Pregovori

^1:1 Pregovori Salomona, sina Davidovega, kralja Izraelovega:

^1:2 Za spoznavanje modrosti in vzgoje, za razumevanje razumnih izrekov,

^1:3 za sprejemanje vzgoje k dojemljivosti, pravičnosti, razsodnosti in poštenosti,

^1:4 da bi dajali preprostim previdnost, mladeniču znanje in preudarnost.

^1:5 Poslušal jih bo modri in povečal izobrazbo, razumni bo pridobil izvedenost,

^1:6 da bo razumel pregovor in rek, besede modrih in njihova dognanja.

^1:7 Strah Gospodov je začetek znanja, modrost in vzgojo zaničujejo bedaki.

^1:8 Poslušaj, sin moj, vzgojo svojega očeta, ne zametuj nauka svoje matere.

^1:9 Kajti ljubek venec bosta tvoji glavi, ogrlici tvojemu vratu.

^1:10 Sin moj, če te grešniki zavajajo, se jim ne vdaj.

^1:11 Če pravijo: »Pojdi z nami, prežímo na kri! Postavimo nedolžnemu zasedo brez razloga!

^1:12 Pogoltnimo jih žive, kakor podzemlje, cele, kakor se pogrezajo v jamo!

^1:13 Našli bomo vsakršno dragoceno imetje, napolnili svoje hiše s plenom.

^1:14 Vrzi svoj žreb v naši sredi, naj bo ena mošnja nam vsem!«

^1:15 Sin moj, ne hodi z njimi na pot, zadrži svojo nogo pred njihovo stezo.

^1:16 Kajti njihove noge drve v hudobijo, hite prelivat kri.

^1:17 Zaman se namreč razpenja mreža pred očmi vseh ptičev:

^1:18 tako oni prežijo na lastno kri, postavljajo zasedo lastnemu življenju.

^1:19 Takšne so poti vsakogar, ki utrgava, utržek jemlje življenje svojemu lastniku.

^1:20 Modrost se oglaša zunaj, na trgih povzdiguje svoj glas,

^1:21 na stekališču ulic kliče, na vhodu, pri mestnih vratih izreka svoje izreke:

^1:22 »Doklej boste, prostaki, ljubili prostaštvo? Posmehljivci ljubijo posmeh, norci sovražijo spoznanje!

^1:23 Obrnite se k mojemu opominu, glejte, točila vam bom svojega duha, razodevala vam bom svoje besede.

^1:24 Ker sem klicala, pa ste se branili, iztezala svojo roko, pa se nihče ni zmenil,

^1:25 in ste zavrgli vse moje nasvete in niste sprejeli mojega opomina,

^1:26 se bom tudi jaz smejala vaši pogubi, se posmehovala, ko pride vaš strah,

^1:27 ko pride vaš strah kakor ujma, in pridrvi vaša poguba kakor vihar, ko prideta nad vas stiska in nadloga.

^1:28 Tedaj me bodo klicali, pa ne bom odgovorila, koprneli bodo po meni, pa me ne bodo našli.

^1:29 Zato, ker so sovražili spoznanje in niso marali strahu Gospodovega,

^1:30 se ne menili za moje nasvete, odklonili vsak moj opomin,

^1:31 zato bodo uživali sadove svojega ravnanja, se sitili po svojih načrtih.

^1:32 Kajti upornost bo ugonobila prostake, lahkomiselnost bo pokončala norce.

^1:33 Kdor pa me posluša, bo prebival na varnem, miren bo in se ne bo bal hudega.«

^2:1 Sin moj, če sprejemaš moje izreke in hraniš pri sebi moje zapovedi,

^2:2 tako da tvoje uho posluša modrost, da nagibaš svoje srce k razumnosti,

^2:3 da, če kličeš razsodnost, daješ svoj glas razumnosti,

^2:4 če jo iščeš kakor srebro, jo odkopavaš kakor zaklade,

^2:5 tedaj boš razumel strah Gospodov in boš dosegel spoznanje Boga.

^2:6 Kajti Gospod daje modrost, iz njegovih ust prihajata spoznanje in razumnost.

^2:7 Iskrenim pripravlja uspeh, ščit je tem, ki hodijo v popolnosti.

^2:8 Takó pazi na steze pravice, varuje pot svojih zvestih.

^2:9 Tedaj boš razumel pravičnost in pravico, poštenost in sleherno dobro pot.

^2:10 Kajti modrost pride v tvoje srce, spoznanje bo všeč tvoji duši.

^2:11 Preudarnost te bo varovala, razumnost te bo ohranjala.

^2:12 Obvarovala te bo slabe poti, ljudi, ki govore varljivo,

^2:13 ki zapuščajo prave poti, da hodijo po temačnih poteh,

^2:14 ki se veselijo zlih dejanj, se radujejo zlobnih prevar,

^2:15 ki so njihove poti izkrivljene in blodijo po svojih stezah.

^2:16 Obvarovala te bo tuje ženske, tujke, ki gladi s svojim govorjenjem,

^2:17 ki zapušča izvoljenca svoje mladosti, ki pozablja na zavezo svojega Boga.

^2:18 Kajti njena hiša se pogreza k smrti, njene steze k pokojnim.

^2:19 Nihče, ki hodi k njej, se ne vrne in ne doseže poti v življenje.

^2:20 Zato hôdi po poteh dobrih, drži se poti pravičnih.

^2:21 Kajti iskreni bodo prebivali v deželi, popolni bodo ostali v njej,

^2:22 hudobne pa bodo iztrebili iz dežele, varljivce bodo iztrgali iz nje.

^3:1 Sin moj, ne pozabi mojega nauka, tvoje srce naj se drži mojih zapovedi.

^3:2 Kajti pomnožile ti bodo število dni in let življenja in srečo.

^3:3 Dobrota in zvestoba naj te ne zapustita, priveži si ju okrog vratu, zapiši ju na tablo svojega srca.

^3:4 Tako boš našel milost in dobro dojemljivost pri Bogu in pri ljudeh.

^3:5 Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj.

^3:6 Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.

^3:7 Ne imej sam sebe za modrega, boj se Gospoda in varuj se hudega.

^3:8 To bo zdravilo za tvoje telo, poživilo za tvoje kosti.

^3:9 Části Gospoda s svojim imetjem, s prvinami vseh svojih pridelkov.

^3:10 Tvoje žitnice bodo polne hrane, tvoje kadi bodo prekipevale od mošta.

^3:11 Ne zametuj, sin moj, Gospodove vzgoje, njegov opomin naj ti ne bo nadležen.

^3:12 Kajti kogar Gospod ljubi, ga opominja in mu hoče dobro kakor oče sinu.

^3:13 Blagor človeku, ki najde modrost, možu, ki si pridobi razumnost.

^3:14 Kajti pridobiti njo je bolje kakor pridobiti srebro, njen sad je boljši od zlata.

^3:15 Dragocenejša je kakor biseri, nobena tvoja želja ji ni enakovredna.

^3:16 Dolgo življenje je v njeni desnici, v njeni levici sta bogastvo in čast.

^3:17 Njene poti so prijetne poti, vse njene steze so mirne.

^3:18 Drevo življenja je tem, ki se je oprimejo, kdor se je drži, je srečen.

^3:19 Gospod je z modrostjo postavil zemljo, z razumnostjo utrdil nebo,

^3:20 z njegovim znanjem se odpirajo pravodovja in oblaki spuščajo roso.

^3:21 Sin moj, to dvoje naj ti ne uide izpred oči, ohrani strumnost in preudarnost.

^3:22 Tvoji duši bosta življenje, tvojemu vratu okras.

^3:23 Tedaj boš varno hodil po svoji poti, tvoja noga se ne bo spotikala.

^3:24 Kadar boš legel, se ne boš bal, kadar boš ležal, bo tvoje spanje sladko.

^3:25 Ne boš se bal presenetljivega strahu, da bi prišlo opustošenje krivičnikov.

^3:26 Kajti Gospod bo tvoje zaupanje, varoval bo tvojo nogo pred zanko.

^3:27 Ne odklanjaj dobrote potrebnemu, če je v tvoji moči, da jo izkažeš.

^3:28 Ne reci svojemu bližnjemu: »Pojdi in pridi nazaj, jutri ti bom dal,« če to imaš.

^3:29 Ne snuj hudega zoper svojega bližnjega, ko zaupno prebiva pri tebi.

^3:30 Ne prepiraj se z nikomer brez vzroka, če ti ni storil nič žalega.

^3:31 Ne zavidaj nasilnemu človeku, ne ubiraj nobene njegove poti.

^3:32 Kajti odpadnik se gnusi Gospodu, z iskrenimi pa je zaupen.

^3:33 Gospodovo prekletstvo je v krivičnikovi hiši, bivališče pravičnih pa blagoslavlja.

^3:34 Kakor se posmehljivcem posmehuje, tako ponižnim daje milost.

^3:35 Modri podedujejo čast, norce povzdiguje sramota.

^4:1 Poslušajte, otroci, očetovo vzgojo, prisluhnite, da spoznate razumnost.

^4:2 Kajti dajem vam dobro izobrazbo, ne zapuščajte mojega nauka.

^4:3 Tudi jaz sem bil sin svojemu očetu, nežen in edinec pred obličjem svoje matere.

^4:4 Učil me je in mi govoril: »Tvoje srce naj se drži mojih besed, izpolnjuj moje zapovedi in boš živel.

^4:5 Pridobivaj si modrost, pridobivaj si razumnost, ne pozabi je in ne odvračaj se od izrekov mojih ust.

^4:6 Ne zapusti je, pa te bo varovala, ljubi jo, pa te bo ohranjala.

^4:7 Začetek modrosti je: pridobivaj si modrost, z vsem svojim imetjem si pridobivaj razumnost.

^4:8 Povzdiguj jo in te bo povišala, prinesla ti bo čast, če jo boš objemal.

^4:9 Dala ti bo ljubek venec na glavo, podarila ti bo sijajno krono.«

^4:10 Poslušaj, sin moj, in sprejemaj moje izreke, pomnožila se ti bodo leta življenja.

^4:11 Pokazal sem ti pot modrosti, te vodil po pravih stezah.

^4:12 Ko boš hodil, tvoj korak ne bo utesnjen, ko boš hitel, se ne boš spotaknil.

^4:13 Drži se vzgoje, nikar je ne zapuščaj, hrani jo, saj je tvoje življenje.

^4:14 Na stezo krivičnikov ne hodi, ne stopaj na pot hudobnih.

^4:15 Ogni se je, ne stopaj nanjo, odvrni se od nje in pojdi mimo.

^4:16 Kajti ne zaspijo, če koga ne oškodujejo, spanec beži od njih, če koga ne izpodnesejo.

^4:17 Saj jedo kruh krivice, pijejo vino nasilja.

^4:18 Steza pravičnih je kakor svit zore, ki se vedno bolj sveti do polnega dne.

^4:19 Pot krivičnih pa je kakor tema, nič ne vedo, ob kaj se bodo spotaknili.

^4:20 Sin moj, pazi na moje besede, nagni svoje uho k mojim izrekom.

^4:21 Naj ti ne uidejo izpred oči, hrani jih v svojem srcu.

^4:22 Kajti življenje so temu, ki jih najde, zdravje celemu njegovemu telesu.

^4:23 Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje.

^4:24 Odpravi od sebe izkrivljenost ust, oddalji od sebe popačenost ustnic.

^4:25 Tvoje oči naj gledajo naravnost, tvoje trepalnice naj bodo naravnane predte.

^4:26 Izravnaj stezo svojih nog, vse tvoje poti naj bodo utrjene.

^4:27 Ne odstopaj ne na desno ne na levo, odvrni svojo nogo od hudega.

^5:1 Sin moj, pazi na mojo modrost, nagni svoje uho k moji razumnosti,

^5:2 da boš skrbel za preudarnost in bodo tvoje ustnice ohranjale spoznanje.

