Bog, ni tebi enakega Boga ne gori v nebesih ne tu doli na zemlji. Ti ohranjaš zavezo in naklonjenost svojim služabnikom, ki z vsem srcem hodijo pred tvojim obličjem.

^8:24 Svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, si izpolnil, kar si mu obljubil. Kar si z usti govoril, si z roko naredil, kakor priča ta dan.

^8:25 Gospod, Izraelov Bog, izpolni zdaj svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, kar si mu obljubil, ko si rekel: ›Ne bo odstranjen izpred mojega obličja nobeden izmed tvojih, ki bodo sedeli na Izraelovem prestolu, če bodo le tvoji potomci pazili na svojo pot, da bodo tako hodili pred mojim obličjem, kakor si ti hodil pred mojim obličjem.‹

^8:26 Zdaj torej, Izraelov Bog, prosim, naj se uresniči beseda, ki si jo dal svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu.

^8:27 Toda mar Bog res more prebivati na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!

^8:28 Vendar se ozri na molitev svojega služabnika in na njegovo prošnjo, Gospod, moj Bog, in usliši klic in molitev, ki jo danes tvoj služabnik moli pred teboj.

^8:29 Naj bodo tvoje oči noč in dan uprte v to hišo, v kraj, o katerem si obljubil: ›Tam bo moje ime‹; da boš uslišal molitev, ki jo tvoj služabnik moli na tem kraju.

^8:30 Poslušaj prošnjo svojega služabnika in svojega ljudstva Izraela, ko bodo molili na tem kraju. Poslušaj na kraju, kjer prebivaš, v nebesih, poslušaj in odpuščaj!

^8:31 Če se kdo pregreši zoper svojega bližnjega in zahtevajo od njega, da se s prisego zapriseže, in se pride zapriseč pred tvoj oltar v tej hiši,

^8:32 prisluhni v nebesih, ukrepaj in razsodi med svojima služabnikoma, da krivega razglasiš za krivega in njegovo početje spraviš na njegovo glavo, pravičnega pa opravičiš in mu povrneš po njegovi pravičnosti!

^8:33 Kadar bo tvoje ljudstvo Izrael poraženo pred sovražnikom, ker se bodo pregrešili proti tebi, pa se bodo vrnili k tebi, slavili tvoje ime in v tej hiši molili in te prosili,

^8:34 poslušaj v nebesih in odpusti greh svojega ljudstva Izraela ter jih pripelji nazaj v deželo, ki si jo dal njihovim očetom!

^8:35 Ko se bo nebo zaprlo in ne bo dežja, ker se bodo pregrešili proti tebi, pa bodo molili obrnjeni proti temu kraju, slavili tvoje ime in se spreobrnili od svojih grehov, ker jih boš ponižal,

^8:36 poslušaj v nebesih in odpusti greh svojih služabnikov in svojega ljudstva Izraela – saj jim ti kažeš pravo pot, po kateri naj hodijo – in pošlji dež svoji deželi, ki si jo dal svojemu ljudstvu v dediščino!

^8:37 Če bo v deželi nastala lakota, če se pojavijo kuga, snet, rja, kobilica glodavka, če bo sovražnik oblegal katero njihovih mest, naj pride kakršna koli nadloga ali bolezen:

^8:38 vsako molitev, vsako prošnjo katerega koli človeka ali vsega tvojega ljudstva Izraela, ki bo doživljal stisko v srcu in razprostrl roke proti tej hiši,

^8:39 poslušaj v nebesih, na kraju, kjer prebivaš, in odpusti, ukrepaj in povrni vsakemu po vseh njegovih delih, ker poznaš njegovo srce – saj edino ti poznaš srca vseh človeških otrok –

^8:40 da se te bodo bali vse dni, dokler bodo živeli v deželi, ki si jo dal našim očetom!

^8:41 Tudi tujca, ki ni iz tvojega ljudstva Izraela, temveč bo prišel iz daljne dežele zaradi tvojega imena –

^8:42 slišali bodo namreč o tvojem velikem imenu, o tvoji močni roki in iztegnjenem laktu – če pride molit v to hišo,

^8:43 poslušaj v nebesih, na kraju, kjer prebivaš, in izpolni, za kar te bo tujec goreče prosil, da bodo vsi narodi na zemlji spoznali tvoje ime, se te bali kakor tvoje ljudstvo Izrael in se prepričali, da je tvoje ime priklicano na to hišo, ki sem jo sezidal.

^8:44 Če bo šlo tvoje ljudstvo na vojsko proti sovražnikom, kamor koli jih boš poslal, in bodo molili h Gospodu, obrnjeni proti mestu, ki si ga izvolil, in proti hiši, ki sem jo sezidal tvojemu imenu,

^8:45 poslušaj v nebesih njihovo molitev in prošnjo in ravnaj z njimi pravično!

^8:46 Če se bodo pregrešili nad teboj – saj ni človeka, ki bi ne grešil – in se boš razjezil nad njimi ter jih izročil sovražniku in jih bodo zmagovalci ujete odpeljali v sovražnikovo deželo, daljno ali bližnjo,

^8:47 pa bodo šli vase v deželi, kjer bodo ujeti, se spreobrnili in te milo prosili v deželi svojih ječarjev in rekli: Grešili smo, delali húdo in ravnali krivično –

^8:48 če se bodo z vsem srcem in z vso dušo vrnili k tebi v deželi svojih sovražnikov, kamor bodo ujete odpeljali, in bodo molili k tebi, obrnjeni proti deželi, ki si jo dal njihovim očetom, proti mestu, ki si ga izvolil, in proti hiši, ki sem jo sezidal tvojemu imenu,

^8:49 potem usliši v nebesih, na kraju, kjer prebivaš, njihovo molitev in prošnjo in ravnaj z njimi pravično.

^8:50 Odpusti svojemu ljudstvu, kar bodo zagrešili proti tebi, in vse upornosti, s katerimi se ti bodo upirali. Nakloni jim usmiljenje pri njihovih zmagovalcih, da se jih bodo usmilili,

^8:51 saj so tvoje ljudstvo in tvoja dediščina, ki si jih izpeljal iz Egipta, iz srede topilnice železa.

^8:52 Tvoje oči naj bodo odprte za prošnjo tvojega služabnika in za prošnjo tvojega ljudstva Izraela, da jih uslišiš, kadar koli te bodo klicali na pomoč.

^8:53 Ti si jih namreč odbral izmed vseh ljudstev na zemlji za svojo dediščino, kakor si obljubil po svojem služabniku Mojzesu, ko si naše očete izpeljal iz Egipta, Gospod Bog!«

^8:54 Ko je Salomon končal z molitvijo vse te molitve in prošnje h Gospodu, je vstal izpred Gospodovega oltarja, kjer je klečal in povzdigoval roke proti nebu.

^8:55 Stojé je blagoslovil ves Izraelov zbor in govoril z močnim glasom:

^8:56 »Slavljen Gospod, ki je naklonil počitek svojemu ljudstvu Izraelu povsem tako, kakor je obljubil. Neizpolnjena ni ostala niti ena od lepih obljub, ki jih je izrekel po svojem služabniku Mojzesu.

^8:57 Gospod, naš Bog, naj bo z nami, kakor je bil z našimi očeti. Naj nas ne zapusti in ne zavrže,

^8:58 naj nagne naša srca k sebi, da bomo hodili po vseh njegovih potih in se držali njegovih zapovedi, zakonov in odlokov, ki jih je zapovedal našim očetom.

^8:59 Te moje besede, s katerimi sem ponižno prosil pred Gospodom, naj bodo noč in dan pred očmi Gospodu, našemu Bogu, da bo delal za pravico svojega služabnika in za pravico svojega ljudstva Izraela, kakor bo potrebno od dne do dne,

^8:60 da bodo vsa ljudstva na zemlji spoznala, da je Bog Gospod in nihče drug.

^8:61 Vaše srce pa naj bo v celoti z Gospodom, našim Bogom, da boste ravnali po njegovih zakonih in se držali njegovih zapovedi kakor ta dan.«

^8:62 Nato sta kralj in z njim ves Izrael darovala klavne daritve pred Gospodom.

^8:63 V mirovno daritev, ki jo je Salomon daroval Gospodu, je daroval dvaindvajset tisoč glav goveda in sto dvajset tisoč ovc. Tako so kralj in vsi Izraelovi sinovi posvetili Gospodovo hišo.

^8:64 Tisti dan je kralj posvetil sredino dvora pred Gospodovo hišo. Tam je namreč daroval žgalno in jedilno daritev in tolščo mirovnih daritev, ker je bil bronasti oltar, ki je stal pred Gospodom, premajhen, da bi sprejel žgalno in jedilno daritev in tolščo mirovnih daritev.

^8:65 Salomon in z njim ves Izrael, velik zbor od Lebó Hamáta do Egiptovskega potoka, je tisti čas obhajal praznik pred Gospodom, našim Bogom, sedem dni in še sedem dni, štirinajst dni.

^8:66 Osmi dan pa je kralj ljudstvo odpustil. Klicali so blagoslov nanj in odšli v svoje šotore veseli in dobre volje zaradi vsega dobrega, kar je Gospod storil svojemu služabniku Davidu in svojemu ljudstvu Izraelu.

^9:1 Salomon je dokončal zidavo Gospodove hiše in kraljeve hiše ter vse, kar je želel narediti.

^9:2 Tedaj se je Salomonu drugič prikazal Gospod, kakor se mu je bil prikazal v Gibeónu.

^9:3 Gospod mu je rekel: »Slišal sem tvojo molitev in prošnjo, ki si jo izrekel pred menoj. Posvetil sem to hišo, ki si jo sezidal, da tam postavim svoje ime na veke; moje oči in moje srce bodo tam vse dni.

^9:4 Če boš tudi ti hodil pred mojim obličjem, kakor je hodil tvoj oče David, s popolnim srcem in iskreno in boš delal vse, kar ti zapovedujem, se držal mojih zakonov in odlokov,

^9:5 bom utrdil prestol tvojega kraljevanja nad Izraelom na veke, kakor sem obljubil tvojemu očetu Davidu, ko sem rekel: ›Nobeden od tvojih ne bo odstranjen z Izraelovega prestola.‹

^9:6 Če pa se boste vi in vaši sinovi obrnili proč od mene in se ne boste držali mojih zapovedi in zakonov, ki sem vam jih predložil, temveč boste šli in služili drugim bogovom in jih molili,

^9:7 bom iztrebil Izraela iz dežele, ki sem jim jo dal. Hišo, ki sem jo posvetil svojemu imenu, bom zavrgel izpred svojega obličja, Izrael pa bo v pregovor in v zasmeh pri vseh ljudstvih.

^9:8 Ta hiša bo postala razvalina; vsak, ki bo hodil mimo nje, bo osupel in bo sikal; rekli bodo: ›Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?‹

^9:9 Tedaj bodo rekli: ›Ker so zapustili Gospoda, svojega Boga, ki je njihove očete izpeljal iz egiptovske dežele, in se oklenili drugih bogov, jih molili in jim služili, zato je Gospod spravil nadnje vso to nesrečo.‹«

^9:10 Ko se je izteklo dvajset let, v katerih je Salomon sezidal dve hiši, Gospodovo hišo in kraljevo hišo –

^9:11 tirski kralj Hirám je Salomonu privažal cedrovino, cipresovino in zlato, kolikor je želel –, je dal kralj Salomon Hirámu dvajset mest v galilejski deželi.

^9:12 Ko si je Hirám prišel iz Tira ogledat mesta, ki mu jih je dal Salomon, mu niso bila všeč.

^9:13 Rekel je: »Kakšna mesta si mi pa dal, brat!« Zato se vse do danes imenujejo »dežela Kabúl«.

^9:14 Hirám je bil namreč kralju poslal sto dvajset talentov zlata.

