Numeri

^1:1 Prvi dan drugega meseca v drugem letu, odkar so odšli iz egiptovske dežele, je Gospod govoril Mojzesu v Sinajski puščavi v shodnem šotoru; rekel je:

^1:2 »Preštejta vso skupnost Izraelovih sinov po njihovih rodbinah in očetnih hišah, tako da preštejeta imena vseh moških, od glave do glave;

^1:3 dvajsetletne in starejše, vse, ki so v Izraelu zmožni za vojsko; ti in Aron jih preštejta po njihovih četah.

^1:4 Z vama naj bo po en mož iz vsakega rodu, vsak naj bo poglavar svoje očetne hiše.

^1:5 To so imena mož, ki naj vama pomagajo: za Rubena Elicúr, Šedeúrjev sin,

^1:6 za Simeona Šelumiél, Curišadájev sin,

^1:7 za Juda Nahšón, Aminadábov sin,

^1:8 za Isahárja Netanél, Cuárjev sin,

^1:9 za Zábulona Eliáb, Helónov sin,

^1:10 za Jožefove sinove: za Efrájima Elišamá, Amihúdov sin, za Manáseja pa Gamliél, Pedacúrjev sin,

^1:11 za Benjamina Abidán, Gideoníjev sin,

^1:12 za Dana Ahiézer, Amišadájev sin,

^1:13 za Aserja Pagiél, Ohránov sin,

^1:14 za Gada Eljasáf, Reguélov sin,

^1:15 in za Neftálija Ahirá, Enánov sin.«

^1:16 To so bili iz skupnosti poklicani možje, knezi rodov svojih očetov, poglavarji Izraelovih tisočnij.

^1:17 Mojzes in Aron sta vzela te može, ki so bili določeni po imenih,

^1:18 in prvi dan drugega meseca zbrala vso skupnost. Razvrstili so se glede na rodovnik po rodbinah in očetnih hišah, tako da so od glave do glave prešteli imena dvajsetletnih in starejših.

^1:19 Kakor je Gospod Mojzesu zapovedal, tako jih je preštel v Sinajski puščavi.

^1:20 Tu so bili sinovi Izraelovega prvorojenca Rubena, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen od glave do glave, vsi dvajsetletni in starejši moški, vsi za vojsko zmožni:

^1:21 iz Rubenovega rodu je bilo preštetih šestinštirideset tisoč petsto.

^1:22 Simeonovi sinovi, njihovi prešteti potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, od glave do glave, vsi za vojsko zmožni moški:

^1:23 iz Simeonovega rodu je bilo preštetih devetinpetdeset tisoč tristo.

^1:24 Gadovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:25 iz Gadovega rodu je bilo preštetih petinštirideset tisoč šeststo petdeset.

^1:26 Judovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:27 iz Judovega rodu je bilo preštetih štiriinsedemdeset tisoč šeststo.

^1:28 Isahárjevi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:29 iz Isahárjevega rodu je bilo preštetih štiriinpetdeset tisoč štiristo.

^1:30 Zábulonovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:31 iz Zábulonovega rodu je bilo preštetih sedeminpetdeset tisoč štiristo.

^1:32 Efrájimovi sinovi od Jožefovih sinov, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:33 iz Efrájimovega rodu je bilo preštetih štirideset tisoč petsto.

^1:34 Manásejevi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:35 iz Manásejevega rodu je bilo preštetih dvaintrideset tisoč dvesto.

^1:36 Benjaminovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:37 iz Benjaminovega rodu je bilo preštetih petintrideset tisoč štiristo.

^1:38 Danovi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:39 iz Danovega rodu je bilo preštetih dvainšestdeset tisoč sedemsto.

^1:40 Aserjevi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:41 iz Aserjevega rodu je bilo preštetih enainštirideset tisoč petsto.

^1:42 Neftálijevi sinovi, njihovi potomci po rodbinah in očetnih hišah, po štetju imen dvajsetletnih in starejših, vsi za vojsko zmožni:

^1:43 iz Neftálijevega rodu je bilo preštetih triinpetdeset tisoč štiristo.

^1:44 To so prešteti, ki so jih šteli Mojzes, Aron in Izraelovi knezi; teh je bilo dvanajst mož, vsak je zastopal hišo svojih očetov.

^1:45 Vseh Izraelovih sinov, preštetih po njihovih očetnih hišah, dvajsetletnih in starejših, vseh za vojsko zmožnih v Izraelu,

^1:46 vseh preštetih je bilo šeststo tri tisoč petsto petdeset.

^1:47 Lévijevci pa po svojem očetnem rodu niso bili prešteti med njimi.

^1:48 Gospod je namreč govoril Mojzesu in rekel:

^1:49 »Levijevega rodu pa nikar ne štej in ne popisuj ga med Izraelovimi sinovi!

^1:50 Pač pa postavi Lévijevce čez prebivališče pričevanja in čez vse njegove priprave in čez vse, kar spada k njemu! Ti naj nosijo prebivališče in vse njegove priprave in mu služijo; taborijo naj okoli prebivališča.

^1:51 Ko je treba prebivališče prenesti, naj ga Lévijevci razderejo; ko pa ga je treba utaboriti, naj ga postavijo. Če bi se približal kdo drug, bi moral umreti.

^1:52 Izraelovi sinovi naj taborijo vsak na svojem šotorišču in vsak pri svojem praporu po svojih četah.

^1:53 Lévijevci pa naj taborijo okoli prebivališča pričevanja, da ne pride srd nad skupnost Izraelovih sinov. Lévijevci naj opravljajo službo pri prebivališču pričevanja.«

^1:54 Izraelovi sinovi so storili natanko tako, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu; prav tako so storili.

^2:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu ter rekel:

^2:2 »Izraelovi sinovi naj taborijo vsak pri svojem praporu, pri znamenjih svojih očetnih hiš; taborijo naj nasproti shodnemu šotoru okrog in okrog.

^2:3 Na vzhodni strani, proti sončnemu vzhodu, tabori prapor Judovega tabora s svojimi četami. Knez Judovih sinov je Nahšón, Aminadábov sin.

^2:4 V njegovi vojski je preštetih štiriinsedemdeset tisoč šeststo.

^2:5 Poleg njega tabori Isahárjev rod. Knez Isahárjevih sinov je Netanél, Cuárjev sin.

^2:6 V njegovi vojski je preštetih štiriinpetdeset tisoč štiristo.

^2:7 Potem Zábulonov rod: knez Zábulonovih sinov je Eliáb, Helónov sin.

^2:8 V njegovi vojski je preštetih sedeminpetdeset tisoč štiristo.

^2:9 Vseh v Judovem taboru, preštetih po njihovih četah, je sto šestinosemdeset tisoč štiristo. Ti naj se prvi odpravijo na pot.

^2:10 Na južni strani je prapor Rubenovega tabora s svojimi četami. Knez Rubenovih sinov je Elicúr, Šedeúrjev sin.

^2:11 V njegovi vojski je preštetih šestinštirideset tisoč petsto.

^2:12 Poleg njega tabori Simeonov rod. Knez Simeonovih sinov je Šelumiél, Curišadájev sin.

^2:13 V njegovi vojski je preštetih devetinpetdeset tisoč tristo.