^5:3 Kajti ustnice tujke cedijo med, njena usta so bolj božajoča kot olje.

^5:4 Njen konec pa je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.

^5:5 Njene noge se spuščajo k smrti, njeni koraki se pogrezajo v podzemlje.

^5:6 Poti življenja ne izravnava, da njene steze blodijo, ne spoznava.

^5:7 Zdaj me torej, sinovi, poslušajte, ne odstopajte od izrekov mojih ust.

^5:8 Tvoja pot naj gre daleč od nje, ne približuj se vratom njene hiše,

^5:9 da ne boš dajal drugim svoje časti, svojih let krutemu,

^5:10 da se ne bodo tujci sitili s tvojim premoženjem, v hiši tujca s tvojimi napori,

^5:11 ti pa boš nazadnje stokal, ko boš izčrpal svoje meso in svoje telo.

^5:12 Govoril boš: »Kako da sem sovražil vzgojo in je moje srce zaničevalo opomin,

^5:13 da nisem poslušal glasu svojih učiteljev, ne nagnil ušesa k svojim vzgojiteljem,

^5:14 še tik preden sem se znašel v vsem hudem sredi zbora in skupnosti?«

^5:15 Pij vodo iz svojega vodnjaka, studenčnico iz svojega studenca.

^5:16 Naj se tvoji zbiralniki raztekajo naokrog, vodna korita na trge.

^5:17 Naj bodo samo tvoji, naj ne bodo tvoji in obenem tuji.

^5:18 Naj bo blagoslovljen tvoj vrelec, razveseljuj se z ženo svoje mladosti.

^5:19 Ljubka košuta in mila srna! Njena čustva naj te vsak čas opajajo, bodi vedno zamaknjen v njeno ljubezen.

^5:20 Zakaj bi, sin moj, blodil za tujo, objemal prsi tujke?

^5:21 Kajti Gospod ima pred očmi človekove poti, opazuje vse njegove steze.

^5:22 Krivičnika ujamejo njegove krivde, zadrgne se z vezmi svojega greha.

^5:23 Umrl bo, ker ni sprejel vzgoje, izgubljen bo zaradi svoje velike bednosti.

^6:1 Sin moj, če si sprejel poroštvo za svojega bližnjega, dal svojo roko za tujca,

^6:2 se zavezal z izreki svojih ust, se ujel z izreki svojih ust,

^6:3 tedaj stori to, sin moj, in reši se, ker si prišel v roke svojega bližnjega: pojdi, trepetaj in priganjaj svojega bližnjega.

^6:4 Ne dovoljuj spanja svojim očem, ne počitka svojim trepalnicam.

^6:5 Reši se kakor gazela iz roke, kakor ptica iz ptičarjeve roke.

^6:6 Pojdi k mravlji, lenuh, glej njene poti in postani moder.

^6:7 Kajti nima poveljnika ne nadzornika ne vladarja,

^6:8 vendar si poleti pripravlja hrano, si ob žetvi nabira živež.

^6:9 Lenuh, doklej boš spal, kdaj se boš vzdignil iz svojega spanja?

^6:10 Malo boš spal, malo dremal, malo držal roke križem in počival:

^6:11 in siromaštvo pride k tebi kakor klatež, pomanjkanje kakor oboroženec.

^6:12 Podel človek, ničev mož je, kdor hodi okrog z izkrivljenimi usti.

^6:13 Mežika z očmi, drobi z nogami, kaže s prsti.

^6:14 Kuje hudobijo v svojem izprijenem srcu, seje prepire vsak čas.

^6:15 Zato bo v trenutku prišla njegova poguba, v hipu se bo zrušil in ne bo zdravila.

^6:16 Šest reči sovraži Gospod, sedem se jih gnusi njegovi duši:

^6:17 prevzetne oči, lažniv jezik in roke, ki prelivajo nedolžno kri,

^6:18 srce, ki kuje zle naklepe, noge, ki se spuščajo v tek za hudobijo,

^6:19 kriva priča, ki govori laži, in kdor seje prepire med brate.

^6:20 Izpolnjuj, sin moj, zapoved svojega očeta, ne zametuj nauka svoje matere.

^6:21 Priklepaj ju vedno na svoje srce, pripenjaj si ju okrog vratu.

^6:22 Kadar hodiš, naj te vodi, kadar spiš, naj te varuje, kadar se zbudiš, naj se pogovarja s teboj.

^6:23 Kajti zapoved je svetilka in nauk je luč, vzgojni opomini so pot življenja,

^6:24 da te obvarujejo pred ženo bližnjega, pred gladkim jezikom tujke.

^6:25 Ne poželi njene lepote v svojem srcu, naj te ne ujame s svojimi trepalnicami,

^6:26 kajti samski vlačugi zadostuje kos kruha, poročena žena pa ugrabi dragoceno življenje.

^6:27 Mar lahko kdo nastrga žerjavice v svoje naročje, ne da bi mu zgorela obleka?

^6:28 Mar lahko kdo hodi po žerjavici, ne da bi si ožgal noge?

^6:29 Tako kdor hodi k ženi svojega bližnjega: kdor koli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

^6:30 Ne zaničujejo tatu, ki krade, da bi potešil svoje poželenje, ker je lačen.

^6:31 Vendar mora zasačeni povrniti sedemkratno, dati mora vse imetje svoje hiše.

^6:32 Kdor prešuštvuje z ženo, nima pameti, kdor dela to, si uničuje življenje.

^6:33 Nakopava si udarce in zaničevanje, njegova sramota ne bo izbrisana.

^6:34 Kajti moževa jeza gori in ne bo prizanesel na dan maščevanja,

^6:35 ne bo se ozrl na nobeno odškodnino, ne bo odnehal, čeprav boš kopičil darila.

^7:1 Sin moj, varuj moje izreke, hrani v sebi moje zapovedi.

^7:2 Pazi na moje zapovedi, da boš živel, na moj nauk kakor na zenico svojega očesa.

^7:3 Priveži si jih na prste, zapiši jih na tablo svojega srca.

^7:4 Reci modrosti: »Ti si moja sestra,« »Znanka!« kliči razumnosti,

^7:5 da te obvaruje tuje ženske, tujke, ki gladi s svojim govorjenjem.

^7:6 Kajti pri oknu svoje hiše, skozi rešetko sem pogledal,

^7:7 pa sem videl med preprostimi, prepoznal med mladeniči fantiča brez pameti:

^7:8 stopil je v ulico okrog vogala in šel proti njeni hiši.

^7:9 V mraku, v večernem času, sredi noči in teme.

^7:10 In glej, ženska mu pride naproti, napravljena kot vlačuga in osvajalka src.

^7:11 Živahna je in izzivajoča, njene noge ne vzdržijo doma.

^7:12 Zdaj je na ulici zdaj na trgu, na vsakem vogalu zalezuje.

^7:13 Objame ga in ga poljubi, upre svoj obraz in mu reče:

^7:14 »Mirovno daritev sem bila dolžna, danes sem izpolnila svojo zaobljubo.

^7:15 Zato sem ti šla naproti, da te povabim, in sem te našla.

^7:16 Postlala sem si posteljo z blazinami, s pisanimi pregrinjali iz egiptovskega platna.

^7:17 Odišavila sem si ležišče z miro, aloo in cimetom.

^7:18 Pridi, pijva naslade do jutra, uživajva v ljubezni.

^7:19 Kajti moža ni doma, odšel je na daljno pot.

^7:20 S seboj je vzel mošnjo denarja, o polni luni pride domov.«

^7:21 Premoti ga s svojim zavzetim prigovarjanjem, spelje ga s svojimi gladkimi ustnicami.

^7:22 Takoj gre za njo, kakor gre vol v zakol, kakor bedak stopica k privezi.

^7:23 Dokler ji puščica ne razpara jeter, ko ptica prileti na vabo, ne spozna, da gre za njeno življenje.

^7:24 Zdaj torej, sinovi, poslušajte me, pazite na izreke mojih ust.

^7:25 Tvoje srce naj ne zaide na njene poti, naj ne zablodi na njene steze.

^7:26 Kajti veliko jih je, ki jih je ranjene zavrgla, številne so vse njene žrtve.

^7:27 V njeni hiši so poti v podzemlje, spuščajo se v smrtne hrame.

^8:1 Mar ne kliče modrost, ne povzdiguje razumnost svojega glasu?

^8:2 Postavila se je na vhod v trdnjavo, na cesto, na stičišče vseh poti.

^8:3 Pri vratih, v ustju mesta, na vhodu k vratom kliče:

^8:4 »Možje, vas kličem, moj klic je namenjen človeškim otrokom.

^8:5 Razumite, prostaki, previdnost, norci, spametujte se.

^8:6 Poslušajte, ker govorim o vzvišenih rečeh, svoje ustnice odpiram za to, kar je prav.

^8:7 Moja usta govore resnico, krivica je gnusoba mojim ustnicam.

^8:8 Vsi izreki mojih ust so pravi, v njih ni nič zvijačnega ali izkrivljenega.

^8:9 Vsi so razvidni razumnemu, pristni tem, ki so našli spoznanje.

^8:10 Sprejmite raje mojo vzgojo kakor srebro, spoznanje raje kakor čisto zlato.

^8:11 Kajti modrost je boljša od biserov, nobena želja ji ni enakovredna.

^8:12 Jaz, modrost, dajem stanovanje previdnosti, vzdržujem spoznanje preudarnosti.

^8:13 Strah Gospodov sovraži hudobijo, prevzetnost, napuh, hudobno pot in hinavska usta sovražim.

^8:14 Pri meni sta svèt in uspeh, pri meni sta razumnost in moč.

^8:15 Po meni kraljujejo kralji, oblastniki določajo pravico.

^8:16 Po meni poveljujejo veljaki, po meni so imenitni vsi pravični sodniki.

^8:17 Ljubim té, ki me ljubijo, kateri me iščejo, me najdejo.

^8:18 Pri meni so bogastvo in čast, trajno imetje in pravičnost.

^8:19 Moj sad je boljši kot zlato in kot čisto zlato, moj pridelek je boljši kot izbrano srebro.

^8:20 Hodim po poti pravičnosti, po sredi stezá pravice,

^8:21 da oskrbujem svoje ljubljence z imetjem in polnim njihove zakladnice.«

^8:22 Gospod me je imel v začetku svojih poti, pred svojimi pradavnimi deli.

^8:23 Bila sem zasnovana od vekomaj, od začetka, preden je bila zemlja.

^8:24 Bila sem spočeta, ko še ni bilo pravodovja, ko še ni bilo zbiralnikov, polnih vodá.

^8:25 Preden so bile utrjene gore, pred hribi sem bila spočeta,

^8:26 ko še ni naredil zemlje in pokrajin, ne prvine prahu sveta.

^8:27 Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je zarisoval obzorje nad pravodovjem,

^8:28 ko je zgoraj krepil oblake in utrjeval zbiralnike pravodovja,

^8:29 ko je postavljal morju njegovo mejo, da vode ne prestopijo njegovega obrežja, ko je zarisoval temelje zemlje,

^8:30 sem kot njegov ljubljenček bila ob njem, se veselila dan za dnem, se ves čas igrala pred njim.

^8:31 Igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu in moje veselje je bilo pri človeških otrocih.

^8:32 Zdaj torej, otroci, poslušajte me! Blagor tem, ki se drže mojih poti.

^8:33 Poslušajte vzgojo in bodite modri, nikar je ne zametujte.

^8:34 Blagor človeku, ki me posluša, bedi dan za dnem pri mojih vratih in čaka na pragu mojih duri.

^8:35 Kajti kdor me najde, najde življenje in prejme milost od Gospoda.

^8:36 Kdor pa me zgreši, rani svojo dušo, vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.