^9:15 Tole pa glede obveznega dela, ki ga je naložil kralj Salomon, da bi sezidal Gospodovo hišo, svojo hišo, Miló, jeruzalemsko obzidje, Hacór, Megído in Gezer.

^9:16 Faraon, egiptovski kralj, je bil šel nad Gezer, ga zavzel in požgal z ognjem; pomoril je Kánaance, ki so bivali v njem, in mesto dal za doto svoji hčeri, Salomonovi ženi.

^9:17 Salomon je Gezer spet pozidal – pa tudi Spodnji Bet Horón,

^9:18 Baalát, Tamár v puščavskem delu dežele Juda,

^9:19 nadalje vsa mesta za skladišča, ki jih je imel Salomon, mesta za bojne vozove, mesta za konjenike in kar je še želel sezidati v Jeruzalemu, na Libanonu in na vsem ozemlju, kjer je vladal.

^9:20 Vse ljudi, kar jih je preostalo od Amoréjcev, Hetejcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, ki niso bili izmed Izraelovih sinov –

^9:21 njihove potomce, ki so še ostali za njimi v deželi in jih Izraelovi sinovi niso mogli z zakletvijo pokončati – je Salomon določil za suženjsko delo do tega dne.

^9:22 Izmed Izraelovih sinov pa Salomon ni nikogar napravil za sužnja, temveč so bili njegovi vojaki in uslužbenci, častniki, pribočniki, poveljniki nad njegovimi bojnimi vozmi in konjeniki.

^9:23 Višjih nadzornikov, ki so bili postavljeni čez Salomonova dela, je bilo petsto petdeset. Nadzorovali so ljudstvo, ki je bilo zaposleno pri delih.

^9:24 Ko se je faraonova hči odselila iz Davidovega mesta v svojo hišo, ki jo je sezidal zanjo, je dogradil Miló.

^9:25 Trikrat na leto je Salomon daroval žgalne in mirovne daritve na oltarju, ki ga je sezidal Gospodu, in dajal zažigati kadilo pred Gospodom. Tako je izpolnjeval obveznosti do hiše.

^9:26 V Ecjón Geberju, ki je pri Elátu na obrežju Trstičnega morja v edómski deželi, je kralj Salomon napravil ladjevje.

^9:27 Hirám je poslal na ladjah svoje služabnike, pomorščake, vajene morja, s Salomonovimi služabniki vred.

^9:28 Prišli so v Ofír, od tam pripeljali štiristo dvajset talentov zlata in ga prinesli h kralju Salomonu.

^10:1 Ko je kraljica iz Sabe slišala o Salomonovem slovesu zaradi Gospodovega imena, ga je prišla preizkušat z ugankami.

^10:2 Prišla je v Jeruzalem z zelo velikim spremstvom; kamele so nosile dišave, zelo veliko zlata in dragih kamnov. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim pogovarjala o vsem, kar ji je ležalo na srcu.

^10:3 Salomon ji je pojasnil vse, kar ga je vprašala. Ni je bilo reči, ki bi bila kralju zakrita in katere bi ji ne bil pojasnil.

^10:4 Ko je kraljica iz Sabe videla vso Salomonovo modrost in hišo, ki jo je sezidal,

^10:5 pa jedi na njegovi mizi, kako sedijo njegovi dostojanstveniki in strežejo njegovi služabniki, pa njihova oblačila, točaje in žgalno daritev, ki jo je daroval v Gospodovi hiši, je strmela.

^10:6 Rekla je kralju: »Kako res je, kar sem slišala o tvojih dosežkih in tvoji modrosti v svoji deželi!

^10:7 Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. A glej, še pol mi niso povedali! Tvoja modrost in blaginja presegata sloves, o katerem sem slišala.

^10:8 Blagor tvojim možem, blagor tem tvojim služabnikom, ki venomer stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost.

^10:9 Slavljen Gospod, tvoj Bog, ki je imel veselje nad teboj in te je posadil na Izraelov prestol! Ker Gospod vekomaj ljubi Izraela, te je postavil za kralja, da bi uveljavljal pravico in pravičnost.«

^10:10 Potem je dala kralju sto dvajset talentov zlata ter silno veliko dišav in dragih kamnov. Nikdar več ni prišlo toliko dišav, kakor jih je kraljica iz Sabe podarila kralju Salomonu.

^10:11 Tudi Hirámove ladje, ki so dovažale zlato iz Ofírja, so od tam pripeljale silno veliko sándalovega lesa in dragih kamnov.

^10:12 Kralj je dal iz sandalovíne napraviti ograje za Gospodovo hišo in za kraljevo hišo ter citre in harfe za pevce. Toliko sandalovíne ni več prišlo in je ni bilo videti do tega dne.

^10:13 Kralj Salomon pa je kraljici iz Sabe dal vse, česar si je zaželela in za kar je prosila, poleg tistega, kar ji je podaril v svoji kraljevski darežljivosti. Potem se je odpravila in se s služabniki vrnila v svojo deželo.

^10:14 Zlato, ki se je letno stekalo k Salomonu, je tehtalo šeststo šestinšestdeset zlatih talentov,

^10:15 poleg dajatev trgovcev, prometa prekupčevalcev in prispevkov vseh arabskih kraljev in deželnih upraviteljev.

^10:16 Kralj Salomon je napravil dvesto ščitov iz kovanega zlata: šeststo šeklov zlata je šlo za vsakega;

^10:17 in tristo ščitkov iz kovanega zlata: za vsak ščitek je šlo tri mine zlata. Kralj jih je spravil v hišo libanonskega gozda.

^10:18 Nadalje je kralj napravil velik slonokoščen prestol in ga prevlekel s pristnim zlatom.

^10:19 Prestol je imel šest stopnic, na hrbtišču pa glavo teleta. Na obeh straneh sedeža sta bili naslonjali za roke; ob naslonjalih sta stala dva leva,

^10:20 dvanajst levov pa je stalo na šesterih stopnicah na obeh straneh. Kaj takega niso naredili še v nobenem kraljestvu.

^10:21 Tudi vse posode za pitje je imel kralj Salomon iz zlata in vsa oprema v hiši libanonskega gozda je bila iz čistega zlata. Nič ni bilo iz srebra, ki v Salomonovih dneh ni bilo cenjeno.

^10:22 Kralj je imel namreč taršíške ladje na morju skupaj s Hirámovim ladjevjem. Po enkrat na tri leta so prihajale taršíške ladje in dovažale zlato, srebro, slonovino, opice in pavijane.

^10:23 Tako je kralj Salomon po bogastvu in modrosti prekašal vse kralje na zemlji.

^10:24 Ves svet je želel videti Salomona, da bi poslušal modrost, ki mu jo je Bog položil v srce.

^10:25 Vsak je prinesel svoje darilo: srebrne in zlate predmete, oblačila, orožje, dišave, konje in mezge, in to iz leta v leto.

^10:26 Kralj Salomon si je nabral bojnih voz in konjenikov: imel je tisoč štiristo voz in dvanajst tisoč konjenikov. Nastanil jih je v mestih za bojne vozove in pri sebi v Jeruzalemu.

^10:27 Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja; dosegel je tudi, da je bilo ceder toliko kakor divjih smokev v Šéfeli.

^10:28 Konje za Salomona so dobivali iz Egipta in iz Koéja. Kraljevi kupci so jih dobavljali iz Koéja za določeno ceno.

^10:29 Voz, ki je prišel iz Egipta, je stal šeststo šeklov srebra, konj pa sto petdeset. Tako so jih posredovali tudi vsem hetejskim in arámskim kraljem.

^11:1 Kralj Salomon je – poleg faraonove hčere – ljubil veliko tujk: Moábke, Amónke, Edómke, Sidónke in Hetejke,

^11:2 iz narodov, o katerih je Gospod rekel Izraelovim sinovom: »Ne družite se z njimi in oni naj se ne družijo z vami: gotovo bodo vaša srca zapeljali k svojim bogovom.« Teh se je Salomon oklenil v ljubezni.

^11:3 Imel je sedemsto knežjih in tristo stranskih žená; njegove žene so zapeljale njegovo srce.

^11:4 Ko se je Salomon postaral, so mu žene nagnile srce k drugim bogovom. Njegovo srce ni bilo več célo za Gospoda, njegovega Boga, kakor srce njegovega očeta Davida.

^11:5 Salomon je šel za Astarto, boginjo Sidóncev, in za Milkómom, gnusobo Amóncev.

^11:6 Tako je Salomon delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, in ni hodil popolnoma za Gospodom kakor njegov oče David.

^11:7 Tedaj je na hribu vzhodno od Jeruzalema sezidal višino za Kemoša, gnusobo Moábcev, in za Milkóma, gnusobo Amóncev.

^11:8 Enako je ustregel vsem svojim tujim ženam, da so zažigale kadilo in opravljale daritve svojim bogovom.

^11:9 Gospod se je razsrdil nad Salomonom, ker je svoje srce odvrnil od Gospoda, Izraelovega Boga, ki se mu je dvakrat prikazal

^11:10 in mu zapovedal prav to, naj ne hodi za drugimi bogovi; pa se ni držal tega, kar mu je zapovedal Gospod.

^11:11 Zato je Gospod rekel Salomonu: »Ker si bil tak in se nisi držal moje zaveze in zakonov, ki sem ti jih zapovedal, ti bom iztrgal kraljestvo iz rok in ga dal tvojemu služabniku.

^11:12 A zaradi tvojega očeta Davida tega ne bom storil že v tvojih dneh; iz rok tvojega sina ga bom iztrgal.

^11:13 Vsega kraljestva pa le ne bom iztrgal: en rod bom dal tvojemu sinu zaradi svojega služabnika Davida in zaradi Jeruzalema, ki sem ga izvolil.«

^11:14 Gospod je Salomonu zbudil nasprotnika, Edómca Hadáda, ki je bil iz edómske kraljéve rodbine.

^11:15 Ko je bil namreč David porazil Edómce, je vojskovodja Joáb prišel pokopat pobite in pomoril vse moške v Edómu –

^11:16 šest mesecev se je Joáb z vsem Izraelom mudil tam, dokler ni iztrebil vseh moških v Edómu.

^11:17 Hadád pa je z Edómci, ki so bili v službi pri njegovem očetu, zbežal proti Egiptu. Tedaj je bil še zelo mlad.

^11:18 Krenili so iz Midjána in prišli v Parán. S sabo so vzeli domačine iz Parána in pripotovali v Egipt k faraonu, egiptovskemu kralju. Ta mu je dal hišo in odkazal živež; tudi zemljo mu je podaril.

^11:19 Hadádu je bil faraon tako naklonjen, da mu je dal za ženo svojo svakinjo, sestro vladarice Tahpenése.

^11:20 Tahpenésina sestra mu je rodila sina Genubáta. Tahpenésa je sina vzgajala na faraonovem dvoru. Tako je Genubát živel v faraonovi hiši med faraonovimi sinovi.

^11:21 Ko pa je Hadád v Egiptu slišal, da je David legel k svojim očetom in da je vojskovodja Joáb mrtev, je rekel faraonu: »Dovoli mi, da odidem v svojo deželo!«

^11:22 Faraon mu je rekel: »Česa ti manjka pri meni, da na lepem želiš iti v svojo deželo?« Rekel je: »Ničesar. Vendar me vseeno pusti!«

^11:23 Bog je proti Salomonu vzdignil še enega nasprotnika: Eljadájevega sina Rezóna, ki je bil pobegnil od svojega gospodarja Hadadézerja, kralja v Cobi.

^11:24 Ko jih je David potolkel, je ta zbral okoli sebe ljudi in postal poveljnik čete. Vdrli so v Damask in se nastanili v njem. Zakraljeval je v Damasku

^11:25 in bil nasprotnik Izraela, vse dokler je živel Salomon. Poleg gorja, ki ga je pripravljal Hadád, je tudi on sovražil Izraela, ko je kraljeval nad Arámom.