^2:14 Potem Gadov rod: knez Gadovih sinov je Eljasáf, Reguélov sin.

^2:15 V njegovi vojski je preštetih petinštirideset tisoč šeststo petdeset.

^2:16 Vseh v Rubenovem taboru, preštetih po njihovih četah, je sto enainpetdeset tisoč štiristo petdeset. Ti naj se odpravijo na pot drugi.

^2:17 Potem naj se odpravi na pot shodni šotor in tabor Lévijevcev, ki je sredi taborov. Kakor taborijo, tako naj odhajajo, vsak s svojega mesta, prapor za praporom.

^2:18 Na zahodni strani je prapor Efrájimovega tabora s svojimi četami. Knez Efrájimovih sinov je Elišamá, Amihúdov sin.

^2:19 V njegovi vojski je preštetih štirideset tisoč petsto.

^2:20 Poleg njega tabori Manásejev rod. Knez Manásejevih sinov je Gamliél, Pedacúrjev sin.

^2:21 V njegovi vojski je preštetih dvaintrideset tisoč dvesto.

^2:22 Potem Benjaminov rod: knez Benjaminovih sinov je Abidán, Gideoníjev sin.

^2:23 V njegovi vojski je preštetih petintrideset tisoč štiristo.

^2:24 Vseh v Efrájimovem taboru, preštetih po njihovih četah, je sto osem tisoč sto. Ti naj se odpravijo na pot tretji.

^2:25 Na severni strani je prapor Danovega tabora s svojimi četami. Knez Danovih sinov je Ahiézer, Amišadájev sin.

^2:26 V njegovi vojski je preštetih dvainšestdeset tisoč sedemsto.

^2:27 Poleg njega tabori Aserjev rod. Knez Aserjevih sinov je Pagiél, Ohránov sin.

^2:28 V njegovi vojski je preštetih enainštirideset tisoč petsto.

^2:29 Potem Neftálijev rod: knez Neftálijevih sinov je Ahirá, Enánov sin.

^2:30 V njegovi vojski je preštetih triinpetdeset tisoč štiristo.

^2:31 Vseh preštetih v Danovem taboru je sto sedeminpetdeset tisoč šeststo. Ti naj se odpravijo na pot zadnji, prapor za praporom.«

^2:32 To so Izraelovi sinovi, prešteti po svojih očetnih hišah: vseh preštetih v taborih po njihovih četah je bilo šeststo tri tisoč petsto petdeset.

^2:33 Lévijevcev pa niso prešteli sredi Izraelovih sinov, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^2:34 Izraelovi sinovi so storili natanko tako, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu: tako so postavili tabore pri svojih praporih in tako so se odpravili na pot, vsak pri svoji rodbini, pri svoji očetni hiši.

^3:1 To so Aronovi in Mojzesovi potomci v času, ko je Gospod govoril Mojzesu na Sinajski gori.

^3:2 To so imena Aronovih sinov: prvorojenec Nadáb, potem Abihú, Eleazar in Itamár.

^3:3 To so imena Aronovih sinov, maziljenih duhovnikov, ki so bili posvečeni, da bi opravljali duhovniško službo.

^3:4 Nadáb in Abihú sta umrla pred Gospodom, ko sta darovala nedovoljen ogenj pred Gospodom v sinajski puščavi, in nista imela otrok. Tako sta opravljala duhovniško službo Eleazar in Itamár pred očmi svojega očeta Arona.

^3:5 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^3:6 »Ukaži, naj Levijev rod stopi bliže, in ga postavi pred duhovnika Arona, da mu bodo služili.

^3:7 Pred shodnim šotorom naj oskrbujejo, kar je potrebno zanj in za vso skupnost, ko opravljajo službo pri prebivališču.

^3:8 Oskrbujejo naj vse priprave shodnega šotora in kar je potrebno za Izraelove sinove, ko opravljajo službo pri prebivališču.

^3:9 Izrôči torej Lévijevce Aronu in njegovim sinovom; Izraelovi sinovi naj mu jih popolnoma izročijo.

^3:10 Arona in njegove sinove postavi, da opravljajo svojo duhovniško službo. Če pa se približa kdo, ki ni posvečen, mora umreti.«

^3:11 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^3:12 »Glej, vzel sem Lévijevce iz srede Izraelovih sinov namesto vsakega prvorojenca, ki odpre materino naročje pri Izraelovih sinovih. Lévijevci pripadajo meni,

^3:13 kajti moj je vsak prvorojenec. Na dan, ko sem udaril vse prvorojence v egiptovski deželi, sem si posvetil vse prvorojence v Izraelu, pri ljudeh in pri živini; moji so; jaz sem Gospod.«

^3:14 Gospod je govoril Mojzesu v Sinajski puščavi in rekel:

^3:15 »Preštej Levijeve sinove po njihovih očetnih hišah in rodbinah; vse moške preštej, enomesečne in starejše!«

^3:16 Mojzes jih je torej po Gospodovi besedi preštel, kakor mu je bilo zapovedano.

^3:17 To so bili Levijevi sinovi po imenih: Geršón, Kehát in Merarí.

^3:18 To pa sta imeni Geršónovih sinov po njunih rodbinah: Libní in Šimí.

^3:19 Kehátovi sinovi po svojih rodbinah: Amrám, Jichár, Hebrón in Uziél.

^3:20 Meraríjeva sinova po svojih rodbinah: Mahlí in Muší. To so Levijeve rodbine po svojih očetnih hišah.

^3:21 Od Geršóna sta torej rodbini Libníjevcev in Šimíjevcev; to sta rodbini Geršónovcev.

^3:22 Število vseh preštetih moških, enomesečnih in starejših, je bilo sedem tisoč petsto.

^3:23 Rodbini Geršónovcev sta taborili za prebivališčem proti zahodu.

^3:24 Knez očetne hiše Geršónovcev je bil Eljasáf, Laélov sin.

^3:25 Geršónovi sinovi so imeli pri shodnem šotoru dolžnost oskrbovati prebivališče in šotorsko streho, njegovo pregrinjalo in zagrinjalo pri vhodu v shodni šotor,

^3:26 zavese dvorišča in zagrinjalo pri vhodu na dvorišče, ki obdaja prebivališče in oltar, in njegove vrvi z vsem delom, ki je pri tem potrebno.

^3:27 Od Keháta je rodbina Amrámovcev, rodbina Jichárovcev, rodbina Hebróncev in rodbina Uziélovcev; to so rodbine Kehátovcev.

^3:28 Število vseh moških, enomesečnih in starejših, je bilo osem tisoč šeststo; dolžni so bili oskrbovati svetišče.

^3:29 Rodbine Kehátovih sinov so taborile ob prebivališču proti jugu.

^3:30 Knez očetne hiše kehátovskih rodbin je bil Elicafán, Uziélov sin.

^3:31 Oskrbovati so morali skrinjo, mizo, svečnik, oltarja, svetiščne priprave, s katerimi so opravljali službo, zagrinjalo in vse delo, ki je pri tem potrebno.

^3:32 Vrhovni knez Lévijevcev pa je bil Eleazar, sin duhovnika Arona. Nadzoroval je te, ki so bili dolžni oskrbovati svetišče.