^9:1 Modrost si je naredila hišo, izklesala si je sedem stebrov.

^9:2 Zaklala je svojo živino, namešala svojega vina in pogrnila svojo mizo.

^9:3 Razpošilja svoje dekle in kliče na križiščih utrjenega mesta:

^9:4 »Kdo je preprost? Naj pride sem!« Temu, ki pogreša razumnost, pravi:

^9:5 »Pridite, jejte moj kruh, pijte vino, ki sem ga namešala.«

^9:6 Pustite prostake, da boste živeli, stopajte po poti razumnosti.

^9:7 Kdor vzgaja posmehljivca, si nakopava sramoto, kdor opominja krivičnika, se omadežuje.

^9:8 Ne opominjaj posmehljivca, da te ne bo sovražil, opominjaj modrega, da te bo ljubil.

^9:9 Poúči modrega in bo še modrejši, pojasni pravičnemu in bo pomnožil znanje.

^9:10 Začetek modrosti je strah Gospodov, spoznanje svetih je razumnost.

^9:11 Kajti po meni se ti pomnožijo dnevi, se ti podaljšajo leta življenja.

^9:12 Če si moder, si zase moder, če pa se posmehuješ, boš sam trpel.

^9:13 Gospa norost je živahna, prostaška in ničesar ne ve.

^9:14 Sedi pri vhodu svoje hiše na prestolu utrjenega mesta

^9:15 in vabi mimoidoče, ki hočejo naprej po svoji poti:

^9:16 »Kdo je preprost? Naj pride sem!« Temu, ki pogreša razumnost, pravi:

^9:17 »Ukradena voda je sladka, skriven kruh je dober.«

^9:18 Ta pa ne spozna, da so tam pokojni, njeni gostje so v globinah podzemlja.

^10:1 Salomonovi pregovori. Moder sin razveseljuje očeta, nori sin pa je žalost svoje matere.

^10:2 Krivični zakladi nič ne koristijo, pravičnost pa rešuje smrti.

^10:3 Gospod ne pusti, da bi stradal pravični, zavrača pa pohlep krivičnih.

^10:4 Lena roka pripravlja revščino, roka pridnih bogatí.

^10:5 Kdor poleti spravlja, je dojemljiv sin, kdor ob žetvi dremlje, je sramoten sin.

^10:6 Glavo pravičnega bo pokril blagoslov, usta krivičnih pa nasilje.

^10:7 Spomin na pravičnega bo blagoslovljen, ime krivičnih bo strohnelo.

^10:8 Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi, kdor je bedastih ustnic, se ugonablja.

^10:9 Kdor hodi v popolnosti, hodi varno, kdor pa izkrivlja svoje poti, bo razkrinkan.

^10:10 Kdor mežika z očmi, si zadaja bolečino, kdor je bedastih ustnic, se ugonablja.

^10:11 Usta pravičnega skrivajo vir življenja, usta krivičnih pa nasilje.

^10:12 Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa pokriva vse napake.

^10:13 Na ustnicah razumnega počiva modrost, šiba za hrbet človeka brez pameti.

^10:14 Modri hranijo spoznanje, usta bedaka pa bližnjo pogubo.

^10:15 Imetje je bogatemu močna trdnjava, revščina siromakom poguba.

^10:16 Zaslužek pravičnega priteka za življenje, dohodek krivičnega pa za greh.

^10:17 Kdor se drži vzgoje, potuje v življenje, kdor zapušča opomin, zablodi.

^10:18 Kdor skriva sovraštvo, je lažnivih ustnic, kdor pa izreče žaljivko, je norec.

^10:19 Kjer je veliko besed, ne manjka greha, kdor je dojemljiv, pa brzda svoje ustnice.

^10:20 Jezik pravičnega je izbrano srebro, srce krivičnih je komajda kaj.

^10:21 Ustnice pravičnega jih hranijo veliko, bedaki pa mrjo, ker jim manjka razumnost.

^10:22 Gospodov blagoslov bogatí, pehanje ne doda ničesar.

^10:23 Kakor je norec vesel, da počenja hudobijo, tako je modrec vesel, da je moder.

^10:24 Strah krivičnika pride nadenj, željo pravičnih izpolni.

^10:25 Krivičnik premine, kakor gre mimo vihar, pravični pa stoji na trajnem temelju.

^10:26 Kar je kis za zobe in kar je dim za oči, je lenuh za tiste, ki ga najamejo.

^10:27 Strah Gospodov podaljšuje dni življenja, leta krivičnikov pa se krajšajo.

^10:28 Zaupanje pravičnih je veselo, pričakovanje krivičnih pa propade.

^10:29 Gospodova pot je obramba popolnemu in poguba tem, ki delajo húdo.

^10:30 Pravični se nikdar ne premakne, krivični pa ne bodo prebivali v deželi.

^10:31 Usta pravičnega bodo poganjala modrost, hinavski jezik pa bo izruvan.

^10:32 Ustnice pravičnega izražajo dobrohotnost, usta krivičnih pa prevare.

^11:1 Goljufiva tehtnica je Gospodu gnusoba, pravična utež pa mu je všeč.

^11:2 Kamor je prišel napuh, je prišla tudi sramota, modrost pa prebiva s skromnimi.

^11:3 Popolnost vodi iskrene, pokvarjenost ugonablja varljivce.

^11:4 Bogastvo ne koristi na dan jeze, pravičnost pa rešuje smrti.

^11:5 Pravičnost ravna popolnemu njegovo pot, krivični pa v svoji krivičnosti propade.

^11:6 Pravičnost rešuje iskrene, varljivci pa se ujamejo v lastne spletke.

^11:7 Ko krivičnik umre, propade njegovo pričakovanje, zaupanje v bogastvo propade.

^11:8 Pravični se reši iz stiske, krivični pa stopi na njegovo mesto.

^11:9 Brezbožnež pogublja svojega bližnjega z usti, pravični pa se rešujejo s spoznanjem.

^11:10 Mesto se raduje sreče pravičnih, nad pogubo krivičnih pa vriska.

^11:11 Blagoslov iskrenih povzdiguje mesto, usta krivičnih pa ga podirajo.

^11:12 Kdor je brez pameti, zaničuje svojega bližnjega, razumen mož pa molči.

^11:13 Kdor hodi kot obrekovalec, izdaja skrivnost, kdor je zanesljivega duha, skriva besedo.

^11:14 Kjer ni izvedenosti, ljudstvo propada, kjer je veliko svetovalcev, je blaginja.

^11:15 Kdor je porok za tujca, zaide v težave, kdor pa ne mara poroštva, živi mirno.

^11:16 Ljubezniva žena prinaša čast, močni prinašajo bogastvo.

^11:17 Dober človek dela dobro sam sebi, kruti pa muči sam sebe.

^11:18 Krivični pripravlja goljufiv zaslužek, kdor seje pravičnost, pa resnično plačilo.

^11:19 Kdor se drži pravičnosti, gre v življenje, kdor se poganja za krivico, hiti v smrt.

^11:20 Kdor je izkrivljenega srca, je Gospodu gnusoba, kdor hodi brezgrajno, mu je všeč.

^11:21 Hudobnež gotovo ne ostane brez kazni, rod pravičnih pa se reši.

^11:22 Zlat obroček v prašičjem rilcu je lepa ženska brez okusa.

^11:23 Pravični lahko pričakujejo le srečo, krivične čaka jeza.

^11:24 Eden razsiplje in še bogatí, drugi stiska čez mero, pa leze v revščino.

^11:25 Kdor je radodaren, bo sit, kdor daje piti, bo napojen.

^11:26 Kdor zadržuje žito, ga ljudstvo preklinja, blagoslov pa je nad glavo tega, ki ga prodaja.

^11:27 Kdor si prizadeva za dobro, si pridobiva naklonjenost, kdor pa snuje hudobijo, ga bo zadela.

^11:28 Kdor zaupa v svoje bogastvo, propade, pravični pa poganjajo kakor zelenje.

^11:29 Kdor žali svojo hišo, dobi v delež veter, bedak bo hlapec modremu.

^11:30 Sad pravičnega je drevo življenja, duše pridobiva, kdor je moder.

^11:31 Glej, pravični je v zemlji poplačan, koliko bolj, kdor je krivičen in grešen!

^12:1 Kdor ljubi vzgojo, ljubi spoznanje, kdor sovraži opomin, ostane surovež.

^12:2 Kdor je dober, prejme milost od Gospoda, snovalca naklepov pa obsoja.

^12:3 Nihče se ne bo uveljavil s krivico, korenina pravičnih pa se ne premakne.

^12:4 Vrla žena je krona svojemu možu, ostudna pa je kakor trohnoba v njegovih kosteh.

^12:5 Misli pravičnih iščejo pravico, izvedenost krivičnih pa prevaro.

^12:6 Besede krivičnih prežijo na kri, usta iskrenih pa življenja rešujejo.

^12:7 Krivičniki bodo propadli in jih ne bo več, hiša pravičnih pa bo stala.

^12:8 Človeka hvalijo zaradi njegove dojemljivosti, kdor je spačenega srca, bo zaničevan.

^12:9 Na boljšem je, kdor je skromen, pa krije svoje potrebe, kot pa tisti, ki je ugleden, pa mu manjka kruha.

^12:10 Pravični skrbi za svojo živino, srce krivičnih pa je kruto.

^12:11 Kdor obdeluje svojo zemljo, ima kruha do sitega, kdor se poganja za prazne reči, ostane brez razumnosti.

^12:12 Krivičnikovo poželenje je jama pogubljenih, korenika pravičnih pa daje sad.

^12:13 Hudobnež se zaplete z grehom svojih ustnic, pravični pa se reši iz stiske.

^12:14 Vsak se pošteno siti s sadovi svojih ust, delo človekovih rok se mu povrača.

^12:15 Bedaku se njegova pot zdi prava, modri pa posluša nasvet.

^12:16 Bedak takoj pokaže svojo jezo, pametni pa prikriva žalitev.

^12:17 Kdor govori resnico, izpričuje pravico, kriva priča pa prevaro.

^12:18 Kdor govori lahkomiselno, prebada kakor meč, jezik modrih pa ozdravlja rane.

^12:19 Poštene ustnice veljajo za vselej, varljiv jezik le za trenutek.

^12:20 V srcu teh, ki kujejo hudobijo, bo razočaranje, pri teh, ki snujejo mir, pa bo veselje.

^12:21 Pravičnega ne zadene nič hudega, krivični pa so polni gorja.

^12:22 Lažnive ustnice so Gospodu gnusoba, všeč pa so mu tisti, ki si prizadevajo za resnico.

^12:23 Previden človek skriva svoje spoznanje, srce norcev pa razglaša lastno bedaštvo.

^12:24 Roka pridnih bo vladala, lena bo na prisilnem delu.

^12:25 Skrb v srcu tare človeka, dobra beseda pa ga razveseljuje.

^12:26 Pravični pusti, da ga njegov bližnji poučuje, pot krivičnih pa jih zapeljuje.

^12:27 Lenuh ne ujame svojega plena, priden človek pa dragoceno imetje.

^12:28 Na stezi pravičnosti je življenje, smer steze ni smrt.

^13:1 Moder sin uboga očeta, posmehljivec pa ne posluša svarila.

^13:2 Vsak pošteno uživa sadove svojih ust, duša varljivcev uživa nasilje.

^13:3 Kdor pazi na svoja usta, ohranja življenje, kdor pa razteza svoje ustnice, mu grozi poguba.

^13:4 Lenuh hoče, a je brez volje, volja pridnih pa se izpolni.

^13:5 Pravični sovraži lažnivo besedo, krivični pa povzroča zadrege in sramoto.

^13:6 Pravičnost varuje pot popolnega, krivičnost pokončuje grešnika.

^13:7 Nekdo se dela bogatega, pa nima ničesar, drugi se dela ubogega, pa ima veliko imetje.