^11:26 Tudi Nebátov sin Jerobeám, Efratejec iz Ceréde – njegovi materi je bilo ime Cerúja in je bila vdova – Salomonov uradnik, je vzdignil roko zoper kralja.

^11:27 Vzrok, da se je vzdignil zoper kralja, je bil tale: Salomon je gradil Miló in zazidaval luknje v obzidju okrog mesta svojega očeta Davida.

^11:28 Ta Jerobeám je bil premožen in spreten človek. Salomon je opazil, kako priden je mladenič pri delu, in ga je postavil čez vsa težaška dela Jožefove hiše.

^11:29 Ko je Jerobeám nekoč šel iz Jeruzalema, ga je na poti srečal prerok Ahíja iz Šila, ogrnjen z novim plaščem. Bila sta sama na polju.

^11:30 Ahíja je pograbil novi plašč, ki ga je imel na sebi, ga raztrgal na dvanajst kosov

^11:31 in rekel Jerobeámu: »Vzemi si deset kosov, kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Glej, iztrgal bom kraljestvo Salomonu iz rok in ti dal deset rodov.

^11:32 En sam rod naj mu ostane zaradi mojega služabnika Davida in zaradi Jeruzalema, mesta, ki sem ga izvolil izmed vseh Izraelovih rodov.

^11:33 Kajti zapustil me je in molil Astarto, boginjo Sidóncev, Kemoša, boga Moábcev, in Milkóma, boga Amóncev. Ni hodil po mojih potih, da bi delal kakor njegov oče David, kar je prav v mojih očeh in po mojih zakonih in odlokih.

^11:34 Vendar mu ne bom vzel iz rok vsega kraljestva, temveč ga bom pustil za vladarja vse dni njegovega življenja zaradi svojega služabnika Davida, ki sem ga izvolil in se je držal mojih zapovedi in zakonov.

^11:35 Pač pa bom vzel kraljestvo iz rok njegovega sina in ga dal tebi – deset rodov.

^11:36 Njegovemu sinu pa bom dal en rod, da bo moj služabnik David ves čas imel svetilko pred menoj v Jeruzalemu, v mestu, ki sem si ga izvolil, da v njem postavim svoje ime.

^11:37 Tebe pa bom vzel, da boš vladal nad vsem, kar želi tvoja duša, in boš kralj nad Izraelom.

^11:38 Če boš torej poslušen vsemu, kar ti bom zapovedal, hodil po mojih potih in delal, kar je prav v mojih očeh, se držal mojih zakonov in zapovedi, kakor je delal moj služabnik David, bom s teboj in ti bom sezidal trdno hišo, kakor sem jo sezidal Davidu, in ti bom dal Izraela.

^11:39 Zaradi tega bom ponižal Davidove potomce – vendar ne za vselej.‹«

^11:40 Ker je Salomon iskal priložnosti, da bi usmrtil Jerobeáma, je Jerobeám vstal in zbežal v Egipt k egiptovskemu kralju Šišáku, in ostal je v Egiptu do Salomonove smrti.

^11:41 Druga Salomonova dela, vse, kar je storil, in njegova modrost – mar niso zapisani v knjigi Salomonova dela?

^11:42 Salomonovo kraljevanje v Jeruzalemu nad vsem Izraelom je trajalo štirideset let.

^11:43 Potem je Salomon legel k svojim očetom. Pokopan je bil v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Roboám.

^12:1 Roboám je šel v Sihem; v Sihem je namreč prišel ves Izrael, da bi ga postavil za kralja.

^12:2 Ko pa je za to izvedel Nebátov sin Jerobeám, ki je bil še vedno v Egiptu, kamor je zbežal pred kraljem Salomonom, se je vrnil iz Egipta.

^12:3 Poslali so ponj in ga poklicali. Jerobeám in ves Izraelov zbor sta prišla k Roboámu, ga nagovorila in rekla:

^12:4 »Tvoj oče nam je otežil jarem; ti nam zdaj olajšaj trdo službo svojega očeta in težki jarem, ki nam ga je naložil, pa ti bomo služili!«

^12:5 Rekel jim je: »Pojdite in se čez tri dni vrnite k meni!« In ljudstvo je odšlo.

^12:6 Kralj Roboám se je posvetoval s starešinami, ki so bili v službi pri njegovem očetu Salomonu, ko je še živel, in je rekel: »Kako svetujete, da odgovorim temu ljudstvu?«

^12:7 Spregovorili so in mu rekli: »Če boš danes temu ljudstvu služabnik, jim služil in jim govoril prijazne besede, bodo tvoji služabniki vse dni.«

^12:8 Toda zavrgel je nasvet, ki so mu ga dali stari, in se posvetoval z mladimi, ki so zrasli z njim in bili zdaj v njegovi službi.

^12:9 Rekel jim je: »Kaj svetujete, da odgovorim temu ljudstvu, ki mi je govorilo in reklo: ›Olajšaj jarem, ki nam ga je naložil tvoj oče‹?«

^12:10 Mladi, ki so zrasli z njim, so spregovorili in mu rekli: »Takole reci temu ljudstvu, ki ti je govorilo in reklo: ›Tvoj oče nam je jarem otežil, ti pa nam ga olajšaj!‹; takole jim govori: ›Moj mezinec je debelejši kakor ledja mojega očeta.

^12:11 No, moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa bom vaš jarem še obtežil. Moj oče vas je opominjal z biči, jaz pa vas bom ustrahoval s škorpijoni.‹«

^12:12 Tretji dan je prišel Jerobeám z vsem ljudstvom k Roboámu, kakor je kralj naročil, in rekel: »Tretji dan se vrnite k meni!«

^12:13 Kralj je ljudstvu trdo odgovoril in zavrgel nasvet, ki so mu ga dali stari.

^12:14 Govoril jim je po nasvetu mladih in je rekel: »Moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa bom vaš jarem še obtežil. Moj oče vas je opominjal z biči, jaz pa vas bom opominjal s škorpijoni.«

^12:15 Kralj torej ni poslušal ljudstva; vmes je namreč posegel Gospod, da uresniči besedo, ki jo je Gospod po Ahíju iz Šila govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu.

^12:16 Ko je ves Izrael videl, da jih kralj noče poslušati, je ljudstvo kralju odvrnilo in reklo: »Kakšen delež imamo še pri Davidu? Nimamo dediščine pri Jesejevem sinu! V svoje šotore, Izrael! Glej zdaj na svojo hišo, David!« Tako je Izrael šel v svoje šotore.

^12:17 Nad Izraelovimi sinovi, ki so prebivali v Judovih mestih, pa je Roboám ostal kralj.

^12:18 Ko je kralj Roboám poslal tja Adoniráma, nadzornika pri obveznem delu, ga je ves Izrael obsul s kamenjem, da je umrl. Kralju Roboámu pa se je posrečilo skočiti na voz in ubežati v Jeruzalem.

^12:19 Tako se Izrael do tega dne upira Davidovi hiši.

^12:20 Ko je ves Izrael slišal, da se je Jerobeám vrnil, so ga dali poklicati na zborovanje in ga postavili za kralja nad vsem Izraelom. Davidove hiše se ni držal nihče več razen Judovega rodu.

^12:21 Roboám pa je prišel v Jeruzalem in zbral vso Judovo hišo in Benjaminov rod, sto osemdeset tisoč izbranih bojevnikov, da bi se vojskovali z Izraelovo hišo in kraljestvo vrnili Salomonovemu sinu Roboámu.

^12:22 Tedaj se je Božjemu možu Šemajáju zgodila Božja beseda, rekoč:

^12:23 »Reci Salomonovemu sinu Roboámu, Judovemu kralju, in vsej Judovi in Benjaminovi hiši ter preostalemu ljudstvu:

^12:24 Tako govori Gospod: ›Ne hodite se bojevat s svojimi brati, Izraelovimi sinovi! Vrnite se vsak na svoj dom, kajti po moji volji se je to zgodilo!‹« Poslušali so Gospodovo besedo, se obrnili in odšli, kakor je Gospod govoril.

^12:25 Jerobeám je zgradil Sihem v Efrájimskem pogorju in v njem prebival. Od tam je šel in zgradil Penuél.

^12:26 Potem je Jerobeám razmišljal sam pri sebi: »Zdaj se bo kraljestvo spet vrnilo Davidovi hiši.

^12:27 Če bo to ljudstvo še hodilo darovat v Gospodovo hišo v Jeruzalem, se bo srce tega ljudstva vrnilo k njegovemu gospodarju, Judovemu kralju Roboámu; ubili me bodo in se vrnili k Judovemu kralju Roboámu.«

^12:28 Kralj se je posvetoval, naredil dve zlati teleti in rekel ljudstvu: »Dovolj dolgo ste hodili v Jeruzalem. Glej, Izrael, to sta tvoja bogova, ki sta te izpeljala iz egiptovske dežele!«

^12:29 In postavil je eno v Betelu, drugo pa je dal v Dan.

^12:30 To pa je vodilo v greh, ker je ljudstvo hodilo pred eno v Betelu in pred drugo do Dana.

^12:31 Naredil je tudi svetišča na višinah in postavil duhovnike iz vsega ljudstva, ki niso bili izmed Levijevih sinov.

^12:32 Jerobeám je vpeljal tudi praznik petnajstega dne v osmem mesecu, podoben prazniku, ki je bil na Judovem, in sam daroval na oltarju. Tako je storil v Betelu in daroval teletoma, ki ju je napravil. V Betelu je postavil duhovnike za svetišča na višinah, ki jih je napravil.

^12:33 Petnajstega dne osmega meseca, meseca, ki ga je bil sam določil, se je povzpel k oltarju, ki ga je napravil v Betelu; vpeljal je praznik za Izraelove sinove in se povzpel k oltarju, da bi opravil kadilne daritve.

^13:1 In glej, po Gospodovem naročilu je prišel v Betel Božji mož z Judovega. Ko je Jerobeám stal pri oltarju, da bi opravil kadilne daritve,

^13:2 je oni po Gospodovem naročilu zaklical proti oltarju in rekel: »Oltar, oltar! Tako govori Gospod: ›Glej, sin bo rojen v Davidovi hiši, Jošíja po imenu. Na tebi bo zabodel duhovnike višin, ki opravljajo na tebi kadilne daritve, in človeške kosti bodo sežgali na tebi.‹«

^13:3 Isti dan je dal tudi znamenje in rekel: »To je znamenje, da je govoril Gospod: Glej, oltar se bo razpočil in s tolščo pomešani pepel na njem se bo razsul.«

^13:4 Ko je kralj Jerobeám zaslišal besedo Božjega moža, ki jo je zaklical proti oltarju v Betelu, je iztegnil roko od oltarja in rekel: »Primite ga!« Roka pa, ki jo je iztegnil zoper njega, se mu je posušila in je ni mogel pomakniti k sebi.

^13:5 Oltar se je razpočil in s tolščo pomešani pepel se je razsul z oltarja po znamenju, ki ga je Božji mož dal po Gospodovi besedi.

^13:6 Kralj je spregovoril in rekel Božjemu možu: »Pomiri, prosim, obličje Gospoda, svojega Boga, in moli zame, da se moja roka povrne k meni!« Božji mož je pomiril Gospodovo obličje in kraljeva roka se je spet uravnala in bila kakor prej.

^13:7 Tedaj je kralj govoril Božjemu možu: »Pojdi z menoj v hišo in se okrepčaj! Tudi darilo ti bom dal.«

^13:8 Božji mož pa je rekel kralju: »Če bi mi dal polovico svoje hiše, ne pojdem s teboj in ne bom jedel kruha ne pil vode na tem kraju.

^13:9 Tako mi je namreč zapovedano po Gospodovi besedi: ›Ne jej kruha, ne pij vode in ne vračaj se po poti, po kateri si prišel!‹«

^13:10 In odšel je po drugi poti in se ni vrnil po poti, po kateri je prišel v Betel.