^3:33 Od Meraríja sta rodbina Mahlíjevcev in rodbina Mušíjevcev; to sta rodbini Meraríjevcev.

^3:34 Pri štetju je število vseh moških, mesec starih in več, naneslo šest tisoč dvesto.

^3:35 Knez očetne hiše meraríjevskih rodbin je bil Curiél, Abihájilov sin. Taborili so ob prebivališču proti severu.

^3:36 Naloga Meraríjevih sinov je bila oskrbovati deske prebivališča, njegove zapahe, stebre in podstavke, vse priprave in vse delo, ki je pri tem potrebno,

^3:37 stebre okoli dvorišča, njihove podstavke, količke in vrvi.

^3:38 Pred prebivališčem na vzhodni strani pred shodnim šotorom proti vzhodu so taborili Mojzes, Aron in njegovi sinovi, ki so bili dolžni oskrbovati službo v svetišču, službo za Izraelove sinove. Če pa bi se približal kdo, ki ni bil posvečen, bi moral umreti.

^3:39 Vseh Lévijevcev, ki sta jih Mojzes in Aron na Gospodov ukaz preštela po njihovih rodbinah, vseh moških, enomesečnih in starejših, je bilo dvaindvajset tisoč.

^3:40 Gospod je rekel Mojzesu: »Preštej vse prvorojene med Izraelovimi sinovi, mesec stare in več, in ugotovi število njihovih imen!

^3:41 Zame pa vzemi levite – jaz sem Gospod! – namesto vseh prvorojencev med Izraelovimi sinovi in živino levitov namesto vseh prvencev živine Izraelovih sinov!«

^3:42 Mojzes je preštel, kakor mu je Gospod zapovedal, vse prvorojence med Izraelovimi sinovi.

^3:43 Vseh prvorojenih moških, preštetih po številu njihovih imen, enomesečnih in starejših, je bilo dvaindvajset tisoč dvesto triinsedemdeset.

^3:44 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^3:45 »Vzemi levite namesto vseh prvorojencev med Izraelovimi sinovi in živino levitov namesto njihove živine; leviti so moji; jaz sem Gospod.

^3:46 Za odkup dvesto triinsedemdesetih prvorojencev Izraelovih sinov, kolikor jih je več kakor levitov,

^3:47 pa vzemi po pet šeklov za glavo – vzemi jih po svetiščnem šeklu: dvajset ger je en šekel –

^3:48 in daj denar Aronu in njegovim sinovom kot odkupnino za te, ki jih je preveč!«

^3:49 Mojzes je torej vzel odkupnino od tistih, ki jih je bilo več kakor odkupljenih od levitov.

^3:50 Od prvorojencev Izraelovih sinov je vzel denar: tisoč tristo petinšestdeset svetiščnih šeklov.

^3:51 In Mojzes je po Gospodovem ukazu izročil odkupnino Aronu in njegovim sinovom, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^4:1 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel:

^4:2 »Popišita med leviti Kehátove sinove po njihovih rodbinah in očetnih hišah,

^4:3 stare od trideset do petdeset let, vse, ki so zmožni za službo, da bi opravljali delo v shodnem šotoru!

^4:4 To je opravilo Kehátovih sinov v shodnem šotoru: zadeva presvete reči.

^4:5 Kadar se tabor odpravi na pot, naj pridejo Aron in njegovi sinovi in naj snamejo zastirajoče zagrinjalo in vanj zavijejo skrinjo pričevanja.

^4:6 Nanjo naj položijo pregrinjalo iz delfinove kože, čezenj pa razprostrejo prt, ves iz višnjevega škrlata, in naj vstavijo drogova.

^4:7 Čez mizo obličja naj razprostrejo prt iz višnjevega škrlata in nanjo položijo sklede, torilca, kozarce in vrče za pitno daritev; tudi stalni kruh naj bo na njej.

^4:8 Čez vse to naj razgrnejo prt iz karmezina in ga pokrijejo s pregrinjalom iz delfinove kože ter vstavijo drogova.

^4:9 Potem naj vzamejo prt iz višnjevega škrlata in pokrijejo svečnik, njegove svetilke, utrinjače in skledice in vse posode za olje, s katerimi ga oskrbujejo.

^4:10 Z vsemi njegovimi pripravami vred naj ga spravijo v ovoj iz delfinove kože in ga položijo na nosila.

^4:11 Na zlati oltar naj razprostrejo prt iz višnjevega škrlata in ga zavijejo v pregrinjalo iz delfinove kože ter vstavijo drogova.

^4:12 Nato naj vzamejo vse druge priprave, s katerimi opravljajo službo v svetišču, in jih spravijo v prt iz višnjevega škrlata, jih prekrijejo s pregrinjalom iz delfinove kože in jih položijo na nosila.

^4:13 Oltar naj očistijo pepela, čezenj naj razprostrejo prt iz rdečega škrlata

^4:14 in nanj položijo vse njegove priprave, s katerimi opravljajo službo pri njem: ponve, vilice, lopate, kotličke, vse oltarne priprave; čezenj naj razgrnejo pregrinjalo iz delfinove kože in naj vstavijo drogova.

^4:15 Ko Aron in njegovi sinovi do kraja zavijejo svetišče in vse svete priprave in se tabor vzdigne, naj pristopijo Kehátovi sinovi, da jih odnesejo. Toda naj se ne dotikajo svetih reči, da ne umrejo. To so stvari pri shodnem šotoru, ki jih morajo nositi Kehátovi sinovi.

^4:16 Eleazar, sin duhovnika Arona, pa mora skrbeti za olje za svečnik, za dišeče kadilo, za stalno jedilno daritev in za mazilno olje; odgovoren je za prebivališče in vse svete reči in priprave, ki so v njem.«

^4:17 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel:

^4:18 »Skrbita, da rod Kehátovih rodbin ne bo iztrebljen izmed levitov;

^4:19 ampak tole jim storite, da bodo ostali živi in ne bodo umrli, ko se bodo bližali presvetim rečem: Aron in njegovi sinovi naj pridejo in naj jim vsakemu posebej odkažejo, kaj morajo delati in kaj nositi.

^4:20 Tako ne bodo mogli vstopiti in gledati svetih reči niti za trenutek in ne bodo umrli.«

^4:21 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^4:22 »Popiši tudi Geršónove sinove po njihovih očetnih hišah in rodbinah;

^4:23 preštej od trideset do petdeset let stare, vse, ki so zmožni za službo, da bi opravljali delo v shodnem šotoru!

^4:24 To je opravilo Geršónovcev, to naj delajo in nosijo:

^4:25 nosijo naj preproge prebivališča in shodni šotor, njegovo pregrinjalo in pregrinjalo iz delfinove kože, ki je nad njim, zagrinjalo pri vhodu v shodni šotor,

^4:26 zavese dvorišča in zagrinjalo pri vhodu na dvorišče, ki obdaja prebivališče in oltar, njihove vrvi in vse priprave, ki jih potrebujejo pri svojem delu; kar koli je treba pri tem storiti, naj naredijo.

^4:27 Sinovi Geršónovcev naj vse svoje opravilo, kar nosijo in kar delajo, opravljajo po ukazih Arona in njegovih sinov; določite jim odgovornost za vse, kar naj nosijo!