^13:8 Bogastvo je odkupnina za človekovo življenje, ubožec pa ne čuti grožnje.

^13:9 Luč pravičnih veselo gori, svetilka krivičnih pa bo ugasnila.

^13:10 Puhloglavec z ošabnostjo povzroča prepir, pri teh, ki sprejemajo nasvet, pa je modrost.

^13:11 Na hitro pridobljeno imetje se manjša, kdor pa ga zbira po malem, ga veča.

^13:12 Pričakovanje, ki se oddaljuje, stiska srce, upanje, ki prihaja, pa je drevo življenja.

^13:13 Kdor zametuje besedo, se zadolžuje, kdor pa upošteva zapoved, je poplačan.

^13:14 Nauk modrega je vrelec življenja, da se ogne zankam smrti.

^13:15 Dobrohotna dojemljivost pridobiva naklonjenost, pot varljivcev pa se vleče.

^13:16 Previdni dela vse s spoznanjem, norec pa raztresa bedaštvo.

^13:17 Krivičnikov poslanec pada v hudobijo, glasnik resnice pa prinaša zdravje.

^13:18 Kdor zavrača vzgojo, uživa revščino in sramoto, kdor pa upošteva opomin, si pridobiva ugled.

^13:19 Izpolnjena želja je prijetna duši, zato je ogibati se hudega norcem gnusoba.

^13:20 Kdor hodi z modrimi, bo moder, kdor se druži z norci, bo propadel.

^13:21 Grešnike preganja hudobija, pravične nagrajuje dobrota.

^13:22 Dobri zapušča dediščino sinovom svojih sinov, grešnikovo imetje pa je shranjeno za pravičnega.

^13:23 Veliko živeža daje krčevina revnih, marsikdo pa jo zapravi s krivičnostjo.

^13:24 Kdor prizanaša šibi, sovraži svojega sina, kdor pa ga ljubi, ga zgodaj vzgaja.

^13:25 Pravični jé in se nasiti, trebuh krivičnih pa ostaja lačen.

^14:1 Pametna žena zida svojo hišo, bedasta pa jo podira s svojimi rokami.

^14:2 Kdor hodi v iskrenosti, se boji Gospoda, kdor izkrivlja svoje poti, ga zaničuje.

^14:3 V bedakovih ustih je bahaška šiba, modre pa varujejo njihove ustnice.

^14:4 Kjer ni volov, so jasli prazne, kjer je močan vol, je pridelek velik.

^14:5 Zvesta priča ne laže, kriva priča pa izreka laži.

^14:6 Posmehljivec išče modrost, pa je ni, razumnemu pa je spoznanje lahko.

^14:7 Pojdi proč od norega človeka, saj nisi srečal razumnih ustnic.

^14:8 Modrost previdnega je v tem, da razume svojo pot, bednost norcev pa je prevara.

^14:9 Bedake zasmehuje greh, med iskrenimi pa vlada dobrohotnost.

^14:10 Srce pozna grenkobo svoje duše, tujec ne more prodreti v njegovo veselje.

^14:11 Hiša krivičnih se podre, šotor iskrenih pa razcvete.

^14:12 Marsikatera pot se zdi človeku prava, njen konec pa so poti smrti.

^14:13 Srce začne boleti tudi od smeha, konec veselja je žalost.

^14:14 Odpadnik se bo nasičeval s sadom svojih poti, dober človek pa s sadovi tega, kar je v njem.

^14:15 Preprosti verjame vsaki besedi, previdni pa pazi na svoje korake.

^14:16 Modri se boji in se ogiblje hudega, norec dela prestopke in zaupa vase.

^14:17 Kdor je nagle jeze, dela bedarijo, preudaren človek pa se obvladuje.

^14:18 Prostaki so dobili v delež bedo, previdni pa se venčajo s spoznanjem.

^14:19 Hudobni bodo klonili pred poštenimi, krivični pred vrati pravičnega.

^14:20 Revež je zoprn celo svojemu bližnjemu, prijatelji bogatega pa so številni.

^14:21 Kdor zaničuje svojega bližnjega, propada, kdor je usmiljen z reveži, je srečen.

^14:22 Mar ne blodijo, kateri kujejo zlo? Kateri kujejo srečo, pa uživajo dobroto in zvestobo.

^14:23 Vsak trud prinaša dobiček, beseda na ustnicah pa le pomanjkanje.

^14:24 Krona modrih je njihovo bogastvo, beda norcev je njihovo bedaštvo.

^14:25 Poštena priča rešuje življenja, kriva izreka laži.

^14:26 V strahu Gospodovem je trdno zaupanje, svojim sinovom daje zatočišče.

^14:27 Strah Gospodov je vrelec življenja, da se človek ogne zankam smrti.

^14:28 Številen narod je kralju v ponos, izumiranje ljudstva je oblastniku v padec.

^14:29 Kdor je počasen za jezo, kaže veliko razsodnost, kdor je nagle jeze, povzdiguje bedaštvo.

^14:30 Zdravo srce je telesu življenje, ljubosumje pa je trohnoba v kosteh.

^14:31 Kdor zatira siromaka, sramoti njegovega stvarnika, časti ga, kdor je usmiljen z revežem.

^14:32 Krivični propade v svoji nadlogi, pravični je varen celo v svoji smrti.

^14:33 Modrost počiva v srcu razumnega, sredi norcev pa se da spoznati.

^14:34 Pravičnost povzdiguje narod, greh je sramota ljudstvom.

^14:35 Kraljeva dobrota spremlja dojemljivega služabnika, sramotnega pa njegova jeza.

^15:1 Mil odgovor pomirja togoto, žaljiva beseda pa zbuja jezo.

^15:2 Jezik modrih podarja spoznanje, usta norcev izlivajo bedaštvo.

^15:3 Gospodove oči so v slehernem kraju, opazujejo hudobne in dobre.

^15:4 Zdravje jezika je drevo življenja, napaka v njem je rana v duhu.

^15:5 Bedak zavrača očetovo vzgojo, kdor pa pazi na opomin, je previden.

^15:6 Hiša pravičnega je veliko zavetje, v prihodku krivičnika pa je ogroženost.

^15:7 Ustnice modrih trosijo spoznanje, srce norcev pa ni zanesljivo.

^15:8 Daritev krivičnih je Gospodu gnusoba, molitev iskrenih pa mu je všeč.

^15:9 Krivičnikova pot je Gospodu gnusoba, ljubi pa tega, ki se poteguje za pravičnost.

^15:10 Huda kazen bo zadela tega, ki zapusti pravo pot, kdor sovraži opomin, bo umrl.

^15:11 Podzemlje in brezno sta Gospodu pred očmi, koliko bolj pa srca človeških otrok.

^15:12 Posmehljivec ne mara tega, ki ga opominja, zato ne hodi k modrim.

^15:13 Veselo srce jasní obraz, v ranjenem srcu je duša potrta.

^15:14 Srce razumnega išče spoznanje, usta norcev mulijo bedaštvo.

^15:15 Potrtemu so vsi dnevi žalostni, veselo srce pa ima stalno gostijo.

^15:16 Boljše je uboštvo v strahu Gospodovem kakor veliko bogastvo v pehanju.

^15:17 Boljša je zelenjavna jed, kjer je ljubezen, kakor pitan vol, kjer je sovraštvo.

^15:18 Jezljiv človek izzove prepir, potrpežljivi pa pomiri spor.

^15:19 Lenuhova pot je kakor trnova živa meja, steza iskrenih pa je uglajena.

^15:20 Moder sin razveseljuje očeta, nori človek zaničuje svojo mater.

^15:21 Bedaštvo je veselje temu, ki nima razumnosti, pameten človek pa hodi naravnost.

^15:22 Kjer ni posvetovanja, se načrti izjalovijo, kjer je veliko svetovalcev, se uresničijo.

^15:23 Človek ima veselje z odgovorom svojih ust, kako dobrodejna je beseda o pravem času.

^15:24 Steza življenja vodi dojemljivega navzgor, da se ogne podzemlju, ki je spodaj.

^15:25 Gospod ošabnim podira hišo, vdovi pa utrjuje mejo.

^15:26 Hudobni naklepi so Gospodu gnusoba, prijazni izreki mu ugajajo.

^15:27 Kdor utrgava, ogroža svojo hišo, kdor sovraži podkupnino, bo živel.

^15:28 Srce pravičnega premisli, preden odgovori, usta krivičnih točijo hudobije.

^15:29 Gospod je daleč od krivičnih, sliši pa molitev pravičnih.

^15:30 Svetloba oči razveseljuje srce, dobra novica poživlja kosti.

^15:31 Uho, ki posluša opominjanje življenja, bo prebivalo med modrimi.

^15:32 Kdor zavrača vzgojo, zametuje svojo dušo, kdor pa sprejema opomin, bogati srce.

^15:33 Strah Gospodov je šola modrosti, pred častjo hodi ponižnost.

^16:1 Človekovi so preudarki v srcu, Gospodov pa odgovor z jezika.

^16:2 Človeku se zde vse njegove poti čiste, Gospod pa preizkuša duhove.

^16:3 Gospodu priporočaj svoja dela in tvoji načrti se bodo uresničili.

^16:4 Gospod usmerja vsakega k njegovemu plačilu, tudi krivičnika k dnevu bridkosti.

^16:5 Vsak ošabnež je Gospodu gnusoba, gotovo ne ostane brez kazni.

^16:6 Z dobroto in zvestobo se očiščuje krivda, s strahom Gospodovim pa se človek ogiba hudega.

^16:7 Če so človekove poti Gospodu všeč, pomiri z njim tudi njegove sovražnike.

^16:8 Bolje je imeti malo po pravici kakor veliko bogastvo po krivici.

^16:9 Človekovo srce načrtuje svojo pot, a Gospod vodi njegove korake.

^16:10 Božji izrek je na kraljevih ustnicah, njegova usta se ne motijo v sodbi.

^16:11 Pravična tehtnica in skodelici so Gospodova last, njegovo delo so vse uteži v skrinjici.

^16:12 Krivična dejanja so kraljem gnusoba, kajti s pravičnostjo se utrjuje prestol.

^16:13 Poštene ustnice so kraljem všeč, ljubijo tega, ki govori resnico.

^16:14 Kraljeva jeza je glasnik smrti, a moder mož jo pomiri.

^16:15 V jasnem kraljevem obličju je življenje, njegova naklonjenost je kakor oblak pomladnega dežja.

^16:16 Pridobiti si modrost je bolje kot zlato, pridobiti si razumnost je več vredno ko srebro.

^16:17 Pot iskrenih se ogiba hudega, kdor pazi na svojo pot, si ohrani življenje.

^16:18 Pred razsulom hodi napuh, pred padcem ošabnost duha.

^16:19 Bolje je biti krotek s ponižnimi kakor deliti plen z ošabnimi.

^16:20 Kdor je dojemljiv za besedo, najde srečo, blagor mu, ki zaupa v Gospoda.

^16:21 Kdor je modrega srca, velja za razumnega, kdor je sladkih ustnic, povečuje izobrazbo.

^16:22 Dojemljivost je vir življenja za tega, ki jo ima, vzgoja bedakov je bedaštvo.

^16:23 Srce modrega dela njegova usta dojemljiva, povečuje izobrazbo na njegovih ustnicah.

^16:24 Prijazni izreki so satovje medu, sladki za dušo in zdravi za kosti.

^16:25 Marsikatera pot se človeku zdi prava, njen konec pa so poti smrti.

^16:26 Delavčev tek dela zanj, kajti njegova usta ga priganjajo.

^16:27 Podel človek sprošča hudobijo, na njegovih ustnicah je kakor žgoč ogenj.

^16:28 Spletkarski človek povzroča prepir, obrekovalec razdvaja prijatelje.