^13:11 V Betelu pa je prebival star prerok. Njegovi sinovi so prišli in mu povedali vse, kar je Božji mož tisti dan storil v Betelu in besede, ki jih je govoril kralju. Ko so to pripovedovali svojemu očetu,

^13:12 jim je oče rekel: »Po kateri poti je odšel?« Njegovi sinovi so mu pokazali pot, po kateri je odšel Božji mož, ki je prišel z Judovega.

^13:13 Tedaj je rekel svojim sinovom: »Osedlajte mi osla!« Osedlali so mu osla in je sédel nanj.

^13:14 Šel je za Božjim možem, ga našel, ko je sedel pod terebinto, in mu rekel: »Si ti Božji mož, ki je prišel z Judovega?« Rekel je: »Sem.«

^13:15 Pa mu je rekel: »Pojdi z menoj domov in jej kruh!«

^13:16 Rekel je: »Ne morem se vrniti s teboj in iti s teboj domov; tudi ne bom s teboj jedel kruha ne pil vode na tem kraju,

^13:17 kajti rečeno mi je bilo po Gospodovi besedi: ›Tam ne jej kruha in ne pij vode; tudi se ne vračaj po poti, po kateri si prišel!‹«

^13:18 Oni pa mu je rekel: »Tudi jaz sem prerok kakor ti in angel mi je govoril po Gospodovi besedi in rekel: ›Pelji ga nazaj na svoj dom, da bo jedel kruh in pil vodo!‹« Tako ga je nalagal.

^13:19 Vrnil se je torej z njim in jedel kruh v njegovi hiši in pil vodo.

^13:20 Ko pa sta sedela pri mizi, se je preroku, ki ga je pripeljal nazaj, zgodila Gospodova beseda.

^13:21 Zaklical je Božjemu možu, ki je bil prišel z Judovega, rekoč: »Tako govori Gospod: ›Ker si se uprl Gospodovemu povelju in se nisi držal zapovedi, ki ti jo je dal Gospod, tvoj Bog,

^13:22 temveč si se vrnil, jedel kruh in pil vodo na kraju, o katerem ti je rekel: Ne jej kruha in ne pij vode – zato tvoje truplo ne bo prišlo v grob tvojih očetov.‹«

^13:23 Ko se je najedel kruha in napil, mu je osedlal osla preroka, ki ga je pripeljal nazaj;

^13:24 ko je potoval, ga je na poti zalotil lev in ga usmrtil. Njegovo truplo je bilo vrženo na pot, osel pa je stal zraven njega; tudi lev je stal poleg trupla.

^13:25 In glej, ljudje, ki so hodili mimo, so videli truplo vrženo na pot in leva, ki je stal poleg trupla. Prišli so in govorili o tem v mestu, kjer je bival stari prerok.

^13:26 Ko je to slišal prerok, ki ga je pripeljal nazaj s poti, je rekel: »To je Božji mož, ki se je uprl Gospodovemu povelju. Zato ga je Gospod izročil levu, da ga je raztrgal in usmrtil, kakor mu je bil govoril Gospod.«

^13:27 Govoril je svojim sinovom in rekel: »Osedlajte mi osla!« Ko so ga osedlali,

^13:28 je šel in našel njegovo truplo vrženo na pot, ter osla in leva, ki sta stala poleg trupla. Lev ni požrl trupla in ni raztrgal osla.

^13:29 Prerok je vzdignil truplo Božjega moža, ga položil na osla in ga odpeljal ter prišel v mesto starega preroka, da bi ga objokoval in pokopal.

^13:30 Truplo je položil v svoj grob in žalovali so po njem: »Ojoj, moj brat!«

^13:31 Ko so ga pokopali, je rekel svojim sinovom: »Ko umrem, me pokopljite v grobu, kjer je pokopan Božji mož! Moje kosti položite poleg njegovih kosti!

^13:32 Zagotovo se bo namreč izpolnila beseda, ki jo je po Gospodovem naročilu zaklical proti oltarju v Betelu in proti vsem svetiščem na višinah, ki so po samarijskih mestih.«

^13:33 Tudi po tem dogodku se Jerobeám ni odvrnil od svoje hudobne poti, marveč je še naprej postavljal duhovnike višin iz vsega ljudstva. Kdor je želel, ga je nastavil za duhovnika višin.

^13:34 V tem se je pregrešila Jerobeámova hiša in zato je bila uničena in izbrisana s površja zemlje.

^14:1 Tisti čas je zbolel Jerobeámov sin Abíja.

^14:2 Jerobeám je rekel svoji ženi: »Vstani, prosim, in se preobleci, da ne bodo vedeli, da si Jerobeámova žena, in pojdi v Šilo! Glej, tam je prerok Ahíja, ki je o meni napovedal, da bom kraljeval nad tem ljudstvom.

^14:3 Vzemi s sabo deset hlebov, kolače in vrč medu, pa pojdi k njemu. Povedal ti bo, kaj se bo zgodilo z dečkom.«

^14:4 Jerobeámova žena je storila tako; vstala je, šla v Šilo in prišla v Ahíjevo hišo. Ahíja pa ni več videl, ker so mu oči od starosti oslabele.

^14:5 Gospod je tedaj rekel Ahíju: »Glej, Jerobeámova žena prihaja, da te povpraša, kaj bo z njenim sinom, ker je bolan. Tako in tako ji govôri. Ko bo prišla, se bo delala neznanko.«

^14:6 Kakor hitro je Ahíja zaslišal šum njenih korakov, ko je stopila skozi vrata, je rekel: »Vstopi, Jerobeámova žena! Čemu se delaš neznanko! K tebi sem poslan s trdo besedo.

^14:7 Pojdi, povej Jerobeámu: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Povišal sem te izmed ljudstva in te postavil za vladarja čez svoje ljudstvo Izraela.

^14:8 Odtrgal sem kraljestvo od Davidove hiše in ga dal tebi. Ti pa nisi bil kakor moj služabnik David, ki se je držal mojih zapovedi, z vsem srcem hodil za menoj in delal samo to, kar je prav v mojih očeh.

^14:9 Napravil si več hudega kakor vsi, ki so bili pred teboj. Šel si in si naredil druge bogove, ulite podobe, da bi me jezil, meni pa si obrnil hrbet.

^14:10 Zaradi tega bom spravil nesrečo nad Jerobeámovo hišo in iztrebil iz Jerobeámovega rodu vse moške, mladoletne in polnoletne v Izraelu. Pometel bom z Jerobeámovo hišo, kakor pometejo smeti, prav do čistega.

^14:11 Tistega iz njegovega rodu, ki bo umrl v mestu, bodo žrli psi; tistega pa, ki bo umrl na polju, bodo jedle ptice neba.‹ Da, tako je govoril Gospod.

^14:12 Ti pa vstani in pojdi domov! Ko bodo tvoje noge stopile v mesto, bo deček umrl.

^14:13 Ves Izrael bo žaloval za njim in ga pokopal. Edino ta izmed Jerobeámovega rodu bo namreč položen v grob, ker se je le na njem v Jerobeámovi hiši našlo nekaj, kar je všeč Gospodu, Izraelovemu Bogu.

^14:14 Gospod si bo postavil kralja čez Izraela, ki bo tisti dan iztrebil Jerobeámovo hišo …

^14:15 Gospod bo udaril Izraela, da se bo majal kakor trst v vodi. Izruval bo Izraela iz te lepe zemlje, ki jo je dal njihovim očetom, in jih razkropil onstran veletoka, ker so si napravili ašere in s tem jezili Gospoda.

^14:16 Zapustil bo Izraela zaradi Jerobeámovih grehov, ki jih je zagrešil in v katere je zapeljal Izraela.«

^14:17 Jerobeámova žena je vstala in odšla. Ko je prišla v Tirco in stopila na hišni prag, je deček umrl.

^14:18 Pokopali so ga in ves Izrael je žaloval za njim, kakor je napovedal Gospod po svojem služabniku preroku Ahíju.

^14:19 Druga Jerobeámova dela, kako se je bojeval in kako kraljeval, glej, je zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev.

^14:20 Jerobeámovo kraljevanje je trajalo dvaindvajset let. Potem je legel k svojim očetom, namesto njega pa je postal kralj njegov sin Nadáb.

^14:21 Salomonov sin Roboám je kraljeval na Judovem. Enainštirideset let je imel, ko je postal kralj, in sedemnajst let je kraljeval v Jeruzalemu, v mestu, ki ga je Gospod izvolil izmed vseh Izraelovih rodov, da tam postavi svoje ime. Njegovi materi je bilo ime Naáma; bila je Amónka.

^14:22 Juda je delal, kar je hudo v Gospodovih očeh. Z grehi, ki so jih počenjali, so ga jezili huje od vsega, kar so bili storili njihovi očetje.

^14:23 Tudi oni so si postavljali višine, stebre in ašere na vsakem visokem griču in pod vsakim zelenim drevesom.

^14:24 Celo obredno vlačugarstvo je bilo v deželi. Tako so posnemali vse gnusobe narodov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov.

^14:25 V petem letu kralja Roboáma pa je prišel nad Jeruzalem egiptovski kralj Šišák.

^14:26 Pobral je zaklade iz Gospodove hiše in zaklade iz kraljéve hiše; vse je odnesel. Pobral je tudi vse zlate ščite, ki jih je naredil Salomon.

^14:27 Namesto njih je kralj Roboám napravil bronaste ščite in jih izročil poveljnikom telesne straže, ki je stražila pri vhodu v kraljévo hišo.

^14:28 Kadar koli je šel kralj v Gospodovo hišo, so jih telesni stražarji nosili, potem pa jih spet odnesli v stražarnico.

^14:29 Druga Roboámova dela in vse, kar je napravil – mar ni zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^14:30 Med Roboámom in Jerobeámom je bila ves čas vojna.

^14:31 Ko je Roboám legel k svojim očetom, je bil pokopan pri svojih očetih v Davidovem mestu. Njegovi materi je bilo ime Naáma; bila je Amónka. Namesto njega je postal kralj njegov sin Abíja.

^15:1 V osemnajstem letu kralja Jerobeáma, Nebátovega sina, je nad Judom zavladal Abíja.

^15:2 Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Maáha; bila je Abišalómova hči.

^15:3 Hodil je v vseh grehih, ki jih je njegov oče storil pred njim, in njegovo srce ni bilo v celoti z Gospodom, njegovim Bogom, kakor srce njegovega očeta Davida.

^15:4 A zavoljo Davida mu je Gospod, njegov Bog, dal svetilko v Jeruzalemu: povzdignil je njegovega sina za njim in dal, da je Jeruzalem obstal,

^15:5 ker je David delal, kar je prav v Gospodovih očeh, in vse dni svojega življenja ni prestopil ničesar, kar mu je zapovedal, razen v zadevi Hetejca Urijája.

^15:6 Med Roboámom in Jerobeámom je bila vojna vse dni njegovega življenja.

^15:7 Druga Abíjeva dela in vse, kar je napravil – mar ni zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev? Tudi med Abíjem in Jerobeámom je bila vojna.

^15:8 Ko je Abíja legel k svojim očetom, so ga pokopali v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Asá.

^15:9 V dvajsetem letu Izraelovega kralja Jerobeáma je nad Judom zavladal Asá.

^15:10 Enainštirideset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Maáha; bila je Abišalómova hči.

^15:11 Asá je delal, kar je prav v Gospodovih očeh, kakor njegov oče David.

^15:12 Odpravil je iz dežele obredne vlačugarje in odstranil vse malike, ki so jih napravili njegovi predniki.

^15:13 Celo svoji materi Maáhi je odvzel čast kraljice matere, ker je napravila ostudno podobo Ašeri. Asá je podrl njeno ostudno podobo in jo sežgal v potoku Cedronu.

^15:14 Višin pa niso odpravili. Vendar je bilo Asájevo srce vse njegove dni v celoti z Gospodom.