^4:28 To je opravilo rodbin sinov Geršónovcev pri shodnem šotoru; njihova služba naj bo pod vodstvom Itamárja, sina duhovnika Arona.

^4:29 Tudi Meraríjeve sinove preštej po njihovih rodbinah in očetnih hišah,

^4:30 preštej od trideset do petdeset let stare, vse, ki so zmožni za službo, da bi opravljali delo v shodnem šotoru.

^4:31 Tole morajo nositi pri vsem svojem delu v shodnem šotoru: deske prebivališča, njegove zapahe, stebre, podstavke,

^4:32 stebre, ki obkrožajo dvorišče, in njihove podstavke, količke in vrvi, vse priprave, ki spadajo zraven, in kar je treba pri tem opraviti. Vsakemu po imenu določite priprave, ki jih mora nositi!

^4:33 To je opravilo rodbin Meraríjevih sinov, vsa njihova služba pri shodnem šotoru pod vodstvom Itamárja, sina duhovnika Arona.«

^4:34 Mojzes in Aron in knezi skupnosti so prešteli Kehátove sinove po njihovih rodbinah in očetnih hišah,

^4:35 stare od trideset do petdeset let, vse zmožne za službo, da bi opravljali delo pri shodnem šotoru.

^4:36 Po njihovih rodbinah so jih prešteli dva tisoč sedemsto petdeset.

^4:37 To so prešteti iz Kehátovih rodbin, vsi, ki so imeli službo v shodnem šotoru in sta jih Mojzes in Aron preštela, kakor je Gospod ukazal po Mojzesu.

^4:38 Število Geršónovih sinov po njihovih rodbinah in očetnih hišah,

^4:39 starih od trideset do petdeset let, vseh zmožnih za službo, da bi opravljali delo v shodnem šotoru,

^4:40 ko so bili prešteti po njihovih rodbinah in očetnih hišah, je bilo dva tisoč šeststo trideset.

^4:41 To so prešteti iz rodbin Geršónovih sinov, vsi, ki so imeli službo v shodnem šotoru in sta jih Mojzes in Aron preštela na Gospodov ukaz.

^4:42 Število rodbin Meraríjevih sinov po njihovih rodbinah in očetnih hišah,

^4:43 starih od trideset do petdeset let, vseh zmožnih za službo, da bi delali v shodnem šotoru,

^4:44 ko so bili prešteti po njihovih rodbinah, je bilo tri tisoč dvesto.

^4:45 To so prešteti iz rodbin Meraríjevih sinov, ki sta jih Mojzes in Aron preštela, kakor je Gospod ukazal po Mojzesu.

^4:46 Vseh levitov, ki so jih prešteli Mojzes in Aron ter vsi Izraelovi knezi po njihovih rodbinah in očetnih hišah,

^4:47 starih od trideset do petdeset let, vseh zmožnih za službo, da bi opravljali službo pri tem, kar je bilo treba delati in nositi pri shodnem šotoru,

^4:48 je bilo preštetih osem tisoč petsto osemdeset.

^4:49 Kakor je Gospod ukazal po Mojzesu, so vsakemu posebej določili, kaj mora delati in kaj nositi; vsak je dobil svojo nalogo, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^5:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^5:2 »Zapovej Izraelovim sinovom, naj odpravijo iz tabora vsakega gobavca, vsakega, ki ima tok, in vsakega, ki se je onečistil pri mrliču.

^5:3 Naj bodo moški ali ženske, odpravite jih, pošljite jih iz tabora, da ne onečistijo svojega tabora, kjer prebivam med njimi!«

^5:4 In Izraelovi sinovi so tako storili; odpravili so jih iz tabora; kakor je bil Gospod govoril Mojzesu, tako so storili Izraelovi sinovi.

^5:5 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^5:6 »Govôri Izraelovim sinovom: ›Če se mož ali žena pregreši s katerim koli grehom, kakršne delajo ljudje, in s tem hudo nezvesto ravna proti Gospodu, je ta človek kriv.

^5:7 Naj prizna greh, ki ga je storil, in naj tistemu, proti komur se je pregrešil, v celoti povrne povzročeno škodo in doda še petino vrednosti.

^5:8 Če pa ta človek nima bližnjega sorodnika, kateremu bi mogel krivec povrniti, potem pripada znesek, ki bi ga bilo treba vrniti, Gospodu za duhovnika, in tako tudi spravni oven, s katerim duhovnik opravi spravo zanj.

^5:9 Vsi prispevki od vseh svetih darov Izraelovih sinov, ki jih prinašajo duhovniku, naj bodo njegovi.

^5:10 Vsakdo razpolaga s svojimi svetimi darovi, če pa jih kdo da duhovniku, pripadajo duhovniku.‹«

^5:11 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^5:12 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Če žena kakega moža zaide in mu postane nezvesta,

^5:13 ker je drug moški ležal z njo, in je to ostalo prikrito očem njenega moža, ker se je na skrivnem onečistila in ni priče proti njej, ker je ni nihče zasačil –

^5:14 pa pride nad moža duh ljubosumnosti, da postane ljubosumen na ženo, ker se je onečistila, ali pa pride nadenj duh ljubosumnosti in postane ljubosumen na ženo, čeprav se ni onečistila –,

^5:15 tedaj naj mož pripelje ženo k duhovniku in prinese zanjo predpisani dar: desetinko škafa ječmenove moke; naj ne zliva olja nanjo in ne potresa kadila, ker je to jedilna daritev ljubosumnosti, jedilna daritev spominjanja, ki naj spomni na krivdo.

^5:16 Duhovnik naj pripelje ženo bliže in jo postavi pred Gospoda.

^5:17 Nato naj duhovnik v lončeno posodo zajame svete vode, s tal prebivališča pa naj vzame nekaj prahu in ga strese v vodo.

^5:18 Potem ko je duhovnik postavil ženo pred Gospoda, naj ji razpusti lase in ji na dlani položi jedilno daritev spominjanja, to je jedilna daritev ljubosumnosti, sam pa naj ima v roki grenko vodo, ki prinaša prekletstvo.

^5:19 Potem naj duhovnik ženo zapriseže in ji reče: Če ni drug mož ležal s teboj in nisi zablodila v nečistost nasproti svojemu možu, naj ti ta grenka voda, ki prinaša prekletstvo, ne škoduje.

^5:20 Če pa si zablodila nasproti svojemu možu in postala nečista in je drug moški, ne tvoj mož, ležal s teboj –

^5:21 tedaj naj duhovnik ženo zapriseže s kletvijo in ji reče: Gospod naj te da v prekletstvo in za prisego med tvojim ljudstvom in Gospod naj stori, da ti uplahnejo boki in nabrekne trebuh;

^5:22 naj ta voda, ki prinaša prekletstvo, steče v tvoje drobovje in stori, da ti nabrekne trebuh in uplahnejo boki. – In žena naj reče: Amen, amen!

^5:23 Nato naj duhovnik te kletve zapiše na list in jih spere v grenko vodo.

^5:24 Potem naj da ženi piti grenko vodo, ki prinaša prekletstvo, da pride voda prekletstva vanjo in bo okusila grenkobo.