^16:29 Nasilen človek zavaja svojega bližnjega, zapeljuje ga na pot, ki ni dobra.

^16:30 Kdor poveša oči, misli na spletke, kdor stiska ustnice, je že zagrešil hudobijo.

^16:31 Sivi lasje so častna krona, najti jo je na poti pravičnosti.

^16:32 Potrpežljiv človek je boljši kakor junak, gospodar nad svojim duhom boljši kakor osvajalec mesta.

^16:33 Žreb se meče v naročje, vsaka njegova odločitev pa prihaja od Gospoda.

^17:1 Boljši je zalogaj suhega kruha v miru kakor hiša, polna mesa, v prepiru.

^17:2 Dojemljiv hlapec bo gospodar ostudnemu sinu, dediščino bo delil z brati.

^17:3 Plavž je za srebro, peč je za zlato, srca pa preizkuša Gospod.

^17:4 Hudobnež rad prisluhne varljivim ustnicam, lažnivec rad posluša zloben jezik.

^17:5 Kdor žali reveža, sramoti njegovega stvarnika, kdor se veseli pogube drugih, ne ostane brez kazni.

^17:6 Krona starih so otrok otroci, slava otrok so njihovi očetje.

^17:7 Bedastemu ne pristoji slovesen govor, plemenitemu človeku še manj lažnivo govorjenje.

^17:8 Drag kamen je dar v očeh njegovega lastnika, kamor koli se obrne, je dojemljiv.

^17:9 Kdor prikriva prekršek, išče ljubezni, kdor ga z besedo podvaja, ločuje prijatelje.

^17:10 Razumnega bolj prizadene grožnja kakor sto udarcev norca.

^17:11 Hudobnež išče le upor, krut sel bo poslan proti njemu.

^17:12 Bolje je srečati medvedko, oropano mladičev, kakor norca v njegovi bednosti.

^17:13 Kdor vrača húdo za dobro, mu húdo ne odide iz hiše.

^17:14 Začeti prepir je kakor odjeziti vodo, opústi pravdo, preden se sproži.

^17:15 Kdor oprošča krivega in kdor obsoja pravičnega, oba sta gnusoba Gospodu.

^17:16 Čemú denar v norčevi roki? Da si kupi modrost, če pa nima razuma?

^17:17 Prijatelj ljubi v vsakršnih časih in brat se izkaže v stiski.

^17:18 Kdor je brez razuma, daje roko, sprejema poroštvo za svojega bližnjega.

^17:19 Kdor ljubi pregreho, ljubi prepir, kdor povišuje svoja vrata, išče razdejanja.

^17:20 Kdor je zvijačnega srca, ne bo našel sreče, kdor je lažnivega jezika, bo padel v hudobijo.

^17:21 Kdor rodi norca, mu bo v žalost, oče bedaka ne bo imel veselja.

^17:22 Veselo srce podarja zdravje, potrt duh pa suši kosti.

^17:23 Krivičnik sprejema podkupnino iz naročja, da prevrača poti pravice.

^17:24 Modrost je pred obličjem razumnega, norčeve oči pa so na koncu sveta.

^17:25 Ponoreli sin je v žalost svojemu očetu, grenkoba svoji materi.

^17:26 Ni pošteno denarno kaznovati pravičnega, tepsti plemenite ni primerno.

^17:27 Kdor brzda svoje besede, ljubi spoznanje, kdor je mirnega duha, je razumen človek.

^17:28 Tudi bedak velja za modrega, kadar molči, za razumnega, kadar drži svoje ustnice zaprte.

^18:1 Kdor se hoče spreti, išče pretvezo, prepira se ob vsaki priložnosti.

^18:2 Norec ne išče veselja v razumnosti, temveč v razkazovanju svojega srca.

^18:3 Kadar pride krivica, pride tudi prezir, s sramoto pride zaničevanje.

^18:4 Besede človekovih ust so globoka voda, izvir modrosti je narasel hudournik.

^18:5 Ni pošteno držati s krivičnim, pravičnega tlačiti v pravdi.

^18:6 Norčeve ustnice se spuščajo v prepir, njegova usta izzivajo udarce.

^18:7 Norcu so njegova usta v pogubo, njegove ustnice so past za njegovo življenje.

^18:8 Podpihovalčeve besede so kakor slaščice, lezejo v notranjost telesa.

^18:9 Kdor je malomaren pri svojem delu, je brat podiralcu.

^18:10 Gospodovo ime je utrjen stolp, pravični se zateka vanj in je na varnem.

^18:11 Imetje je bogatemu močna trdnjava, kakor visoko obzidje v njegovo obrambo.

^18:12 Človekovo srce se povzdiguje pred padcem, ponižnost stopa pred častjo.

^18:13 Kdor vrača besedo, preden sliši, je to bedaštvo, v sramoto mu je.

^18:14 Človekov duh prenaša telesno bolečino, a kdo bo vzdignil potrtega duha?

^18:15 Razumno srce si pridobiva spoznanje, uho modrih išče spoznanje.

^18:16 Darilo odpira človeku pot, pripelje ga pred veljake.

^18:17 V pravdi ima prvi prav, potem pride njegov nasprotnik in ga preizkuša.

^18:18 Prepire končuje žreb, ta odloča med močnimi.

^18:19 Užaljen brat je hujši kot utrjeno mesto, prepiri so kakor grajski zapah.

^18:20 Vsak želodec se siti s sadovi svojih ust, siti se s pridelkom svojih ustnic.

^18:21 Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kdor ga rad uporablja, bo jedel njegov sad.

^18:22 Kdor je našel ženo, je našel nekaj dobrega, prejel je milost od Gospoda.

^18:23 Revež govori milo, bogatin odgovarja trdo.

^18:24 Kdor ima mnogo prijateljev, se mora izpriditi, toda obstaja prijatelj, ki je bolj vdan kakor brat.

^19:1 Boljši je revež, ki hodi v svoji popolnosti, kakor kdor je zvijačnih ustnic in norec.

^19:2 Kjer ni spoznanja, ni dobrega čuta, kdor je zaletavih nog, greši.

^19:3 Človekovo bedaštvo spodnaša njegovo pot, njegovo srce pa se jezi na Gospoda.

^19:4 Bogastvo pridobiva veliko prijateljev, siromaka pa njegov prijatelj zapušča.

^19:5 Kriva priča ne ostane brez kazni, kdor govori laži, se ne reši.

^19:6 Mnogi se potegujejo za naklonjenost plemenitih, vsak je prijatelj radodarnemu človeku.

^19:7 Reveža sovražijo vsi njegovi bratje, toliko bolj se mu oddaljujejo njegovi prijatelji: sledi njihovim izrekom, njim pa ne.

^19:8 Kdor pridobiva razsodnost, ljubi svoje življenje, kdor pazi na razumnost, najde srečo.

^19:9 Kriva priča ne ostane brez kazni, kdor govori laži, se pogubi.

^19:10 Norec ni vreden rahločutja, še manj hlapec, da bi gospodoval nad veljaki.

^19:11 Človekova dojemljivost zadržuje njegovo jezo, šteje si v čast, da spregleda žalitev.

^19:12 Kraljeva jeza je kakor besnenje leva, njegova naklonjenost pa kakor rosa na travi.

^19:13 Ponoreli sin je svojemu očetu v pogubo, ženski prepiri so stalno kapljanje dežja.

^19:14 Hiša in imetje sta dediščina po očetih, dojemljiva žena pa je od Gospoda.

^19:15 Lenoba spodnaša v mrtvilo, kdor je omahljive volje, bo lačen.

^19:16 Kdor se drži zapovedi, varuje svoje življenje, kdor zaničuje njegove poti, umre.

^19:17 Kdor je usmiljen s siromakom, posoja Gospodu, povrnil mu bo njegovo delo.

^19:18 Vzgajaj svojega sina, saj je upanje, tvoja duša naj se ne prevzdigne, da bi ga izročil smrti.

^19:19 Srdit človek nosi kazen, kajti če posreduješ, še kaj dodaš.

^19:20 Poslušaj nasvet in sprejemaj vzgojo, da boš nekoč postal moder.

^19:21 V človekovem srcu je veliko načrtov, uresniči pa se Gospodov sklep.

^19:22 Kar je zaželeno pri človeku, je njegova dobrota, boljši je revež kakor lažnivec.

^19:23 Strah Gospodov vodi v življenje, kdor se siti z njim, bo spal, nič hudega ga ne zadene.

^19:24 Lenuh spusti svojo roko v skledo, a je ne more prinesti k svojim ustom.

^19:25 Udari posmehljivca in preprosti bo postal previden, opomni razumnega in bo pridobil spoznanje.

^19:26 Kdor grdo ravna z očetom in preganja mater, je ostuden in ogaben sin.

^19:27 Nehaj, sin moj, poslušati vzgojo, pa boš zablodil od razumnih izrekov.

^19:28 Podla priča se posmehuje pravici, usta krivičnih goltajo sprevrženost.

^19:29 Obsodbe so pripravljene za posmehljivce, udarci za hrbte norcev.

^20:1 Posmehljivec je vino, razgrajač je opojna pijača, kdor se omamlja z njima, ne bo postal moder.

^20:2 Kraljeva jeza je kakor besnenje leva, kdor ga razjezi, izgubi življenje.

^20:3 Človeku je v čast, če odstopi od pravde, norec pa se spušča v spore.

^20:4 Lenuh noče jeseni orati, išče ob žetvi, pa nič ni.

^20:5 Nasvet je v človekovem srcu globoka voda, razumen človek ga zajame.

^20:6 Marsikdo sreča človeka, ki je dober, kdo pa najde človeka, ki je zvest?

^20:7 Pravični hodi v svoji popolnosti, blagor njegovim otrokom za njim.

^20:8 Kralj, ki sedi na sodnem stolu, s pogledom preiskuje vsako hudobijo.

^20:9 Kdo more reči: »Moje srce je čisto, prost sem svojega greha?«

^20:10 Dvojna utež in dvojna mera, oboje je Gospodu gnusoba.

^20:11 Že otrok razodeva s svojimi dejanji, ali je njegovo delo čisto in iskreno.

^20:12 Uho, ki posluša, in oko, ki gleda, oboje je naredil Gospod.

^20:13 Ne ljubi spanja, da ne obubožaš, imej oči odprte, siti se s kruhom.

^20:14 »Slabo je, slabo,« pravi kupec, ko si izbaranta, tedaj se hvali.

^20:15 Zlato in veliko biserov je nekaj, dragoceno imetje pa so razumne ustnice.

^20:16 Vzemi mu obleko, če je bil porok za tujca, rubi ga kakor tujca.

^20:17 Sladek je človeku prisleparjeni kruh, nato pa so njegova usta polna peska.

^20:18 S posvetovanjem utrjuješ načrt, z izvedenostjo dobiš bitko.

^20:19 Kdor hodi kot obrekljivec, izdaja skrivnost, ne imej opravka z jezikavcem.

^20:20 Kdor preklinja svojega očeta in svojo mater, mu bo svetilka ugasnila sredi noči.

^20:21 V začetku na hitro pridobljena dediščina pozneje nima blagoslova.

^20:22 Ne reci: »Povrnil bom húdo.« Zaupaj v Gospoda in pomagal ti bo.

^20:23 Dvojna utež je gnusoba Gospodu, goljufiva tehtnica ni dobra.

^20:24 Gospod vodi človekove korake, smrtnik pa, mar razume svojo pot?

^20:25 Past je za človeka, če izusti: »Posvečeno,« in šele nato preudarja, kaj je obljubil.

^20:26 Moder kralj razgrinja krivične in kroži po njih z mlatilnim kolesom.

^20:27 Človekov duh je Gospodova svetilka, preiskuje sleherni del telesa.

^20:28 Dobrota in zvestoba obdajata kralja, ki z dobroto utrjuje svoj prestol.