^15:15 V Gospodovo hišo je prinesel posvečene darove svojega očeta in svoje darove: srebro, zlato in posodje.

^15:16 Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem je bila vojna vse njune dni.

^15:17 Izraelov kralj Bašá je krenil nad Juda in utrdil Ramo, da Judovemu kralju Asáju ne bi dopustil izhoda in dohoda.

^15:18 Asá pa je vzel vse srebro in zlato, kar ga je ostalo v zakladnicah Gospodove hiše, in zaklade v kraljévi hiši ter jih izročil svojim služabnikom; kralj Asá jih je poslal k Ben Hadádu, Tabrimónovemu sinu in Hezjónovemu vnuku, arámskemu kralju, ki je bival v Damasku, s sporočilom:

^15:19 »Zaveza je med menoj in teboj, med mojim in tvojim očetom. Glej, pošiljam ti v dar srebra in zlata. Daj, razderi zavezo z Izraelovim kraljem Bašájem, da se umakne od mene!«

^15:20 Ben Hadád je prisluhnil kralju Asáju in poslal poveljnike svoje vojske nad Izraelova mesta. Osvojil je Ijón, Dan, Abél Bet Maáho, ves Kinéret in vso Neftálijevo pokrajino.

^15:21 Ko je Bašá slišal o tem, je nehal graditi Ramo in ostal v Tirci.

^15:22 Kralj Asá je sklical vse Judovce brez izjeme in odnašali so kamenje in les, s katerim je Bašá gradil Ramo. S tem je kralj Asá gradil Geba Benjamin in Micpo.

^15:23 Vsa druga Asájeva dela, vse njegovo junaštvo, vse, kar je napravil, in mesta, ki jih je zgradil – mar ni zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev? Na stara leta pa je bolehal na nogah.

^15:24 Ko je Asá legel k svojim očetom, je bil pokopan pri svojih očetih v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Józafat.

^15:25 Jerobeámov sin Nadáb je postal kralj nad Izraelom v drugem letu Judovega kralja Asája. Nad Izraelom je kraljeval dve leti.

^15:26 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, in hodil po poti svojega očeta in v njegovem grehu, v katerega je bil zapeljal Izraela.

^15:27 Proti njemu se je zarotil Ahíjev sin Bašá iz Isahárjeve hiše in ga ubil pri filistejskem Gibetónu. Nadáb je namreč z vsem Izraelom oblegal Gibetón.

^15:28 V tretjem letu Judovega kralja Asája ga je usmrtil Bašá in zavladal namesto njega.

^15:29 Brž ko je postal kralj, je pobil vso Jerobeámovo hišo. Iz Jerobeámovega rodu ni pustil žive duše, dokler ga ni pokončal, kakor je bil napovedal Gospod po svojem služabniku Ahíju iz Šila.

^15:30 In sicer zaradi grehov, ki jih je zagrešil Jerobeám in vanje zapeljal Izraela, s čimer je jezil Gospoda, Izraelovega Boga.

^15:31 Druga Nadábova dela in vse, kar je napravil – mar ni zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^15:32 Med Asájem in Izraelovim kraljem Bašájem je bila vojna vse njune dni.

^15:33 V tretjem letu Judovega kralja Asája je nad vsem Izraelom zakraljeval Ahíjev sin Bašá; v Tirci je vladal štiriindvajset let.

^15:34 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh. Hodil je po Jerobeámovi poti in v njegovem grehu, v katerega je bil zapeljal Izraela.

^16:1 Tedaj se je Hananijevemu sinu Jehúju zgodila Gospodova beseda zoper Bašája, rekoč:

^16:2 »Iz prahu sem te povišal in te postavil za vladarja svojemu ljudstvu Izraelu. Ti pa si hodil po Jerobeámovi poti in zapeljal moje ljudstvo Izraela, da so me jezili s svojimi grehi.

^16:3 Zato bom pometel z Bašájem in z njegovo hišo; s tvojo hišo bom storil kakor s hišo Nebátovega sina Jerobeáma.

^16:4 Tistega iz Bašájevega rodu, ki bo umrl v mestu, bodo žrli psi; tistega pa, ki bo umrl na polju, bodo jedle ptice neba.«

^16:5 Druga Bašájeva dela, kar je napravil in njegovo junaštvo – mar niso zapisana v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^16:6 Ko je Bašá legel k svojim očetom, je bil pokopan v Tirci. Namesto njega je postal kralj njegov sin Elá.

^16:7 Preroku Jehúju, Hananijevem sinu, pa se je zgodila Gospodova beseda zoper Bašája in njegovo hišo tako zavoljo vsega hudega, ki ga je storil v Gospodovih očeh, ko ga je jezil z deli svojih rok in postal podoben Jerobeámovi hiši, kakor tudi zato, ker je le-to iztrebil.

^16:8 V šestindvajsetem letu Judovega kralja Asája je nad Izraelom zakraljeval Bašájev sin Elá; v Tirci je vladal dve leti.

^16:9 Proti njemu se je zarotil njegov služabnik Zimrí, ki je poveljeval polovici bojnih voz. Ko je v Tirci pijančeval v hiši Arcája, ki je bil oskrbnik dvora v Tirci,

^16:10 je prišel Zimrí ter ga v sedemindvajsetem letu Judovega kralja Asája potolkel in usmrtil ter zakraljeval namesto njega.

^16:11 Ko je postal kralj in zasedel prestol, je pobil vso Bašájevo hišo; nobenemu moškemu ni prizanesel, ne njegovim sorodnikom ne prijateljem.

^16:12 Tako je Zimrí pokončal vso Bašájevo hišo po besedi, ki jo je bil Gospod govoril po preroku Jehúju,

^16:13 zaradi vseh grehov, ki sta jih zagrešila Bašá in njegov sin Elá in vanje zapeljala Izraela, da so s svojimi praznimi maliki jezili Gospoda, Izraelovega Boga.

^16:14 Druga Elájeva dela in vse, kar je napravil – mar niso zapisana v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^16:15 V sedemindvajsetem letu Judovega kralja Asája je v Tirci sedem dni kraljeval Zimrí. Takrat je ljudstvo oblegalo Gibetón, ki je pripadal Filistejcem.

^16:16 Ko je ljudstvo v taboru izvedelo, da se je Zimrí zarotil in celo ubil kralja, je ves Izrael še tisti dan v taboru postavil poveljnika vojske Omrija za kralja nad Izraelom.

^16:17 Omri je z vsem Izraelom odrinil od Gibetóna in obkolili so Tirco.

^16:18 Ko je Zimrí videl, da je mesto zavzeto, je šel v osrednji stolp v kraljévi hiši in dal kraljevo hišo nad sabo zažgati z ognjem in je umrl

^16:19 zavoljo grehov, ki jih je zagrešil, ko je delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, ter hodil po Jerobeámovi poti in v njegovem grehu, ki ga je bil storil, ko je zapeljal Izraela.

^16:20 Druga Zimríjeva dela in zarota, ki jo je izpeljal – mar niso zapisani v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^16:21 Tedaj se je izraelsko ljudstvo razdelilo v dva dela: polovica ljudstva je šla za Ginátovim sinom Tibníjem, da bi ga postavila za kralja, polovica pa za Omrijem.

^16:22 Ljudstvo, ki je bilo za Omrija, je bilo močnejše od ljudstva, ki je bilo za Ginátovega sina Tibníja; Tibní je umrl in Omri je postal kralj.

^16:23 V enaintridesetem letu Judovega kralja Asája je nad Izraelom za dvanajst let zavladal Omri. Šest let je kraljeval v Tirci.

^16:24 Potem je za dva talenta srebra kupil od Šemerja grič Samarijo, ga utrdil in mesto, ki ga je sezidal, po gospodarju tega griča, Šemerju, poimenoval Samarija.

^16:25 Omri je delal, kar je hudo v Gospodovih očeh; ravnal je še huje ko vsi, ki so bili pred njim.

^16:26 V vsem je hodil po poti Nebátovega sina Jerobeáma in v njegovih grehih, v katere je zapeljal Izraela, da so s svojimi praznimi maliki jezili Gospoda, Izraelovega Boga.

^16:27 Druga Omrijeva dela, kar je napravil in njegovo junaštvo – mar niso zapisana v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^16:28 Ko je Omri legel k svojim očetom, so ga pokopali v Samariji. Namesto njega je postal kralj njegov sin Aháb.

^16:29 V osemintridesetem letu Judovega kralja Asája je nad Izraelom zakraljeval Omrijev sin Aháb. V Samariji je Omrijev sin Aháb kraljeval nad Izraelom dvaindvajset let.

^16:30 Omrijev sin Aháb je delal, kar je hudo v Gospodovih očeh; slabši je bil od vseh, ki so bili pred njim.

^16:31 Ko da ni bilo dovolj že to, da je hodil v grehih Nebátovega sina Jerobeáma, je vzel za ženo Jezabelo, hčer Etbáala, kralja Sidóncev, šel in služil Báalu in ga molil.

^16:32 Báalu je celo postavil oltar v Báalovem svetišču, ki ga je sezidal v Samariji.

^16:33 Aháb je napravil tudi ašero in storil še marsikaj, s čimer je Gospoda, Izraelovega Boga, jezil bolj ko vsi Izraelovi kralji pred njim.

^16:34 V njegovem času je Hiél iz Betela pozidal Jeriho. Za ceno prvorojenca Abiráma ji je položil temelje, za ceno svojega najmlajšega, Segúba, pa je postavil njena vrata, po besedi, ki jo je bil Gospod govoril po Nunovem sinu Józuetu.

^17:1 Elija, Tišbéjec izmed naseljencev v Gileádu, je rekel Ahábu: »Kakor živi Gospod, Izraelov Bog, pred katerim stojim: ta leta ne bo ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.«

^17:2 Nato se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^17:3 »Pojdi od tod, kreni na vzhod in se skrij ob potoku Kerítu, ki je vzhodno od Jordana!

^17:4 Iz potoka boš pil in krokarjem sem zapovedal, da te bodo tam hranili.«

^17:5 Šel je in storil po Gospodovi besedi; odšel je in bival ob potoku Kerítu, ki je vzhodno od Jordana.

^17:6 Krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj in kruh in meso zvečer, iz potoka pa je pil.

^17:7 Čez nekaj časa je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja.

^17:8 Tedaj se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^17:9 »Vstani in pojdi v Sarepto, ki pripada Sidónu, in ostani tam! Glej, zapovedal sem neki vdovi tam, da te bo hranila.«

^17:10 Vstal je torej in šel v Sarepto. Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Zaklical je za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!«

^17:11 Ko je šla, da mu jo prinese, je zaklical za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, še kos kruha v roki!«

^17:12 Rekla je: »Kakor živi Gospod, tvoj Bog, nič pečenega nimam, samo prgišče moke v loncu in malo olja v vrču. In glej, nabiram suhljad, da pojdem in pripravim to zase in za sina, da bova pojedla in potem umrla.«

^17:13 Elija ji je rekel: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga boš pripravila potem.

^17:14 Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal dež na zemljo.‹«

^17:15 Šla je in storila po Elijevi besedi. In dan za dnem so imeli jesti, ona, on in njena družina.

^17:16 Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo, po besedi, ki jo je Gospod govoril po Eliju.

^17:17 Zatem se je zgodilo, da je zbolel sin te žene, hišne gospodinje. Njegova bolezen je tako napredovala, da že ni več dihal.

^17:18 Rekla je torej Eliju: »Kaj hočeš od mene, Božji mož? Prišel si k meni, da me spomniš na mojo krivdo in mi usmrtiš sina.«

^17:19 Rekel ji je: »Daj mi svojega sina!« In vzel ji ga je iz naročja, ga nesel v gornjo izbo, kjer je stanoval, in ga položil v svojo posteljo.