^5:25 In duhovnik naj iz ženine roke vzame jedilno daritev ljubosumnosti, naj jo daruje s primikanjem pred Gospodom in jo prinese k oltarju.

^5:26 Vzame naj prgišče od jedilne daritve kot njen spominski del in to sežge na oltarju; potem naj da ženi piti vodo.

^5:27 Če se je res onečistila in bila nezvesta svojemu možu, bo ta voda, ki prinaša prekletstvo, potem ko ji jo je dal duhovnik piti, prišla vanjo in bo okusila grenkobo; njen trebuh bo nabreknil in boki bodo splahneli in žena bo v kletev med svojim ljudstvom.

^5:28 Če pa se žena ni onečistila, temveč je čista, ne bo trpela škode in bo lahko imela potomstvo.

^5:29 To je postava o ljubosumnosti. Če žena zablodi nasproti svojemu možu in postane nečista

^5:30 ali je nad moža prišel duh ljubosumnosti in je postal ljubosumen na ženo, naj jo postavi pred Gospoda in duhovnik naj ji stori vse, kar zahteva ta postava.

^5:31 Mož bo prost krivde, taka žena pa bo nosila svojo krivdo.‹«

^6:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^6:2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Kadar mož ali žena naredi posebno zaobljubo, nazirsko zaobljubo, in se posveti Gospodu,

^6:3 naj se zdržuje vina in opojne pijače; naj ne pije ne vinskega kisa ne kisa iz druge opojne pijače; naj ne pije nikakršnega soka iz grozdja in naj ne jé ne svežega ne suhega grozdja.

^6:4 Vse dni svojega nazirstva naj ne jé ničesar, kar je narejeno iz sadov vinske trte, od nezrelih jagod do tropin.

^6:5 Noben dan zaobljube njegovega nazirstva naj ne pride britev na njegovo glavo. Dokler se ne dopolnijo dnevi, za katere se je posvetil Gospodu, je svet; lase naj si pusti prosto rasti na glavi.

^6:6 Tiste dni, za katere se je posvetil Gospodu, naj ne hodi k mrliču.

^6:7 Naj se ne onečisti ne pri očetu ne pri materi, ne pri bratu ne pri sestri, kadar umrejo, kajti posvečenje njegovega Boga je na njegovi glavi.

^6:8 Vse dni svojega nazirstva je svet za Gospoda.

^6:9 Če pa kdo kar nenadoma umre poleg njega in se njegova posvečena glava onečisti, naj si jo ostriže na dan, ko bo očiščen; ostriže naj si jo sedmi dan.

^6:10 Osmi dan naj prinese dve grlici ali dva golobčka duhovniku k vhodu v shodni šotor.

^6:11 Duhovnik naj daruje eno kot daritev za greh in drugo kot žgalno daritev in tako opravi zanj spravo, ker si je nakopal greh zaradi mrliča. Potem naj si nazirec isti dan znova posveti glavo.

^6:12 Gospodu naj zaobljubi dneve svojega nazirstva. Prinese naj enoletno jagnje za spravno daritev. Prejšnji dnevi pa ne veljajo, ker je onečistil svoje nazirstvo.

^6:13 To je postava za nazirca. Ko se dopolnijo dnevi njegovega nazirstva, naj ga pripeljejo k vhodu v shodni šotor.

^6:14 Kot svoj dar naj daruje Gospodu enoletno neoporečno jagnje v žgalno daritev, enoletno neoporečno jagnjico v daritev za greh, neoporečnega ovna v mirovno daritev

^6:15 in košaro nekvašenega kruha iz bele moke, umešene z oljem, nekvašene mlince, pomazane z oljem, in kar še spada k jedilni daritvi in predpisano pitno daritev.

^6:16 Duhovnik naj vse to prinese pred Gospoda in opravi nazirčevo daritev za greh in njegovo žgalno daritev.

^6:17 Ovna naj daruje Gospodu v mirovno daritev s košaro nekvašenega kruha vred; duhovnik naj daruje tudi njegovo jedilno in pitno daritev.

^6:18 Nazirec pa naj si pri vhodu v shodni šotor ostriže posvečeno glavo; potem naj vzame lase svoje posvečene glave in jih vrže v ogenj, ki gori pod mirovno daritvijo.

^6:19 Potem ko si je ta ostrigel svoje nazirske lase, naj duhovnik vzame kuhano ovnovo pleče, nekvašeni kolač in nekvašeni mlinec iz košare in jih položi nazircu v roke.

^6:20 Nato naj to z obredom primikanja daruje Gospodu; to je svet dar, ki pripada duhovniku poleg prsi primikanja in poleg stegna vzdigovanja. Potem sme nazirec spet piti vino.

^6:21 To je postava za nazirca, ki se zaobljubi, o njegovem daru, ki ga mora dati Gospodu zaradi svojega nazirstva, poleg tega, kar sicer še premore. Kakor terja njegova zaobljuba, ki jo je naredil, tako naj stori po postavi za svoje nazirstvo.‹«

^6:22 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^6:23 »Govôri Aronu in njegovim sinovom: ›Tako blagoslavljajte Izraelove sinove; recite jim:

^6:24 Gospod naj te blagoslovi in te varuje.

^6:25 Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv.

^6:26 Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.‹

^6:27 Tako naj polagajo moje ime na Izraelove sinove in jih bom blagoslovil.«

^7:1 Tisti dan, ko je Mojzes dokončal postavljanje prebivališča, ga mazilil in posvetil z vsemi njegovimi pripravami vred in mazilil in posvetil tudi oltar in vse njegove priprave,

^7:2 so Izraelovi knezi, poglavarji svojih očetnih hiš, darovali. To so bili knezi rodov, ki so stali na čelu preštetih.

^7:3 Pripeljali so svoj dar pred Gospoda: šest pokritih voz in dvanajst volov, po en voz na dva kneza in po enega vola na kneza. To so pripeljali pred prebivališče.

^7:4 Gospod je rekel Mojzesu:

^7:5 »Vzemi to od njih, da bo za službo pri shodnem šotoru, in izrôči levitom, vsakemu primerno njegovi službi!«

^7:6 Mojzes je torej vzel vozove in vole in jih izročil levitom.

^7:7 Dva voza in štiri vole je izročil Geršónovim sinovom, primerno njihovi službi,

^7:8 štiri vozove in osem volov pa je po Itamárju, sinu duhovnika Arona, izročil Meraríjevim sinovom, primerno njihovi službi.

^7:9 Kehátovim sinovom ni izročil ničesar, ker je bila njihova služba v tem, da so na ramah nosili svete reči.

^7:10 Knezi so na dan, ko so mazilili oltar, darovali tudi darove za njegovo posvetitev; prinesli so jih pred oltar.

^7:11 In Gospod je rekel Mojzesu: »Vsak dan naj po en knez prinese svoj dar za posvetitev oltarja.«

^7:12 Tako je prvi dan prinesel svoj dar Aminadábov sin Nahšón za Judov rod.

^7:13 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:14 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:15 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:16 kozel za daritev za greh

^7:17 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Aminadábovega sina Nahšóna.

^7:18 Drugi dan je daroval Cuárjev sin Netanél, Isahárjev knez.