^20:29 Ponos mladeničev je njihova moč, čast starcev siva glava.

^20:30 Modrice in rane očiščujejo zlo in udarci notranjost srca.

^21:1 Králjevo srce je v Gospodovi roki kakor vodni prekopi, usmerja ga, kamor mu je ljubo.

^21:2 Človeku se zdi vsaka njegova pot pravilna, Gospod pa preizkuša srca.

^21:3 Držati se pravičnosti in pravice je Gospodu ljubše kakor daritev.

^21:4 Vzvišene oči in napuhnjeno srce, svetilka krivičnih je greh.

^21:5 Zamisli pridnega prinašajo vedno dobiček, kdor je zaletav, pa je vedno v pomanjkanju.

^21:6 Zakladi, nabrani z lažnivim jezikom, so razpuhtela sapa teh, ki iščejo smrt.

^21:7 Nasilje krivičnih odnese nje same, ker se branijo delati, kar je prav.

^21:8 Pot nasilnega človeka je ovinkasta, ravnanje iskrenega vodi naravnost.

^21:9 Bolje je prebivati v kotu na strehi kakor s prepirljivo ženo v skupnem domu.

^21:10 Krivičnikova duša privošči húdo, njegov bližnji ne najde usmiljenja pri njem.

^21:11 Če je posmehljivec kaznovan, preprosti postane moder, če je dojemljiv za modrega, pridobi spoznanje.

^21:12 Pravični dojema krivičnikovo hišo, ki potiska krivičnike k hudobiji.

^21:13 Kdor si zatiska uho pred reveževo tožbo, bo tudi sam vpil, pa ne bo uslišan.

^21:14 Skriven dar pomirja jezo, darilo v naročje velik srd.

^21:15 Ravnati pravično je pravičnemu veselje in poguba hudodelcem.

^21:16 Človek, ki zaide s poti dojemljivosti, bo počival v zboru pokojnih.

^21:17 Kdor ljubi veselje, bo obubožal, kdor ljubi vino in mazilno olje, ne bo obogatel.

^21:18 Krivični je odkupnina za pravičnega, prevarljivec za iskrene.

^21:19 Bolje je prebivati v pusti deželi kakor s prepirljivo in jezljivo ženo.

^21:20 Dragocen zaklad in olje sta v hiši modrega, ponorel človek ju pogoltne.

^21:21 Kdor se poganja za pravičnostjo in dobroto, najde življenje, pravičnost in čast.

^21:22 Modri se povzpne v mesto junakov in poruši trdnjavo, ki se je nanjo zanašalo.

^21:23 Kdor pazi na svoja usta in svoj jezik, bo svoje življenje obvaroval stiske.

^21:24 Ošabnež, predrznež, posmehljivec je njegovo ime, kdor nastopa z objestno ošabnostjo.

^21:25 Lenuha ubija njegovo nagnjenje, ker se njegove roke branijo dela.

^21:26 Ves dan se predaja svojemu nagnjenju, pravični pa daje in ne stiska.

^21:27 Daritev krivičnih je gnusoba, še bolj, če darujejo s slabim namenom.

^21:28 Kriva priča bo propadla, kdor je ubogljiv, govori za vselej.

^21:29 Krivičen človek zakrkne svoj obraz, iskreni pa utrjuje svoje poti.

^21:30 Ni modrosti ne razumnosti ne svéta nasproti Gospodu.

^21:31 Konj je pripravljen za dan boja, a zmaga prihaja od Gospoda.

^22:1 Dobro ime je boljše kakor veliko bogastvo, priljubljenost je boljša od srebra in zlata.

^22:2 Bogati in revni se srečujeta, Gospod je naredil oba.

^22:3 Previdni opazi zlo in se skrije, prostaki rinejo naprej in se poškodujejo.

^22:4 Nasledek ponižnosti je strah Gospodov, bogastvo, čast in življenje.

^22:5 Lovilne pasti so na poti izprijenega, kdor pazi na svoje življenje, se jih na daleč ogiblje.

^22:6 Vzgajaj otroka primerno njegovi poti, tudi ko se postara, ne bo krenil z nje.

^22:7 Bogati ukazuje revežem, kdor si izposodi, je hlapec upniku.

^22:8 Kdor seje krivico, žanje izgubo, poganjek njegove jeze bo usahnil.

^22:9 Kdor je prijaznih oči, bo blagoslovljen, ker daje revežu od svojega kruha.

^22:10 Spôdi posmehljivca, pa bo izginil prepir, konec bo pravdanja in žalitev.

^22:11 Ljubitelj čistega srca in prijaznih ustnic ima za prijatelja kralja.

^22:12 Gospodove oči ohranjajo vse spoznanje, besede prevarljivca ovrže.

^22:13 Lenuh pravi: »Lev je zunaj, sredi trga me bo ubil.«

^22:14 Usta tujk so globoka jama, na kogar se Gospod jezi, pade vanjo.

^22:15 V otrokovem srcu je zakoreninjeno bedaštvo, vzgojna šiba ga spravi iz njega.

^22:16 Kdor stiska reveža, da sam bogatí, bo dajal bogatemu, da bo sam obubožal.

^22:17 Nagni svoje uho in poslušaj besede modrih, nastavi svoje srce za moje spoznanje.

^22:18 Kajti prijetne ti bodo, če jih boš ohranil v svojih prsih, če se bodo vse utrdile na tvojih ustnicah.

^22:19 Da bo tvoje zaupanje v Gospodu, jih danes dam spoznati tudi tebi.

^22:20 Mar ti jih nisem napisal trideset z nasveti in s spoznanjem,

^22:21 da ti pokažem pristnost resničnih izrekov, da boš vračal resnične izreke temu, ki te pošilja!

^22:22 Ne odiraj reveža, ker je reven, ne stiskaj ubožca pri mestnih vratih.

^22:23 Kajti Gospod bo branil njihovo pravdo, vzel bo življenje tistim, ki jih odirajo.

^22:24 Ne druži se z jezljivim človekom, nikar ne hodi s togotnim,

^22:25 da se ne navadiš njegovih poti in ne ujameš zanke za svoje življenje.

^22:26 Ne bodi med tistimi, ki segajo v roko, med tistimi, ki jamčijo za dolgove.

^22:27 Če ne boš imel s čim plačati, zakaj bi ti jemali posteljo izpod tebe!

^22:28 Ne prestavljaj starega mejnika, ki so ga postavili tvoji očetje.

^22:29 Si videl človeka, ki je bil spreten pri svojem delu? Pred kralji bo stal, ne bo stal pred mračnjaki.

^23:1 Kadar sedeš k obedu z veljakom, dobro premisli, koga imaš pred seboj.

^23:2 Nastavi si nož na grlo, če si velik jedec.

^23:3 Ne želi si njegovih slaščic, to je zapeljiva jed.

^23:4 Ne trudi se za bogastvo, odnehaj po svoji razsodnosti.

^23:5 Komaj ga obletiš z očesom, ga že ni več, ker si naredi peruti kakor orel, ki zleti proti nebu.

^23:6 Ne jej kruha pri tistem, ki ima hudoben pogled, ne žêli si njegovih slaščic.

^23:7 Kajti on je kakor samovoljen preračunljivec: »Jej in pij,« ti pravi, a njegovo srce ni s teboj.

^23:8 Zalogaj, ki si ga pojedel, boš izbruhnil in zavrgel tebi namenjene lepe besede.

^23:9 Ne govori ušesom norca, ker bo preziral tvoje dojemljive besede.

^23:10 Ne prestavljaj starega mejnika in ne hodi na polje sirot.

^23:11 Kajti njihov rešitelj je močan, branil bo njihovo pravdo proti tebi.

^23:12 Nagibaj svoje srce k vzgoji, svoja ušesa k razumnim izrekom.

^23:13 Ne odteguj vzgoje otroku, če ga boš udaril s šibo, ne bo umrl.

^23:14 Udariš ga s šibo, njegovo dušo pa rešiš podzemlja.

^23:15 Sin moj, če bo tvoje srce modro, bo z menoj vred veselo tudi moje srce.

^23:16 Moje prsi se bodo radovale, kadar bodo tvoje ustnice govorile spodobno.

^23:17 Tvoje srce naj ne zavida grešnikom, temveč naj se vedno boji Gospoda.

^23:18 Tako si boš zagotovil prihodnost, tvoje upanje se ne bo izjalovilo.

^23:19 Poslušaj, sin moj, in bodi moder, stopaj po poti svojega srca.

^23:20 Ne bodi med popivači vina, ne med požeruhi mesa.

^23:21 Kajti pijanec in požeruh obubožata, zaspanec se oblači v cunje.

^23:22 Poslušaj svojega očeta, ki ti je dal življenje, ne zaničuj svoje matere, ko se postara.

^23:23 Pridobivaj si resnico in je ne prodajaj, modrost in vzgojo in razumnost.

^23:24 Oče pravičnega bo imel veliko radost, kdor ima modrega otroka, se ga bo veselil.

^23:25 Naj se veselita tvoj oče in tvoja mati, naj se raduje tvoja porodnica.

^23:26 Zaupaj mi, sin moj, svoje srce, tvoje oči naj imajo rade moje poti.

^23:27 Kajti vlačuga je globoka jama, tujka je ozek vodnjak.

^23:28 V zasedi preži kakor ropar in množi odpadnike med ljudmi.

^23:29 Kdo ima gorje, kdo žalovanje? Kdo prepire, kdo skrbi? Kdo udarce brez potrebe, kdo motne oči?

^23:30 Tisti, ki se zadržujejo pri vinu in hodijo pokušat zamešano pijačo.

^23:31 Ne glej vina, kako se rdeči, kako se iskri v kozarcu, se gladko pretaka.

^23:32 Naposled piči kakor kača, brizgne strup kakor gad.

^23:33 Tvoje oči bodo gledale čudno, tvoje srce bo govorilo zmedeno.

^23:34 Tak boš kakor človek, ki leži sredi morja, kakor tisti, ki sedi na vrhu jambora:

^23:35 »Bíli so me, pa me ni bolelo, tepli so me, pa nisem čutil, kdaj se zbudim, da ga spet poiščem!«

^24:1 Ne zavidaj hudobnim ljudem, ne želi si biti med njimi.

^24:2 Kajti njihovo srce misli na ropanje, njihove ustnice govore o nasilju.

^24:3 Modrost zida hišo, razumnost jo utrjuje.

^24:4 Spoznanje polni shrambe z vsem dragocenim in žlahtnim imetjem.

^24:5 Moder mož je obdarjen z mogočnostjo, človek spoznanja krepi moč.

^24:6 Kajti bitko boš dobil z izvedenostjo, zmaga je v velikem številu svetovalcev.

^24:7 Modrost je za bedaka previsoka, pri mestnih vratih ne odpira svojih ust.

^24:8 Kdor snuje hudobijo, se imenuje nosilec naklepov.

^24:9 Snovanje bedaka je greh, posmehljivec je gnusoba ljudem.

^24:10 Če obupuješ na dan preizkušnje, je tvoja moč majhna.

^24:11 Rešuj tiste, ki jih vlečejo v smrt, brani te, ki se opotekajo proti morišču.

^24:12 Če boš rekel: »Glej, tega človeka ne poznamo!« mar ta, ki tehta srca, ne bo tega opazil? Ta, ki te ohranja pri življenju, pozna vse in vrača človeku po njegovem delu.

^24:13 Jej med, sin moj, ker je dober, čisto strd, ki je sladka tvojemu grlu.

^24:14 Tako je modrost prijetna tvoji duši, če jo najdeš, poskrbiš za prihodnost, tvoje upanje se ne bo izjalovilo.

^24:15 Ne zalezuj kot krivičnik prebivališča pravičnega, ne razdiraj njegovega ležišča.