^17:20 Nato je klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, mar hočeš spraviti v nesrečo celo to vdovo, pri kateri gostujem, in ji usmrtiti sina?«

^17:21 Zleknil se je trikrat čez dečka in klical h Gospodu: »Gospod, moj Bog, prosim, naj se vrne dih življenja tega otroka v njegovo notranjost!«

^17:22 In Gospod je uslišal Elijev klic: dih otrokovega življenja se je vrnil v njegovo notranjost in tako je oživel.

^17:23 Elija je vzel otroka, ga prinesel iz gornje izbe v hišo in ga izročil materi; Elija je rekel: »Glej, tvoj sin živi!«

^17:24 Žena pa je rekla Eliju: »Zdaj vem, da si Božji mož in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnica.«

^18:1 Veliko dni zatem, v tretjem letu, se je Eliju zgodila Gospodova beseda, rekoč: »Pojdi, pokaži se Ahábu; poslal bom namreč dež na zemljo.«

^18:2 Elija je šel, da se pokaže Ahábu. Tedaj je bila v Samariji huda lakota.

^18:3 Aháb je zato poklical dvornega oskrbnika Obadjája; Obadjá pa je zelo častil Gospoda:

^18:4 ko je Jezabela iztrebljala Gospodove preroke, je vzel sto prerokov, jih skril po petdeset v votlino in jih hranil s kruhom in z vodo.

^18:5 Aháb je torej rekel Obadjáju: »Pojdi po deželi k vsem studencem in potokom! Morda le najdemo kaj trave, da preživimo konje in mezge in ne bo treba živali pobiti.«

^18:6 Razdelila sta si deželo, da jo prehodita. Aháb je sam krenil po eni poti, Obadjá pa je sam krenil po drugi.

^18:7 Ko je bil Obadjá na poti, glej, mu je prišel naproti Elija. Brž ko ga je spoznal, je padel na obraz in rekel: »Si ti, moj gospod Elija?«

^18:8 Rekel mu je: »Sem. Pojdi, reci svojemu gospodarju: ›Glej, Elija je tu!‹«

^18:9 On pa je rekel: »Kaj sem zagrešil, da daješ svojega služabnika Ahábu v roke, da me usmrti?

^18:10 Kakor živi Gospod, tvoj Bog: ni ne naroda ne kraljestva, kamor bi moj gospodar ne bil poslal, da te poiščejo. In če so rekli: ›Ni ga!‹, je od tistega kraljestva ali naroda zahteval zaprisego, da te niso našli.

^18:11 In zdaj praviš: ›Pojdi, reci svojemu gospodarju: Glej, Elija je tu!‹

^18:12 Kakor hitro bom odšel od tebe, te bo Gospodov duh odnesel ne vem kam. In če te grem Ahábu naznanit, pa te ne najde, me bo ubil. In vendar tvoj služabnik časti Gospoda od mladih nog.

^18:13 Ali mojemu gospodu ni bilo sporočeno, kaj sem storil, ko je Jezabela pobijala Gospodove preroke? Da sem skril sto izmed Gospodovih prerokov, po petdeset in petdeset v votlino in jih hranil s kruhom in z vodo?

^18:14 In zdaj mi praviš: ›Pojdi, reci svojemu gospodarju: Glej, Elija je tu!‹ Saj me bo ubil!«

^18:15 Elija pa je rekel: »Kakor živi Gospod nad vojskami, pred katerim stojim: še danes se mu pokažem!«

^18:16 Obadjá je odšel Ahábu naproti in mu je sporočil. In Aháb je šel Eliju naproti.

^18:17 Ko je Aháb zagledal Elija, je rekel: »Si to ti, ki spravljaš Izraela v nesrečo?«

^18:18 On pa je rekel: »Nisem jaz spravil Izraela v nesrečo, temveč ti in hiša tvojega očeta, ker ste zapustili Gospodove zapovedi in si šel za Báali.

^18:19 Zdaj pa pošlji ukaz, naj se zbere pri meni na gori Karmelu ves Izrael, tudi štiristo petdeset Báalovih prerokov in štiristo Ašerinih prerokov, ki jedo za Jezabelino mizo!«

^18:20 Aháb je poslal sle k vsem Izraelovim sinovom in zbral preroke na gori Karmelu.

^18:21 Elija je stopil pred vse ljudstvo in rekel: »Doklej boste omahovali na dve strani? Če je Bog Gospod, hodite za njim; če pa je Báal, hodite za njim!« A ljudstvo mu ni nič odgovorilo.

^18:22 Elija je tedaj rekel ljudstvu: »Samo jaz sem ostal izmed Gospodovih prerokov, Báalovih prerokov pa je štiristo petdeset.

^18:23 Naj nam dajo dva junca. Ti naj si izberejo enega, ga razsekajo in položijo na drva, ognja pa naj ne podtikajo. Potem bom jaz pripravil drugega junca in ga položil na drva, ognja pa ne bom podtaknil.

^18:24 Kličite ime svojega boga, jaz pa bom klical Gospodovo ime: tisti bog, ki bo odgovoril z ognjem, je res Bog.« Vse ljudstvo je odgovorilo in reklo: »To je dobra beseda!«

^18:25 Elija je torej rekel Báalovim prerokom: »Izberite si junca in ga pripravite prvi, ker vas je veliko! Kličite ime svojega boga, ognja pa ne podtikajte!«

^18:26 Vzeli so junca, ki jim ga je dodelil, ga pripravili, klicali Báalovo ime od jutra do poldneva in prosili: »Báal, usliši nas!« Pa ni bilo ne glasu ne odgovora. In poplesovali so okrog oltarja, ki so ga naredili.

^18:27 Opoldne se je Elija norčeval iz njih in rekel: »Vpijte na ves glas, saj je vendar bog! Se je že kam zamislil ali se odstranil ali pa ima kakšno pot; morda spi, pa se bo prebudil.«

^18:28 Vpili so torej na ves glas in se, kakor je pri njih navada, zbadali z noži in s sulicami, da je po njih tekla kri.

^18:29 Ko je minil poldan, so v blodnjah prerokovali do časa, ko se opravlja jedilna daritev. Vendar ni bilo ne glasu ne odgovora ne uslišanja.

^18:30 Tedaj je Elija rekel vsemu ljudstvu: »Pridite k meni!« Ko je vse ljudstvo prišlo k njemu, je popravil Gospodov oltar, ki je bil razdrt.

^18:31 Elija je vzel dvanajst kamnov po številu rodov sinov Jakoba, ki se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč: »Izrael bo tvoje ime!«

^18:32 S kamni je zgradil oltar za Gospodovo ime, okoli oltarja pa je naredil jarek, ki bi držal kaka dva mernika žita.

^18:33 Naložil je drva, razsekal junca in ga položil na drva.

^18:34 Nato je rekel: »Napolnite štiri vrče z vodo in jo zlijte na žgalno daritev in na drva!« Potem je velel: »Storite to še enkrat!« Ko so to napravili še enkrat, je ukazal: »Storite še tretjič!« In storili so še tretjič,

^18:35 tako da je voda tekla okrog oltarja. Tudi jarek je bil poln vode.

^18:36 Ob uri, ko se opravlja jedilna daritev, je pristopil prerok Elija in rekel: »Gospod, Bog Abrahamov, Izakov in Izraelov, naj se danes spozna, da si ti Bog v Izraelu in jaz tvoj služabnik in da sem vse to storil po tvoji besedi!

^18:37 Usliši me, Gospod, usliši, da bo to ljudstvo spoznalo, da si ti, Gospod, Bog in da ti spreobračaš njihova srca!«

^18:38 Tedaj je padel Gospodov ogenj z neba in použil žgalno daritev in drva, kamne in prst ter popil vodo v jarku.

^18:39 Vse ljudstvo, ki je to videlo, je padlo na obraz in reklo: »Gospod je Bog, Gospod je Bog!«

^18:40 Elija pa jim je rekel: »Primite Báalove preroke, nobeden izmed njih naj ne uide!« Prijeli so jih in Elija jih je dal odpeljati k potoku Kišónu in jih tam pobiti.

^18:41 Elija je nato rekel Ahábu: »Pojdi gor, jej in pij, kajti že se sliši šumenje dežja!«

^18:42 In Aháb je šel jest in pit. Elija pa se je povzpel proti vrhu Karmela, pokleknil na tla in del obraz med kolena.

^18:43 Potem je rekel služabniku: »Pojdi gor in poglej proti morju!« Šel je, pogledal in rekel: »Nič ni.« Rekel je: »Vrni se, sedemkrat!«

^18:44 Ko je bilo sedmič, je rekel: »Glej, oblaček, majhen kakor moška dlan, vstaja iz morja.« Oni je rekel: »Pojdi gor, sporoči Ahábu: ›Zaprezi in se odpelji, da te ne zaustavi dež!‹«

^18:45 Kakor bi trenil, se je nebo stemnilo zaradi oblakov in vetra in ulila se je ploha. Aháb je sédel na voz in krenil v Jezreél.

^18:46 Nad Elijem pa je bila Gospodova roka; opasal si je ledja in tekel pred Ahábom vse do Jezreéla.

^19:1 Aháb je povedal Jezabeli vse, kar je storil Elija, in kako je z mečem pobil vse preroke.

^19:2 Jezabela pa je poslala k Eliju odposlanca s sporočilom: »Tako naj storijo bogovi in tako dodajo, če jutri obsoréj ne bom storila s tvojim življenjem, kakor je življenje enega izmed njih!«

^19:3 Zbal se je, vstal in odšel, da si reši življenje. Prišel je v Beeršébo na Judovem in tam pustil svojega služabnika,

^19:4 sam pa je šel naprej v puščavo dan hoda. Prišel je in sédel pod samotno bodičevje; želel si je smrt in rekel: »Dovolj je; zdaj, Gospod, vzemi moje življenje, saj nisem boljši kakor moji očetje.«

^19:5 Legel je in zaspal pod bodičevjem. A glej, dotaknil se ga je angel in mu rekel: »Vstani in jej!«

^19:6 Ozrl se je in glej, pri njegovem vzglavju je bil hlebček na vročem kamenju pečenega kruha in vrč vode. Jedel je in pil pa spet legel.

^19:7 Gospodov angel pa je prišel še drugič, se ga dotaknil in rekel: »Vstani in jej, sicer bo pot zate predolga!«

^19:8 Vstal je, jedel in pil in v moči tiste jedi potoval štirideset dni in štirideset noči do Božje gore Horeb.

^19:9 Tam je prišel do votline in je tam prenočil. In glej, zgodila se mu je Gospodova beseda, rekoč: »Kaj delaš tu, Elija?«

^19:10 Rekel je: »Ves sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami, kajti Izraelovi sinovi so zapustili tvojo zavezo, podrli tvoje oltarje in z mečem pobili tvoje preroke. Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju.«

^19:11 Pa je rekel: »Pojdi ven in se postavi na gori pred Gospoda.« In glej, Gospod je šel mimo, velik in silen vihar, ki kruši gore in lomi skale, je bil pred Gospodom; a Gospod ni bil v viharju. Za viharjem je bil potres; a Gospod ni bil v potresu.

^19:12 In za potresom ogenj; a Gospod ni bil v ognju. Za ognjem glas rahlega šepeta.

^19:13 Ko je Elija to slišal, si je s plaščem zagrnil obraz, šel ven in obstal pri vhodu v votlino. In glej, nagovoril ga je glas in rekel: »Kaj delaš tu, Elija?«

^19:14 Rekel je: »Ves sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami, kajti Izraelovi sinovi so zapustili tvojo zavezo, podrli tvoje oltarje in z mečem pobili tvoje preroke. Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju.«

^19:15 Gospod mu je rekel: »Pojdi, vrni se po svoji poti proti puščavi Damaska; ko prideš tja, mazili Hazaéla za kralja nad Arámom,

^19:16 Nimšíjevega sina Jehúja mazili za kralja nad Izraelom, Šafátovega sina Elizeja iz Abél Mehóle pa mazili za preroka namesto sebe!