^7:19 Prinesel je svoj dar: srebrno skledo, težko sto trideset šeklov, srebrno kotlico, težko sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:20 deset šeklov težko zlato latvico, polno kadila,

^7:21 junca, ovna, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:22 kozla za daritev za greh

^7:23 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Cuárjevega sina Netanéla.

^7:24 Tretji dan knez Zábulonovih sinov, Helónov sin Eliáb.

^7:25 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:26 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:27 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:28 kozel za daritev za greh

^7:29 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Helónovega sina Eliába.

^7:30 Četrti dan knez Rubenovih sinov, Šedeúrjev sin Elicúr.

^7:31 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:32 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:33 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:34 kozel za daritev za greh

^7:35 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Šedeúrjevega sina Elicúrja.

^7:36 Peti dan knez Simeonovih sinov, Curišadájev sin Šelumiél.

^7:37 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:38 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:39 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:40 kozel za daritev za greh

^7:41 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Curišadájevega sina Šelumiéla.

^7:42 Šesti dan knez Gadovih sinov, Reguélov sin Eljasáf.

^7:43 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:44 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:45 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:46 kozel za daritev za greh

^7:47 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Reguélovega sina Eljasáfa.

^7:48 Sedmi dan knez Efrájimovih sinov, Amihúdov sin Elišamá.

^7:49 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:50 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:51 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:52 kozel za daritev za greh

^7:53 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Amihúdovega sina Elišamája.

^7:54 Osmi dan knez Manásejevih sinov, Pedacúrjev sin Gamliél.

^7:55 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:56 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:57 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:58 kozel za daritev za greh

^7:59 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Pedacúrjevega sina Gamliéla.

^7:60 Deveti dan knez Benjaminovih sinov, Gideoníjev sin Abidán.

^7:61 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:62 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:63 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:64 kozel za daritev za greh

^7:65 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Gideoníjevega sina Abidána.

^7:66 Deseti dan knez Danovih sinov, Amišadájev sin Ahiézer.

^7:67 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:68 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:69 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:70 kozel za daritev za greh

^7:71 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Amišadájevega sina Ahiézerja.

^7:72 Enajsti dan knez Aserjevih sinov, Ohránov sin Pagiél.

^7:73 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:74 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:75 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:76 kozel za daritev za greh

^7:77 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Ohránovega sina Pagiéla.

^7:78 Dvanajsti dan knez Neftálijevih sinov, Enánov sin Ahirá.

^7:79 Njegov dar je bil: srebrna skleda, težka sto trideset šeklov, srebrna kotlica, težka sedemdeset šeklov po svetiščnem šeklu, obe polni bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev,

^7:80 deset šeklov težka zlata latvica, polna kadila,

^7:81 junec, oven, enoletno jagnje za žgalno daritev,

^7:82 kozel za daritev za greh

^7:83 in za mirovno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov in pet enoletnih jagnjet. To je bil dar Enánovega sina Ahirája.

^7:84 To so torej bili darovi Izraelovih knezov ob posvetitvi oltarja, na dan, ko je bil maziljen: dvanajst srebrnih skled, dvanajst srebrnih kotlic, dvanajst zlatih latvic;

^7:85 vsaka skleda je imela sto trideset šeklov srebra, vsaka kotlica sedemdeset šeklov; vsega srebra teh posod je bilo dva tisoč štiristo šeklov po svetiščnem šeklu.

^7:86 Dvanajst zlatih latvic je bilo napolnjenih s kadilom; vsaka je tehtala deset šeklov po svetiščnem šeklu; vsega zlata teh latvic je bilo sto dvajset šeklov.

^7:87 Vseh živali za žgalno daritev je bilo dvanajst juncev, dvanajst ovnov, dvanajst enoletnih jagnjet z njihovo jedilno daritvijo in dvanajst kozlov za daritev za greh.

^7:88 Vseh živali za mirovno daritev je bilo štiriindvajset volov, šestdeset ovnov, šestdeset kozlov in šestdeset enoletnih jagnjet. To so bili darovi ob posvetitvi oltarja, ki so jih dali potem, ko je bil maziljen.

^7:89 Kadar je Mojzes stopil v shodni šotor, da bi govoril z Njim je slišal glas, ki mu je govoril iznad pokrova na skrinji pričevanja, izmed kerubov; govoril mu je.

^8:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^8:2 »Govôri Aronu in mu reci: ›Kadar natikaš svetilke, stôri to tako, da bo vseh sedem svetilk osvetljevalo ospredje svečnika!‹«

^8:3 In Aron je to tudi storil; svetilke je nataknil proti ospredju svečnika, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^8:4 Svečnik je bil narejen takole: bil je iz kovanega zlata, kovan je bil od noge do cvetov. Mojzes je naredil svečnik po vzorcu, ki mu ga je pokazal Gospod.

^8:5 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^8:6 »Vzemi levite izmed Izraelovih sinov in jih očisti!

^8:7 In tole jim stôri, da jih očistiš: poškrôpi jih z vodo greha; naj gredo z britvijo po vsem telesu in si operejo oblačila in se tako očistijo.

^8:8 Nato naj vzamejo junca z njegovo jedilno daritvijo iz bele moke, umešene z oljem. Drugega junca pa vzemi za daritev za greh!

^8:9 Potem pripelji levite pred shodni šotor in zberi vso skupnost Izraelovih sinov!

^8:10 Ko pripelješ levite pred Gospoda, naj Izraelovi sinovi položijo roke na levite.

^8:11 Aron naj levite daruje pred Gospodom kot daritev primikanja od Izraelovih sinov. Potem bodo lahko opravljali Gospodovo službo.

^8:12 Leviti naj položijo roke juncema na glavo: enega daruj kot daritev za greh in drugega kot žgalno daritev Gospodu, da opraviš spravo za levite!

^8:13 Postavi levite pred Arona in njegove sinove in jih daruj Gospodu kot daritev primikanja!

^8:14 Tako izloči levite izmed Izraelovih sinov, da bodo leviti moji!

^8:15 Potem naj gredo leviti opravljat službo v shodni šotor. Tako jih torej očisti in daruj kot daritev primikanja!

^8:16 Kajti meni so dani, zares dani izmed Izraelovih sinov; vzel sem si jih namesto teh, ki odprejo materino naročje, vseh prvorojencev Izraelovih sinov.

^8:17 Kajti moji so vsi prvenci pri Izraelovih sinovih, pri ljudeh in pri živini; na dan, ko sem udaril prvorojence v egiptovski deželi, sem si jih posvetil.

^8:18 Vzel sem levite namesto vseh prvorojencev pri Izraelovih sinovih.

^8:19 In izmed Izraelovih sinov jih dajem v dar Aronu in njegovim sinovom, da bodo pri shodnem šotoru oskrbovali službo Izraelovih sinov in zanje opravljali spravo. Tako Izraelovih sinov ne bo zadela nadloga, če bi se Izraelovi sinovi približali svetišču.«

^8:20 Mojzes, Aron in vsa skupnost Izraelovih sinov so tako storili z leviti. Kakor je Gospod glede levitov zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi sinovi storili z njimi.

^8:21 Leviti so se očistili greha in si oprali oblačila. Nato jih je Aron daroval kot daritev primikanja pred Gospodom in je zanje opravil spravo, da bi jih očistil.