^24:16 Kajti sedemkrat pade pravični in spet vstane, krivični pa se spotikajo v hudobijo.

^24:17 Če tvoj sovražnik pade, se nikar ne vesêli, če se spotakne, naj se tvoje srce ne raduje.

^24:18 Da ne bo videl Gospod in bo hudo v njegovih očeh, odvrnil bo svojo jezo od njega.

^24:19 Ne jezi se zaradi hudobnežev, ne zavidaj krivičnikom.

^24:20 Kajti hudobnež nima prihodnosti, svetilka krivičnikov bo ugasnila.

^24:21 Boj se Gospoda, sin moj, in kralja, in z uporniki se ne druži.

^24:22 Kajti hipoma pride od njiju poguba in kdo ve za padec, ki ga pripravljata!

^24:23 Tudi te so od modrih. Ni dobro, ozirati se v sodbi na osebo.

^24:24 Kdor pravi krivičnemu: »Ti imaš prav!« tega kolnejo ljudstva, ga sovražijo narodi.

^24:25 Tem pa, ki grajajo, gre dobro, blagoslov in sreča prihajata nadnje.

^24:26 Na ustnice poljublja, kdor odgovarja z iskrenimi besedami.

^24:27 Pripravi si delo zunaj, priskrbi si ga na polju, potem si ustvari dom.

^24:28 Ne pričaj na slepo proti svojemu bližnjemu, da bi zavajal s svojimi ustnicami.

^24:29 Ne govori: »Kakor je on storil meni, tako storim jaz njemu, vsakemu povrnem po njegovem delu!«

^24:30 Šel sem mimo polja lenega moža, mimo vinograda malomarnega človeka.

^24:31 In glej, ves je bil zaraščen s koprivami, trnje je prekrivalo njegovo površje, njegova kamnita ograja je bila razdrta.

^24:32 Gledal sem in si vzel k srcu, opazoval sem in sprejel nauk:

^24:33 Malo boš spal, malo dremal, malo držal roke križem in počival;

^24:34 in siromaštvo pride k tebi kakor klatež, pomanjkanje kakor oboroženec.

^25:1 Tudi to so Salomonovi pregovori, ki so jih prepisali možje Judovega kralja Ezekíja.

^25:2 Bogu je v čast, če kaj prikriva, kraljem pa je v čast, če kaj odkrijejo.

^25:3 Nebo v višino, zemlja v globino in srce kraljev nimajo dna.

^25:4 Odstrani žlindro iz srebra, pa bo zlatar imel kovino.

^25:5 Odstrani krivičnika izpred kralja, pa se bo njegov prestol utrdil s pravico.

^25:6 Ne bahaj se pred kraljem, ne postavljaj se na mesto veljakov.

^25:7 Kajti boljše je, da ti reko: »Pomakni se naprej!« kakor da te odrivajo nazaj pred imenitnim, ki so ga videle tvoje oči.

^25:8 Ne spuščaj se prehitro v pravdo, da ne boš nazadnje v zadregi, če te tvoj bližnji sramotno ovrže.

^25:9 S svojim bližnjim se pravdaj za svojo pravico, skrivnosti drugega pa ne razkrivaj,

^25:10 da te ne bo osramotil, ko bo izvedel, in se ti obrekovanje ne povrne.

^25:11 Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene o pravem času.

^25:12 Zlat uhan z dragocenim obeskom je moder vzgojitelj za poslušno uho.

^25:13 Kakor snežen hlad v času žetve je zanesljiv sel tistemu, ki ga pošilja, tako poživlja dušo svojega gospodarja.

^25:14 Oblak in veter brez dežja je človek, ki se hvali s praznimi obljubami.

^25:15 Potrpežljivost pomiri sodnika, mil jezik stre kost.

^25:16 Če si našel med, ga jej zmerno, da se ga ne boš prenajedel in ga izbruhal.

^25:17 Poredko zahajaj v hišo svojega bližnjega, da se te ne naveliča in te ne zasovraži.

^25:18 Kij, meč in ostra puščica je človek, ki priča po krivem proti svojemu bližnjemu.

^25:19 Majav zob, izpahnjena noga je varljiv zaupnik v času stiske.

^25:20 Ropar oblačila v mrzlem dnevu, kis na rano, to je pevec pesmi potrtemu srcu.

^25:21 Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti kruha, če je žejen, mu daj piti vode.

^25:22 Tako mu boš zbiral žerjavico na glavo in Gospod ti bo povrnil.

^25:23 Severni veter prinaša deževje, hinavski jezik pa jezen obraz.

^25:24 Bolje je prebivati v kotu na strehi kakor s prepirljivo ženo v skupnem domu.

^25:25 Hladna voda žejnemu človeku je dobra novica iz daljne dežele.

^25:26 Skaljen studenec, izgubljen izvirek je pravični, ki klone pred krivičnim.

^25:27 Jesti veliko medu ni dobro, preiskovati težke reči je slava.

^25:28 Razdejano mesto brez obzidja je človek, ki se ne obvlada.

^26:1 Kakor sneg poletju in kakor dež ob žetvi, tako se čast ne spodobi norcu.

^26:2 Kakor vrabec, ki leta, kakor lastovka, ki se spreletava, tako kletev brez razloga nikdar ne dospe.

^26:3 Konju bič, oslu nagobčnik, norcem pa šibo po hrbtu.

^26:4 Ne odgovarjaj norcu po njegovem bedaštvu, da mu še sam ne postaneš enak.

^26:5 Odgovarjaj norcu po njegovem bedaštvu, da se ne bo zdel sam sebi moder.

^26:6 Odseka si noge in pije nasilje, kdor pošilja naročila po norcu.

^26:7 Mlahave so goleni pod hromim, pregovor pa v ustih norcev.

^26:8 Kakor kdor zavije kamen v pračo, tak je, kdor izkaže norcu čast.

^26:9 Trn se zabode v roko pijancu, pregovor pa v usta norcev.

^26:10 Pravdač pripeljuje za pričo kogar koli, najema norca in najema mimoidoče.

^26:11 Kakor se pes vrača k svojemu izbljuvku, tako norec ponavlja svojo bedarijo.

^26:12 Si videl človeka, ki se je sam sebi zdel moder? Več upanja je za norca kakor zanj.

^26:13 Lenuh pravi: »Lev je na poti, lev je med cestami.«

^26:14 Vrata se vrtijo na svojem tečaju, lenuh na svoji postelji.

^26:15 Lenuh spusti svojo roko v skledo, a je preslab, da bi jo ponesel k svojim ustom.

^26:16 Lenuh se sam sebi zdi modrejši kakor sedem pametnih, ki ugovarjajo.

^26:17 Kakor kdor zgrabi psa za ušesa, je mimoidoči, ki se vtika v tuj spor.

^26:18 Kakor blaznež, ki strelja puščice, strelice in smrt,

^26:19 tak je človek, ki vara svojega bližnjega in pravi: »Saj sem se le šalil.«

^26:20 Ko poidejo drva, ogenj ugasne, ko ni podpihovalca, preneha prepir.

^26:21 Oglje je za žerjavico in drva za ogenj, prepirljivec pa za podžiganje spora.

^26:22 Podpihovalčeve besede so kakor slaščice, lezejo v notranjost telesa.

^26:23 Srebrilo iz žlindre, naneseno na lončeno posodo, so žareče ustnice s hudobnim srcem.

^26:24 S svojimi ustnicami se sovražnik hlini, v svoji notranjosti pa snuje prevaro.

^26:25 Če milo govori, mu ne zaupaj, kajti v njegovem srcu je sedmero gnusob.

^26:26 Sovraštvo, ki se skriva pod hlimbo, bo pred množico razodelo svojo hudobijo.

^26:27 Kdor koplje jamo, pade vanjo, kdor vali skalo, se zvali nanj.

^26:28 Lažniv jezik sovraži svoje poražence, gladka usta pripravljajo pogubo.

^27:1 Ne hvali se z jutrišnjim dnem, ker ne veš, kaj današnji prinaša.

^27:2 Hvali naj te drug, ne tvoja usta, tujec, ne tvoje ustnice.

^27:3 Težak je kamen in breme je pesek, težja od obeh je bedakova jeza.

^27:4 Togota je kruta in jeza je prekipevajoča, a kdo vzdrži pred ljubosumnostjo!

^27:5 Boljši je očiten opomin kakor hlinjena ljubezen.

^27:6 Prijateljevi udarci so pošteni, sovražnikovi poljubi pa hinavski.

^27:7 Kdor je sit, tepta čisto strd, kdor je lačen, mu je vse grenko sladko.

^27:8 Kakor ptica, ki blodi daleč od svojega gnezda, tak je človek, ki zapusti svoj kraj.

^27:9 Srce se veseli olja in kadila in sladkosti prijatelja, izvirajoče iz življenjskega nasveta.

^27:10 Svojega prijatelja in prijatelja svojega očeta ne zapuščaj, da ti ob težkem dnevu ne bo treba hoditi v hišo svojega brata; boljši je bližnji sosed kakor oddaljeni brat.

^27:11 Bodi moder, sin moj, in razveseljuj moje srce, da bom zavrnil tistega, ki me bo sramotil z besedo.

^27:12 Previdni opazi zlo in se skrije, prostaki rinejo naprej in se poškodujejo.

^27:13 Vzemi mu obleko, če je bil porok za tujca, rubi ga kakor tujca.

^27:14 Kdor navsezgodaj pozdravlja svojega bližnjega na ves glas, se mu to šteje za kletev.

^27:15 Stalno kapljanje ob deževnem dnevu in prepirljiva žena sta si enaka:

^27:16 kdor jo ustavlja, ustavlja veter, njegova desnica srečuje olje.

^27:17 Železo se brusi z železom, človek brusi svojega bližnjega.

^27:18 Kdor goji smokvo, uživa njen sad, kdor varuje svojega gospodarja, je spoštovan.

^27:19 Kakor vodna gladina obrača obraz k obrazu, tako srce človeka k človeku.

^27:20 Podzemlje in kraj mrtvih nista nikdar sita, tudi človekove oči niso nikdar site.

^27:21 Kar je topilnik za srebro in plavž za zlato, to je človek za usta, ki mu prinašajo hvalo.

^27:22 Če bi stolkel bedaka s tolkačem v stopi med pšenom, bi se njegovo bedaštvo ne ločilo od njega.

^27:23 Skrbno pazi na obraze svoje drobnice, bodi s srcem pri čredah.

^27:24 Imetje namreč ni za zmeraj, niti krona ne gre iz roda v rod.

^27:25 Seno se odpelje in prikaže se otava, pospravi se trava z gora.

^27:26 Janjce imaš za obleko, nagrada polja so kozliči.

^27:27 Kozjega mleka je dovolj za tvojo hrano, za prehrano tvoje hiše in za življenje tvojih dekel.

^28:1 Krivični beži, čeprav ga nihče ne preganja, pravični pa je pogumen kakor levič.

^28:2 Zaradi razprtij v deželi se pogosto menjajo njeni veljaki, med razumnimi ljudmi pa dolgo vlada, kdor vzdržuje red.

^28:3 Obubožan gospodar, ki stiska reveže, je hudourniški naliv, ki ne prinaša kruha.

^28:4 Kateri zapuščajo postavo, hvalijo krivičnika, kateri se drže postave, se bojujejo proti njim.

^28:5 Hudobni ljudje ne razumejo pravice, kateri iščejo Gospoda, pa razumejo vse.

^28:6 Boljši je revež, ki hodi v svoji popolnosti, kakor človek, ki je na krivih poteh, četudi je bogat.

^28:7 Kdor se drži postave, je razumen sin, kdor se druži s požeruhi, dela sramoto svojemu očetu.

^28:8 Kdor povečuje svoje imetje z obrestmi in podražitvami, ga zbira za tistega, ki ima usmiljenje z revnimi.