^19:17 Kdor bo ušel Hazaélovemu meču, ga bo usmrtil Jehú; in kdor bo ušel Jehújevemu meču, ga bo usmrtil Elizej.

^19:18 Pustil pa jih bom v Izraelu sedem tisoč kot ostanek: vsa kolena, ki niso poklekovala pred Báalom, vsa usta, ki ga niso poljubljala.«

^19:19 Ko je šel od ondod, je našel Šafátovega sina Elizeja, ko je oral. Pred njim je bilo dvanajst parov volov in sam je bil pri dvanajstem. Ko je Elija šel mimo njega, je vrgel nanj svoj plašč.

^19:20 In zapustil je vole, stekel za Elijem in rekel: »Rad bi še poljubil očeta in mater, potem grem za teboj.« Rekel mu je: »Pojdi, vrni se, kaj sem ti vendar storil?«

^19:21 In šel je od njega spet nazaj, vzel par volov in ju zaklal. Z volovskim jarmom je skuhal njuno meso in ga dal ljudem jesti. Nato je vstal, šel za Elijem in mu stregel.

^20:1 Arámski kralj Ben Hadád je zbral vso svojo vojsko; z njim je bilo dvaintrideset kraljev s konji in z bojnimi vozmi. Šel je, obkolil Samarijo in jo napadal.

^20:2 V mesto je poslal poslance k Izraelovemu kralju Ahábu.

^20:3 Rekel mu je: »Tako pravi Ben Hadád: ›Tvoje srebro in tvoje zlato je moje, tvoje žene in tvoji najboljši otroci so tudi moji.‹«

^20:4 Izraelov kralj je odgovoril in rekel: »Kakor ukazuješ, moj gospod kralj; tvoj sem z vsem, kar imam.«

^20:5 Poslanci so prišli še enkrat in rekli: »Tako pravi Ben Hadád: ›Poslal sem k tebi sle in rekel: Daj mi svoje srebro in zlato, svoje žene in otroke.

^20:6 Jutri obsoréj pa pošljem k tebi svoje služabnike, da preiščejo še tvojo hišo in hiše tvojih služabnikov. Vse, kar je všeč tvojim očem, bodo zasegli s svojimi rokami in odnesli.‹«

^20:7 Tedaj je Izraelov kralj sklical vse deželne starešine in rekel: »Spoznajte vendar in sprevidite, da ta naklepa hudobijo; kajti poslal je k meni po moje žene in otroke, po moje srebro in zlato, pa mu nisem odrekel!«

^20:8 Vsi starešine in vse ljudstvo mu je reklo: »Ne poslušaj ga in ne privoli!«

^20:9 Rekel je torej Ben Hadádovim poslancem: »Recite mojemu gospodu kralju: Vse, kar si sprva terjal od svojega služabnika, bom storil, te stvari pa ne morem storiti.« Poslanci so šli in mu sporočili odgovor.

^20:10 Ben Hadád pa mu je poslal sle in rekel: »Tako naj mi storijo bogovi in tako dodajo, če bo samarijskega prahu dovolj, da bi ga vsak bojevnik, ki hodi za mano, dobil le prgišče!«

^20:11 Izraelov kralj je odgovoril in rekel: »Povejte mu: Kdor se šele opasuje, naj se ne hvali, kakor da bi se že odpasoval!«

^20:12 Ko je oni slišal ta odgovor – s kralji je ravno popival v šotorišču – je rekel svojim služabnikom: »Postavite se!« In postavili so se proti mestu.

^20:13 A glej, k Izraelovemu kralju Ahábu je prišel neki prerok in rekel: »Tako govori Gospod: ›Ali vidiš vso to velikansko množico? Glej, danes jo bom dal v tvoje roke, da spoznaš, da sem jaz Gospod!‹«

^20:14 Aháb je rekel: »Po kom?« Rekel je: »Tako govori Gospod: ›Po mladih bojevnikih pokrajinskih poglavarjev.‹« Nato je rekel: »Kdo naj začne boj?« Rekel je: »Ti.«

^20:15 Potem je vpoklical mlade bojevnike pokrajinskih poglavarjev: bilo jih je dvesto dvaintrideset. Za njimi je vpoklical vse vojake, vse Izraelce: bilo jih je sedem tisoč.

^20:16 Odrinili so opoldne, ko je Ben Hadád v šotorišču pil in se opijal, on in dvaintrideset kraljev, ki so mu pomagali.

^20:17 Mladi bojevniki pokrajinskih poglavarjev so šli prvi. Ben Hadád je poslal izvidnike in ti so mu sporočili in rekli: »Možje prihajajo iz Samarije.«

^20:18 Rekel je: »Če so šli ven za mir, jih primite žive; ali če so šli ven za vojsko, jih primite žive!«

^20:19 Ti pa so že šli ven iz mesta, mladi bojevniki pokrajinskih poglavarjev in vojska, ki je šla za njimi.

^20:20 Vsak je potolkel svojega moža; Arámci so se pognali v beg, Izrael pa jih je zasledoval. Vendar je arámski kralj Ben Hadád ubežal na konju s konjenico vred.

^20:21 Tedaj je šel ven še Izraelov kralj, potolkel konjenico in bojne vozove in zadal Arámcem hud poraz.

^20:22 Potem je prerok stopil k Izraelovemu kralju in mu rekel: »Pojdi, bodi pogumen, spoznaj in glej, kaj boš storil, kajti ko se bo izteklo leto, se bo arámski kralj znova vzdignil proti tebi.«

^20:23 Arámskemu kralju pa so njegovi služabniki rekli: »Njihov Bog je gorski Bog, zato so bili močnejši od nas. A če se bomo z njimi bojevali na ravnem, bomo gotovo močnejši od njih.

^20:24 Zato napravi tole: odstavi vse kralje z njihovih mest in postavi namesto njih upravitelje.

^20:25 Zberi si vojsko, kakršna je bila vojska, ki je razpadla, konja za konja, bojni voz za bojni voz. Bojevali se bomo z njimi na ravnem in bomo gotovo močnejši od njih.« Poslušal je njihov glas in storil tako.

^20:26 Ko se je izteklo leto, je Ben Hadád vpoklical Arámce in krenil v Afék v boj proti Izraelu.

^20:27 Tudi Izraelci so bili vpoklicani; preskrbeli so se z živežem in jim šli nasproti. Izraelci so se utaborili nasproti njim kakor dve čredi koz, Arámci pa so napolnili deželo.

^20:28 Tedaj je Božji mož pristopil in rekel Izraelovemu kralju: »Tako govori Gospod: ›Ker so Arámci rekli, da je Gospod gorski Bog, ne pa dolinski, ti dajem v roke vso to velikansko množico, da spoznate, da sem jaz Gospod!‹«

^20:29 Sedem dni so taborili drug drugemu nasproti, sedmi dan pa se je vnela bitka. Izraelci so v enem dnevu pobili med Arámci sto tisoč pešcev.

^20:30 Preostali so zbežali v mesto Afék. A na teh sedemindvajset tisoč preostalih se je podrlo obzidje. Tudi Ben Hadád je zbežal in prišel v mesto: begal je iz sobe v sobo.

^20:31 Njegovi služabniki so mu rekli: »Slišali smo, da so kralji Izraelove hiše dobrotljivi kralji. Denimo si raševino krog ledij in vrvi okoli glave pa pojdimo k Izraelovemu kralju. Morda te bo pustil pri življenju.«

^20:32 Ovili so si torej raševino krog ledij in vrvi okoli glave, prišli k Izraelovemu kralju in rekli: »Tvoj služabnik Ben Hadád pravi: ›Prosim, pusti me pri življenju!‹« Rekel je: »Je še živ? Moj brat je!«

^20:33 Možje so to vzeli za dobro znamenje, se brž oprijeli njegove besede in rekli: »Ben Hadád je tvoj brat.« Rekel je: »Pridite, vzemite ga!« Ko je Ben Hadád prišel k njemu, ga je povabil na voz.

^20:34 Oni mu je rekel: »Mesta, ki jih je moj oče vzel tvojemu očetu, ti bom vrnil. Lahko si boš tudi postavil trgovine v Damasku, kakor jih je moj oče postavil v Samariji.« Aháb pa je rekel: »S to pogodbo te izpustim.« Sklenil je torej z njim pogodbo in ga izpustil.

^20:35 Takrat je nekdo izmed preroških sinov na Gospodov ukaz rekel svojemu tovarišu: »Udari me, prosim!« A mož ga ni hotel udariti.

^20:36 Oni pa mu je rekel: »Ker nisi poslušal Gospodovega glasu, glej, te bo ubil lev, brž ko odideš od mene.« Komaj je odšel od njega, ga je srečal lev in ga ubil.

^20:37 Nato je našel drugega moža in rekel: »Udari me, prosim!« Mož ga je udaril in ranil.

^20:38 Potem je prerok šel in se nastavil kralju na pot, a se potajil s povojem na očeh.

^20:39 Ko je šel kralj mimo, je klical proti kralju in rekel: »Tvoj služabnik je šel v sredo bitke. In glej, nekdo iz vrste je pripeljal k meni moža in rekel: ›Straži tega človeka! Če se mu posreči uiti, bo tvoje življenje cena za njegovo življenje, ali pa boš plačal talent srebra!‹

^20:40 In ko je tvoj služabnik imel še in še opraviti, je oni izginil.« Izraelov kralj mu je rekel: »Tvoja sodba naj obvelja: sam si si jo izrekel.«

^20:41 Ta pa si je hitro snel povoj z oči in Izraelov kralj ga je spoznal, da je izmed prerokov.

^20:42 Rekel mu je: »Tako govori Gospod: ›Ker si izpustil iz rok moža, ki je predmet moje zakletve, bo tvoje življenje cena za njegovo življenje in tvoje ljudstvo za njegovo ljudstvo!‹«

^20:43 In Izraelov kralj je šel domov nevoljen in jezen in prišel v Samarijo.

^21:1 Po teh dogodkih se je zgodilo tole: Jezreélec Nabót je imel vinograd v Jezreélu poleg palače Ahába, kralja v Samariji.

^21:2 Aháb je govoril Nabótu in rekel: »Daj mi svoj vinograd, da mi bo za zelnik, ker je tik ob moji hiši! Dal ti bom zanj boljši vinograd; če pa ti je ljubše, ti dam v denarju za njegovo ceno.«

^21:3 Nabót pa je rekel Ahábu: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!«

^21:4 Aháb se je vrnil domov nevoljen in jezen zaradi odgovora, ki mu ga je dal Jezreélec Nabót, ko je dejal: »Ne dam ti dediščine svojih očetov!« Legel je na posteljo, obrnil obraz vstran in ni hotel jesti.

^21:5 Tedaj je prišla k njemu njegova žena Jezabela in mu govorila: »Zakaj si tako slabe volje in nočeš jesti?«

^21:6 Odgovoril ji je: »Govoril sem z Jezreélcem Nabótom in mu rekel: ›Daj mi svoj vinograd za denar, ali pa ti dam, če želiš, zanj drug vinograd.‹ A je rekel: ›Ne dam ti svojega vinograda!‹«

^21:7 Žena Jezabela pa mu je rekla: »Zdaj ti izvršuješ kraljevsko oblast nad Izraelom! Vstani, jej in bodi dobre volje! Jaz ti bom dala vinograd Jezreélca Nabóta.«

^21:8 V Ahábovem imenu je napisala pisma, jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma odposlala starešinam in veljakom, ki so prebivali z Nabótom v njegovem mestu.

^21:9 V pismih je zapisala: »Razglasite post in posadite Nabóta na čelo ljudstva!

^21:10 Njemu nasproti pa posadite dva moža, ničvredneža, da bosta pričala proti njemu in rekla: ›Preklinjal si Boga in kralja.‹ Potem ga odpeljite ven in ga kamnajte, da bo umrl!«

^21:11 Njegovi someščani, starešine in veljaki, ki so bivali v njegovem mestu, so storili, kakor je naročila Jezabela, kakor je bilo napisano v pismih, ki jim jih je poslala.