^8:22 Potem so leviti šli opravljat službo v shodnem šotoru pred Aronom in njegovimi sinovi. Kakor je Gospod glede levitov zapovedal Mojzesu, tako so storili z njimi.

^8:23 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^8:24 »To velja za levite: petindvajsetletni in starejši naj prihajajo opravljat službo pri shodnem šotoru.

^8:25 Ko pa dosežejo petdeset let, naj se umaknejo od opravljanja službe in ne služijo več.

^8:26 Smejo sicer pomagati svojim bratom pri njihovih dolžnostih v shodnem šotoru, službe pa naj ne opravljajo več. Tako narêdi z leviti glede njihovih dolžnosti!«

^9:1 Gospod je govoril Mojzesu v Sinajski puščavi prvi mesec drugega leta po njihovem izhodu iz egiptovske dežele in rekel:

^9:2 »Izraelovi sinovi naj obhajajo pasho ob določenem času.

^9:3 Štirinajsti dan tega meseca proti večeru jo obhajajte ob določenem času; obhajajte jo po vseh zakonih in odlokih, ki veljajo zanjo!«

^9:4 Mojzes je torej naročil Izraelovim sinovom, naj obhajajo pasho.

^9:5 In obhajali so pasho v Sinajski puščavi štirinajsti dan prvega meseca proti večeru; Izraelovi sinovi so storili tako, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^9:6 Bilo pa je tam nekaj mož, ki so postali nečisti pri mrliču in tisti dan niso mogli obhajati pashe; zato so isti dan stopili pred Mojzesa in Arona.

^9:7 Ti možje so jima rekli: »Nečisti smo zaradi mrliča. Zakaj smo oškodovani, da ne smemo darovati Gospodovega daru med Izraelovimi sinovi ob določenem času?«

^9:8 Mojzes je rekel: »Počakajte, da slišim, kaj bo Gospod zapovedal za vas!«

^9:9 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^9:10 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Če se kateri izmed vas ali vaših potomcev onečisti pri mrliču ali je daleč na potovanju, naj kljub temu obhaja pasho za Gospoda.

^9:11 Štirinajsti dan drugega meseca proti večeru naj jo obhajajo; jagnje naj jedo z nekvašenim kruhom in grenkimi zelišči.

^9:12 Ničesar naj ne pustijo do jutra, tudi nobene kosti na njem naj ne zlomijo; obhajajo naj pasho po vseh zakonih, ki veljajo zanjo.

^9:13 Kdor pa je čist in ni na potovanju, pa vseeno opusti obhajanje pashe, naj bo iztrebljen iz svojega ljudstva; ker ni daroval Gospodovega daru ob določenem času, naj tak človek nosi posledice svojega greha.

^9:14 Če pri vas živi kak tujec in hoče obhajati pasho za Gospoda, naj jo obhaja po zakonu o pashi in po odločbah zanjo; en sam zakon imejte in velja naj tako za tujca kakor za domačina v deželi.‹«

^9:15 Tisti dan, ko so postavili prebivališče, šotor pričevanja, ga je pokril oblak. In od večera do jutra je bil nad prebivališčem po videzu kakor ogenj.

^9:16 Tako je bilo ves čas: podnevi ga je pokrival oblak, ponoči pa je imel videz ognja.

^9:17 Kadar se je oblak vzdignil iznad šotora, so se Izraelovi sinovi odpravili na pot; in na kraju, kjer je oblak obstal, so se utaborili.

^9:18 Na Gospodov ukaz so se Izraelovi sinovi odpravljali na pot in na Gospodov ukaz so postavljali tabor. Vse dni, dokler je oblak počival nad prebivališčem, so taborili.

^9:19 Tudi v primerih, ko je oblak ostal nad prebivališčem veliko dni, so se Izraelovi sinovi držali Gospodove odločbe in se niso odpravili na pot.

^9:20 Včasih je oblak ostal nad prebivališčem le malo dni; na Gospodov ukaz so postavili tabor in na Gospodov ukaz so se odpravili na pot.

^9:21 Včasih je oblak ostal od večera do jutra; ko se je zjutraj vzdignil, so se odpravili. Ali pa je ostal en dan in eno noč; ko se je vzdignil, so se odpravili na pot.

^9:22 Najsi je oblak ostal nad prebivališčem dva dni ali mesec ali še dlje, Izraelovi sinovi so taborili in se niso odpravili na pot; ko pa se je vzdignil, so se odpravili.

^9:23 Na Gospodov ukaz so postavljali tabor in na Gospodov ukaz so se odpravljali na pot; držali so se Gospodove odločbe, kakor je Gospod ukazal po Mojzesu.

^10:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^10:2 »Narêdi si dve srebrni trobenti, narêdi ju s kovanim delom; potreboval ju boš, da boš z njima skliceval skupnost in odpravljal tabor na odhod.

^10:3 Kadar boš dal nanju zatrobiti, naj se vsa skupnost zbere pri tebi ob vhodu v shodni šotor.

^10:4 Če bo zadonela le ena, naj se pri tebi zberejo knezi, poglavarji Izraelovih tisočnij.

^10:5 Kadar zatrobite z zavijanjem, naj se odpravijo tabori, ki taborijo na vzhodni strani.

^10:6 In kadar drugič zatrobite z zavijanjem, naj se odpravijo tabori, ki taborijo na južni strani. Naj se zatrobi z zavijanjem, kadar bo čas, da se odpravijo na pot.

^10:7 Tudi za sklicevanje občestva trobite, a ne z zavijanjem!

^10:8 Aronovi sinovi, duhovniki, naj trobijo na trobenti; naj vam bosta v večen zakon iz roda v rod.

^10:9 Kadar boste v svoji deželi šli na vojsko proti sovražniku, ki vas napada, trobite z zavijanjem! Tako se vas bo Gospod, vaš Bog, spomnil in rešeni boste sovražnikov.

^10:10 Ob dnevu veselja, ob praznikih in mlajih trobite na trobenti pri svojih žgalnih in mirovnih daritvah; to bo za vas spomin pred vašim Bogom. Jaz sem Gospod, vaš Bog.«

^10:11 V drugem letu, v drugem mesecu, dvajsetega v mesecu se je oblak vzdignil iznad prebivališča pričevanja.

^10:12 Izraelovi sinovi so se po odhodnem redu odpravili iz Sinajske puščave; in oblak je obstal v Paránski puščavi.

^10:13 Tedaj so se prvikrat odpravili na pot na Gospodov ukaz, ki ga je dal po Mojzesu.

^10:14 Najprej se je odpravil prapor tabora Judovih sinov s svojimi četami; na čelu njegove vojske je bil Aminadábov sin Nahšón.

^10:15 Na čelu vojske rodu Isahárjevih sinov je bil Cuárjev sin Netanél;

^10:16 na čelu vojske rodu Zábulonovih sinov je bil Helónov sin Eliáb.

^10:17 Ko so prebivališče razdrli, so se Geršónovi in Meraríjevi sinovi, ki so ga nosili, odpravili na pot.

^10:18 Potem se je odpravil prapor Rubenovega tabora s svojimi četami; na čelu njegove vojske je bil Šedeúrjev sin Elicúr.