^28:9 Kdor odvrača svoje uho, da ne posluša postave, je tudi njegova molitev gnusoba.

^28:10 Kdor zapeljuje iskrene na slabo pot, pade sam v svojo pogubo, popolni pa dosežejo srečo.

^28:11 Bogat človek se zdi sam sebi moder, a razumen revež ga razkrinka.

^28:12 Ko pravični slavijo zmago, je velik praznik, ko pa se povzdignejo krivični, se ljudje poskrijejo.

^28:13 Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.

^28:14 Blagor človeku, ki je vedno v strahu, kdor pa zakrkne svoje srce, pade v hudobijo.

^28:15 Besneč lev in sestradan medved je krivičen vladar siromašnemu ljudstvu.

^28:16 Veljak brez razumnosti je velik izsiljevalec, kdor pa sovraži utrgavanje, bo dolgo živel.

^28:17 Človek, ki ga stiska krivda prelite človeške krvi, je na begu do groba; ne zaustavljajte ga!

^28:18 Kdor živi popolno, bo rešen, kdor pa je na krivih poteh, bo v hipu propadel.

^28:19 Kdor obdeluje svojo zemljo, se siti s kruhom, kdor pa se poganja za prazne reči, se siti z revščino.

^28:20 Kdor je pošten, bo užival velik blagoslov, kdor pa hoče hitro obogateti, ne bo brez kazni.

^28:21 Ni dobro, ozirati se na osebo, zaradi zalogaja kruha se bo mož uprl.

^28:22 Lakomnik hiti, da bi obogatel, pa ne ve, da pride nadenj pomanjkanje.

^28:23 Kdor človeka opominja, se nazadnje bolj prikupi, kakor kdor gladi z jezikom.

^28:24 Kdor krade očetu in materi ter pravi: »To ni greh!« je tovariš ubijalcu.

^28:25 Lakomnik izziva prepir, kdor pa zaupa v Gospoda, ima vsega v obilju.

^28:26 Kdor se zanaša na svojo pamet, je norec, kdor pa hodi z modrostjo, bo rešen.

^28:27 Kdor daje revnemu, ne bo trpel pomanjkanja, kdor pa si zapira oči pred njim, bo obsut s kletvami.

^28:28 Ko se vzdigujejo krivični, se ljudje poskrijejo, ko propadejo, se pomnožijo pravični.

^29:1 Človek, ki kljub opominom ostane trdovraten, se hipoma zruši in mu ni zdravila.

^29:2 Kadar uspevajo pravični, se ljudstvo veseli, kadar vlada krivični, ljudstvo zdihuje.

^29:3 Kdor ljubi modrost, razveseljuje svojega očeta, kdor pa se druži z vlačugami, zapravlja imetje.

^29:4 S pravičnostjo utrjuje kralj deželo, kdor pa dajatve izsiljuje, jo ugonablja.

^29:5 Mož, ki gladi svojega bližnjega, razpenja mrežo njegovim korakom.

^29:6 V grehu hudobnega človeka je zadrga, pravični pa se veseli in raduje.

^29:7 Pravični pozna pravice revnih, krivični pa ne razume spoznanja.

^29:8 Posmehljivci razburjajo mesto, modri pa pomirjajo jezo.

^29:9 Če se modri pravda z bedakom, ta besni ali se krohoče, a miru ni.

^29:10 Krvoločneži sovražijo popolnega, iskreni pa se zavzemajo zanj.

^29:11 Norec pokaže vso svojo jezo, modri pa jo zadržuje in kroti.

^29:12 Če vladar posluša lažnive besede, bodo vsi njegovi služabniki krivični.

^29:13 Revež in oderuh se srečujeta, Gospod razsvetljuje oči obema.

^29:14 Kralju, ki po pravici sodi reveže, je njegov prestol utrjen na veke.

^29:15 Šiba in opominjanje dosegata modrost, razpuščen otrok pa dela sramoto svoji materi.

^29:16 Ko vladajo krivični, se množi greh, pravični pa bodo videli njihov padec.

^29:17 Vzgajaj svojega sina, pripravljal ti bo počitek, z radostmi bo navdajal tvojo dušo.

^29:18 Brez videnja ljudstvo podivja, kdor se pa drži postave, je srečen.

^29:19 Hlapec se ne poboljša samo z besedami, čeprav jih razume, ne uboga.

^29:20 Si videl človeka, ki je bil hiter v besedah? Več upanja je za norca kakor zanj.

^29:21 Kdor od mladosti razvaja svojega hlapca, bo na koncu k temu prištet.

^29:22 Jezljiv človek povzroča prepir, hud togotnež velik greh.

^29:23 Ošabnost človeka ponižuje, ponižnega duha pa spremlja čast.

^29:24 Kdor drži s tatom, sovraži svoje življenje, sliši poziv, a ga ne gre naznanit.

^29:25 Strah pred človekom nastavlja zanko, kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan.

^29:26 Mnogi iščejo vladarjevo naklonjenost, a človekova pravica prihaja od Gospoda.

^29:27 Pravičnim je gnusoba hudoben človek, krivičnemu pa je gnusoba, kdor hodi po pravi poti.

^30:1 Besede Agúrja, Jakéjevega sina. Izrek. Govor tega moža: Utrujen sem, o Bog, utrujen, o Bog, in izčrpan.

^30:2 Kajti najbolj surov sem od ljudi in nimam človeške razumnosti.

^30:3 Nisem se učil modrosti, da bi imel spoznanje svetih.

^30:4 Kdo se je povzpel v nebo in se spustil nazaj, kdo je zbral veter v svoje pesti? Kdo je zajel vodo s plaščem, kdo je postavil zemlji vse meje? Kako mu je ime in kako je ime njegovemu sinu, ali veš?

^30:5 Vsak izrek Boga je prečiščen, ščit je tem, ki zaupajo vanj.

^30:6 Ničesar ne dodajaj njegovim besedam, da te ne ovrže in postavi na laž.

^30:7 Za dvoje te prosim, ne odrekaj mi tega, preden umrem:

^30:8 Hinavščino in lažnive besede oddalji od mene, ne dajaj mi ne revščine ne bogastva, dodeljuj mi moj kos kruha,

^30:9 da te, presit, ne zatajim in ne rečem: »Kdo je Gospod?« ali da obubožan ne kradem in ne skrunim Božjega imena.

^30:10 Ne obrekuj služabnika pri njegovem gospodarju, da te ne prekolne in ne boš nosil krivde:

^30:11 rod, ki preklinja svojega očeta in ne blagoslavlja svoje matere,

^30:12 rod, ki se sam sebi zdi čist, pa ni očiščen svojih madežev,

^30:13 rod, ki ima ošabne oči in prevzetne trepalnice,

^30:14 rod, ki ima meče namesto zob in nože namesto kočnikov, da požira ubožce z zemlje, reveže izmed ljudi.

^30:15 Pijavka ima dve hčeri: »Daj! Daj!« Tri reči niso nikdar site, štiri nikdar ne reko »zadosti«:

^30:16 podzemlje in jalova maternica, zemlja ni nikdar sita vode in ogenj nikdar ne reče »zadosti!«

^30:17 Oko, ki zasramuje očeta in zaničuje materino pričakovanje, naj izkljujejo krokarji ob potokih, naj ga požro mladi orli.

^30:18 Tri reči se mi zde prečudovite, štirih ne morem dojeti:

^30:19 pot orla po nebu, pot kače po skalovju, pot ladje po odprtem morju in pot mladeniča z dekletom.

^30:20 Pot prešuštnice pa je taka: Uživa, potem si obriše usta in reče: »Nič hudega nisem storila.«

^30:21 Zaradi treh reči se trese zemlja, zaradi štirih ne more vzdržati:

^30:22 zaradi hlapca, ki postane kralj, in zaradi bedaka, ki je sit kruha,

^30:23 zaradi zoprne ženske, ki se omoži, in zaradi dekle, ki nasledi svojo gospodinjo.

^30:24 Štiri stvari so prav majhne na zemlji, vendar so modrejše od modrijanov:

^30:25 mravlje, nemočno ljudstvo, vendar si poleti pripravljajo živež,

^30:26 jazbeci, nejunaško ljudstvo, vendar si v pečini postavljajo bivališče,

^30:27 kobilice, ki nimajo kralja, vendar vzletajo v jatah,

^30:28 kuščarica, ki se opira z rokama, vendar prebiva v kraljevih palačah.

^30:29 Trije so, ki imajo lep korak, štirje, ki imajo lepo hojo:

^30:30 lev, junak med živalmi, ki se pred nikomer ne umakne,

^30:31 spodrecani petelin in kozel ter kralj na čelu svoje vojske.

^30:32 Če omahneš, ko si se povzdignil, in če kaj naklepaš, roko na usta:

^30:33 kajti kdor udarja po mleku, dobi maslo, kdor udarja po nosu, prelije kri, in kdor udarja po obrazu, izzove prepir.

^31:1 Besede Lemuéla, kralja, izrek, s katerim ga je vzgajala njegova mati.

^31:2 Kaj naj ti povem, sin moj, kaj, sin mojega naročja, kaj, sin mojih obljub!

^31:3 Ne dajaj svoje moči ženskam, ne svojih poti pogubnicam kraljev.

^31:4 Ne spodobi se kraljem, o Lemuél, ne spodobi se kraljem, da bi pili vino, ne oblastnikom želja po opojni pijači.

^31:5 Sicer bi pili in pozabljali postavo, prevračali bi pravico vseh ponižanih.

^31:6 Dajajte opojno pijačo umirajočemu, vino zagrenjenim v duši:

^31:7 naj pije in naj pozabi na svojo revščino, naj ne misli več na svoje trpljenje.

^31:8 Odpiraj svoja usta za mutca, za pravico vseh prizadetih.

^31:9 Odpiraj svoja usta, razsojaj pravično, brani ponižanega in ubožca.

^31:10 Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri.

^31:11 Srce njenega moža zaupa vanjo, povračila ne pogreša.

^31:12 Izkazuje mu dobroto in ne hudega vse dni svojega življenja.

^31:13 Skrbi za volno in lan in dela s pridnimi rokami.

^31:14 Je kakor trgovčeva ladja, od daleč prinaša svoj kruh.

^31:15 Vstaja, ko je še noč, in daje hrano svoji družini, obrok svojim deklam.

^31:16 Ogleda si njivo in jo kupi, z zaslužkom svojih rok zasadi vinograd.

^31:17 Opasuje z močjo svoje boke in utrjuje svoje lakte.

^31:18 Čuti, kdaj je kupčija zanjo ugodna, njena svetilka ponoči ne ugasne.

^31:19 Svoje roke izteguje k preslici, njene dlani prijemajo vreteno.

^31:20 Svojo dlan odpira potrebnemu, svojo roko podaja ubogemu.

^31:21 Za svojo družino se ne boji snega, kajti vsa njena družina ima dvojno obleko.

^31:22 Pripravlja si odeje, njena obleka sta tančica in škrlat.

^31:23 Njen mož je poznan pri mestnih vratih, ko sedi med starešinami dežele.

^31:24 Platno izdeluje in ga prodaja, pasove oddaja trgovcu.

^31:25 Moč in čast sta njeno oblačilo, smeji se prihodnjemu dnevu.

^31:26 Svoja usta odpira modro, dober pouk je na njenem jeziku.

^31:27 Pazi na poti svoje družine in ne jé lenuharskega kruha.

^31:28 Njeni sinovi vstajajo in jo blagrujejo, njen mož vstaja in jo hvali:

^31:29 »Veliko hčerá si je pridobilo imetje, ti prekašaš vse.«

^31:30 Milina je varljiva in lepota je prazna, žena, ki se boji Gospoda, pa je vredna hvale.

^31:31 Dajajte ji od sadov njenih rok, njena dela naj jo hvalijo pri mestnih vratih.