^21:12 Razglasili so post in posadili Nabóta na čelo ljudstva.

^21:13 Prišla sta tudi dva moža, ničvredneža, in sedla njemu nasproti; ničvredneža sta pred ljudstvom pričala proti Nabótu in rekla: »Nabót je preklinjal Boga in kralja.« In odpeljali so ga ven iz mesta in posuli s kamenjem, da je umrl.

^21:14 Jezabeli pa so poslali sle in rekli: »Nabót je bil kamnan in je umrl.«

^21:15 Ko je Jezabela slišala, da je bil Nabót kamnan in je umrl, je rekla Ahábu: »Vstani, vzemi v last vinograd Jezreélca Nabóta, ki ti ga za denar ni maral dati. Kajti Nabót ni več živ, temveč mrtev.«

^21:16 Ko je Aháb slišal, da je Nabót mrtev, je vstal in šel v vinograd Jezreélca Nabóta, da ga vzame v last.

^21:17 Tedaj se je Tišbéjcu Eliju zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^21:18 »Vstani in pojdi nasproti Ahábu, Izraelovemu kralju, ki je v Samariji! Glej, v Nabótovem vinogradu je, kamor je šel, da ga vzame v last.

^21:19 Govôri mu: Tako govori Gospod: ›Zagrešil si umor, bi rad tudi dedoval?‹ Govôri in mu reci: Tako govori Gospod: ›Na mestu, kjer so psi lizali Nabótovo kri, bodo lizali tudi tvojo kri!‹«

^21:20 Aháb je rekel Eliju: »Si me našel, moj sovražnik?« Rekel je: »Našel, ker si se prodal, da si storil, kar je hudo v Gospodovih očeh.

^21:21 Glej, spravil bom nesrečo nadte; pometel bom s tabo in iztrebil iz Ahábovega rodu vse moške, mladoletne in polnoletne v Izraelu.

^21:22 S tvojo hišo bom naredil kakor s hišo Nebátovega sina Jerobeáma in kakor s hišo Ahíjevega sina Bašája, ker si me razjezil in zapeljal Izraela v greh.«

^21:23 Tudi o Jezabeli je Gospod govoril in rekel: »Psi bodo pojedli Jezabelo na jezreélskem polju.

^21:24 Tistega iz Ahábovega rodu, ki bo umrl v mestu, bodo žrli psi; tistega pa, ki bo umrl na polju, bodo jedle ptice neba.«

^21:25 Res ni bilo nikogar, ki bi se bil prodal kakor Aháb in delal, kar je hudo v Gospodovih očeh; zapeljala ga je njegova žena Jezabela.

^21:26 Prav gnusno se je pregrešil, ko je šel za maliki, prav kakor so delali Amoréjci, katere je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov.

^21:27 Ko je Aháb slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel raševino na golo telo in se postil, spal v raševini in hodil potrt.

^21:28 Tišbéjcu Eliju se je tedaj zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^21:29 »Si videl, kako se je Aháb ponižal pred menoj? Ker se je ponižal pred mano, ne bom pripeljal nesreče v njegovih dneh; v dneh njegovega sina bom pripeljal nesrečo nad njegovo hišo.«

^22:1 Tri leta so minila brez vojne med Arámom in Izraelom.

^22:2 V tretjem letu pa je prišel Judov kralj Józafat k Izraelovemu kralju.

^22:3 Izraelov kralj je rekel svojim služabnikom: »Ali veste, da je Ramót Gileád naš? Mi pa smo tiho, namesto da bi ga vzeli iz rok arámskega kralja!«

^22:4 Rekel je Józafatu: »Boš šel z mano v vojno za Ramót Gileád?« Józafat je rekel Izraelovemu kralju: »Jaz sem kakor ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo, moji konji so kakor tvoji konji.«

^22:5 Nato je Józafat rekel Izraelovemu kralju: »Povprašaj, prosim, še danes za Gospodovo besedo!«

^22:6 Izraelov kralj je torej zbral preroke, kakih štiristo mož, in jim rekel: »Ali naj grem v boj za Ramót Gileád ali naj to opustim?« Rekli so: »Pojdi, Gospod ga bo dal kralju v roke!«

^22:7 A Józafat je rekel: »Mar ni tu nobenega Gospodovega preroka več, da bi ga mogli povprašati?«

^22:8 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Še nekdo je, po katerem bi mogli vprašati Gospoda, vendar ga jaz sovražim, ker o meni nikoli ne prerokuje nič dobrega, temveč le húdo: Jimlájev sin Miha.« Józafat pa je rekel: »Kralj naj ne govori tako.«

^22:9 Izraelov kralj je torej poklical nekega dvornika in rekel: »Hitro pojdi po Jimlájevega sina Miha!«

^22:10 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta v slavnostnih oblačilih sedela, vsak na svojem prestolu, na trgu pri Samarijskih vratih; vsi preroki pa so prerokovali pred njima.

^22:11 Kenaanájev sin Cidkijá pa si je naredil železna rogova in rekel: »Tako govori Gospod: S tema boš prebodel Arámce in jih pokončal.«

^22:12 In vsi preroki so prerokovali tako: »Pojdi v Ramót Gileád in bodi uspešen; Gospod ga bo dal kralju v roke.«

^22:13 Odposlanec, ki je šel klicat Miha, mu je govoril in rekel: »Glej vendar, preroki so kralju soglasno napovedali uspeh. Naj bo tudi tvoja beseda kakor katerega izmed njih; napovej uspeh!«

^22:14 Miha pa je rekel: »Kakor živi Gospod: kar mi poreče Gospod, to bom govoril!«

^22:15 Ko je prišel h kralju, mu je kralj rekel: »Miha, ali naj gremo v boj za Ramót Gileád ali naj to opustimo?« Rekel mu je: »Pojdi in bodi uspešen; Gospod ga bo dal kralju v roke.«

^22:16 Kralj pa mu je rekel: »Kolikokrat naj te še rotim, da mi povej samo resnico v Gospodovem imenu!«

^22:17 Tedaj je rekel: »Videl sem, da je ves Izrael razkropljen po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja. In Gospod je rekel: ›Ti so brez gospodarja, vsak naj se v miru vrne na svoj dom.‹«

^22:18 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Ti nisem rekel, da o meni ne prerokuje nič dobrega, temveč le húdo?«

^22:19 Oni pa je nadaljeval: »Zato poslušaj Gospodovo besedo! Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko stati ob njem na njegovi desnici in na njegovi levici.

^22:20 In Gospod je rekel: ›Kdo bo premotil Ahába, da bo šel in padel pri Ramót Gileádu?‹ Eden je rekel tako, drugi drugače.

^22:21 Tedaj je prišel duh, se postavil pred Gospoda in rekel: ›Jaz ga bom premotil.‹ Gospod mu je rekel: ›S čim?‹

^22:22 Rekel je: ›Pojdem in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‹ Rekel je: ›Ti ga moraš premotiti, ti boš to tudi zmogel; pojdi in stori tako!‹

^22:23 Zdaj vidiš, da je Gospod dal lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov; Gospod je govoril húdo zoper tebe.«

^22:24 Tedaj je pristopil Kenaanájev sin Cidkijá, udaril Miha po licu in rekel: »Kako pa je Gospodov duh odšel od mene, da govori s teboj?«

^22:25 Miha je rekel: »Glej, videl boš tisti dan, ko boš begal iz izbe v izbo, da bi se skril.«

^22:26 Izraelov kralj pa je rekel: »Primi Miha in ga spet pelji k mestnemu poglavarju Amónu in kraljeviču Joášu

^22:27 ter reci: ›Tako je rekel kralj: Denita tegale v ječo in ga hranita z malo kruha in vode, dokler v miru ne pridem!‹«

^22:28 Miha pa je rekel: »Če se res vrneš v miru, potem Gospod ni govoril po meni.« Dalje je rekel: »Poslušajte, vsa ljudstva!«

^22:29 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta torej krenila nad Ramót Gileád.

^22:30 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Jaz se preoblečem in grem v bitko, ti pa bodi oblečen v svoja oblačila!« Izraelov kralj se je torej preoblekel in šel v boj.

^22:31 Arámski kralj pa je ukazal dvaintridesetim poveljnikom svojih voz in rekel: »Ne napadajte ne majhnega ne velikega, marveč samo Izraelovega kralja!«

^22:32 Ko so poveljniki bojnih voz zagledali Józafata, so rekli: »To je gotovo Izraelov kralj.« Obrnili so se proti njemu, da bi ga napadli; Józafat pa je zavpil.

^22:33 Ko so poveljniki bojnih voz opazili, da ni Izraelov kralj, so ga nehali zasledovati.

^22:34 Nekdo pa je na slepo srečo napel lok in zadel Izraelovega kralja med pas in oklep. Tedaj je rekel svojemu vozniku: »Obrni in odpelji me z bojišča, ker sem ranjen!«

^22:35 Ker pa se je bitka tisti dan razvnela, je kralj vendarle ostal na vozu stojé Arámcem nasproti. Zvečer je umrl; kri iz rane pa je tekla na dno voza.

^22:36 Ko je sonce zahajalo, se je razlegal klic po taboru: »Vsak v svoje mesto, vsak v svojo deželo,

^22:37 kajti kralj je umrl!« Prišli so v Samarijo in v Samariji kralja pokopali.

^22:38 Ko so pri samarijskem ribniku umivali voz, so psi lizali njegovo kri in vlačuge so se kopale, po Gospodovi besedi, ki jo je bil govoril.

^22:39 Druga Ahábova dela in vse, kar je napravil, slonokoščena hiša, ki jo je sezidal, in vsa mesta, ki jih je zgradil – mar niso zapisani v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^22:40 Ko je Aháb legel k svojim očetom, je namesto njega postal kralj njegov sin Ahazjá.

^22:41 Asájev sin Józafat je zakraljeval nad Judom v četrtem letu Izraelovega kralja Ahába.

^22:42 Petintrideset let je imel Józafat, ko je postal kralj, in petindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Azúba; bila je Šilhíjeva hči.

^22:43 Hodil je povsem po poti svojega očeta Asája in ni krenil z nje; delal je, kar je prav v Gospodovih očeh.

^22:44 Le višin niso odpravili; ljudstvo je še vedno opravljalo klavne in kadilne daritve na višinah.

^22:45 Z Izraelovim kraljem je Józafat živel v miru.

^22:46 Druga Józafatova dela, njegovo junaštvo, ki se je z njim izkazal, in vojne, ki jih je vojeval – mar niso zapisani v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^22:47 Zadnje obredne vlačugarje, ki so še ostali izza časa njegovega očeta Asája, je iztrebil iz dežele.

^22:48 Takrat ni bilo kralja v Edómu; namestnik je veljal za kralja.

^22:49 Józafat je naredil taršíške ladje, da bi šel v Ofír po zlato; pa ni šel tja, ker so se ladje razbile v Ecjón Geberju.

^22:50 Tedaj je Ahábov sin Ahazjá rekel Józafatu: »Naj gredo moji služabniki s tvojimi služabniki na ladjah.« Józafat pa ni bil za to.

^22:51 Ko je Józafat legel k svojim očetom, je bil pokopan pri svojih očetih v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jorám.

^22:52 Ahábov sin Ahazjá je zakraljeval nad Izraelom v Samariji v sedemnajstem letu Judovega kralja Józafata, kraljeval pa je nad Izraelom dve leti.

^22:53 Delal je húdo v Gospodovih očeh. Hodil je po poti svojega očeta, po poti svoje matere in po poti Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil zapeljal Izraela v greh.

^22:54 Služil je Báalu in ga molil. Jezil je Gospoda, Izraelovega Boga, povsem kakor je delal njegov oče.