^10:19 Na čelu vojske rodu Simeonovih sinov je bil Curišadájev sin Šelumiél.

^10:20 Na čelu vojske rodu Gadovih sinov je bil Reguélov sin Eljasáf.

^10:21 Nato so se odpravili Kehátovci, ki so nosili svete reči; do njihovega prihoda so drugi že postavili prebivališče.

^10:22 Potem se je odpravil na pot prapor tabora Efrájimovih sinov s svojimi četami; na čelu njegove vojske je bil Amihúdov sin Elišamá.

^10:23 Na čelu vojske rodu Manásejevih sinov je bil Pedacúrjev sin Gamliél.

^10:24 Na čelu vojske Benjaminovega rodu je bil Gideoníjev sin Abidán.

^10:25 Potem se je odpravil na pot prapor tabora Danovih sinov s svojimi četami kot zadnja straža za vse tabore; in na čelu njegove vojske je bil Amišadájev sin Ahiézer.

^10:26 Na čelu vojske rodu Aserjevih sinov je bil Ohránov sin Pagiél.

^10:27 Na čelu vojske rodu Neftálijevih sinov je bil Enánov sin Ahirá.

^10:28 To je bil odhodni red Izraelovih sinov po njihovih četah. Tako so se odpravljali na pot.

^10:29 Mojzes je rekel Hobábu, sinu Midjánca Reguéla, svojega tasta: »Odpravljamo se proti kraju, o katerem je Gospod rekel: ›Dal vam ga bom.‹ Pojdi z nami in dobro ti bomo storili, kajti Gospod je Izraelu zagotovil dobro!«

^10:30 Ta pa mu je rekel: »Ne grem, temveč bom šel v svojo deželo in k svoji rodbini.«

^10:31 Mojzes je rekel: »Nikar nas ne zapusti, kajti ti veš, kje naj postavljamo tabore v puščavi; zato nam bodi za oči!

^10:32 Če pojdeš z nami, bomo isto dobro, ki ga bo Gospod izkazal nam, storili tudi tebi.«

^10:33 Tako so se odpravili od Gospodove gore in potovali tri dni. In skrinja Gospodove zaveze je te tri dni hodila pred njimi, da bi jim našla kraj za počitek.

^10:34 Gospodov oblak pa je bil podnevi nad njimi, kadar koli so se odpravljali iz taborišča.

^10:35 Kadar se je skrinja odpravljala na pot, je Mojzes govoril: »Vzdigni se, Gospod, in razkrope naj se tvoji sovražniki; tisti, ki te sovražijo, naj zbeže izpred tvojega obličja!«

^10:36 In kadar se je ustavila, je govoril: »Vrni se, Gospod, k množici Izraelovih tisočnij!«

^11:1 Ljudstvo se je začelo pritoževati nad hudim Gospodu na ušesa. Ko je Gospod to slišal, se je vnela njegova jeza; Gospodov ogenj je vzplamenel proti njim in použil obrobje tabora.

^11:2 Tedaj je ljudstvo zavpilo k Mojzesu; ta je molil h Gospodu in ogenj je ugasnil.

^11:3 Zato je tisti kraj imenoval Tabêra, ker je proti njim vzplamenel Gospodov ogenj.

^11:4 Drhal, ki je bila med njimi, se je vdala poželenju in tudi Izraelovi sinovi so spet začeli jokati in govoriti: »Kdo nam bo dal jesti meso?

^11:5 Spominjamo se rib, ki smo jih zastonj jedli v Egiptu, kumar, lubenic, pora, čebule in česna.

^11:6 Zdaj pa naša duša hira; ničesar več ni, le mano imamo pred očmi.«

^11:7 Mana pa je bila kakor koriandrovo seme in podobna bdeliju.

^11:8 Ljudstvo je hodilo okoli, jo nabiralo in mlelo v žrmljah ali trlo v možnarjih, kuhalo v loncih in delalo iz nje kolače; imela je okus oljnatega kolača.

^11:9 Ko je na tabor ponoči padala rosa, je z njo padala tudi mana.

^11:10 Mojzes je slišal, kako ljudstvo joka po svojih rodbinah, vsak pri vhodu v svoj šotor. Gospodova jeza se je silno razvnela in tudi Mojzesu ni bilo prav.

^11:11 Tedaj je Mojzes rekel Gospodu: »Zakaj tako grdo ravnaš s svojim služabnikom in zakaj nisem našel milosti v tvojih očeh, da si naložil name breme vsega tega ljudstva?

^11:12 Sem mar jaz spočel vse to ljudstvo, sem ga mar jaz rodil, da mi praviš: ›Nôsi ga v naročju, kakor pestunja nosi dojenčka, v deželo, ki si jo s prisego obljubil njegovim očetom.‹

^11:13 Od kod naj vzamem meso, da bi ga dal vsemu temu ljudstvu? Jokajo namreč pred menoj in govorijo: ›Daj nam jesti meso!‹

^11:14 Ne morem sam nositi vsega ljudstva, kajti pretežko je zame.

^11:15 Če misliš tako ravnati z menoj, me raje pri priči ubij, če sem našel milost v tvojih očeh, da mi ne bo treba več gledati svoje nesreče!«

^11:16 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Zberi mi sedemdeset mož izmed Izraelovih starešin, za katere veš, da so starešine ljudstva in njegovi predstojniki! Pripelji jih k shodnemu šotoru; tam naj se postavijo poleg tebe.

^11:17 Stopil bom dol in bom tam govoril s teboj; vzel bom od duha, ki je nad teboj, in ga dal nadnje, da bodo s teboj vred nosili breme ljudstva in ga ne boš več nosil sam.

^11:18 Ljudstvu pa reci: ›Posvetite se za jutri in jedli boste meso! Saj ste jokali Gospodu na ušesa in govorili: Kdo nam bo dal jesti meso? Kajti v Egiptu se nam je dobro godilo. – Gospod vam bo dal meso in jedli boste.

^11:19 Jedli ga boste ne le en dan, ne dva, ne pet, ne deset, ne dvajset dni,

^11:20 marveč ves mesec dni, dokler vam ne bo lezlo iz nosnic in se vam zagabilo. To pa zato, ker ste zavrgli Gospoda, ki je med vami, in jokali pred njim in govorili: Zakaj smo vendar šli iz Egipta?‹«

^11:21 Mojzes je rekel: »Šeststo tisoč pešakov šteje ljudstvo, med katerim živim, ti pa praviš: ›Dal jim bom mesa, da ga bodo jedli mesec dni.‹

^11:22 Tudi če bi zaklali zanje drobnico in govedo, jim bo mar zadostovalo? In če bi jim zbrali vse ribe morja, bo to zanje dovolj?«

^11:23 Gospod pa je rekel Mojzesu: »Je mar Gospodova roka prekratka? Zdaj boš videl, ali se bo moja beseda zate uresničila ali ne.«

^11:24 Mojzes je odšel, povedal ljudstvu Gospodove besede in zbral sedemdeset mož izmed starešin ljudstva ter jih postavil okoli šotora.

^11:25 Gospod je stopil dol v oblaku in govoril z njim. Nato je vzel od duha, ki je bil nad njim, in ga dal nad sedemdeset starešin. Ko je duh obstal nad njimi, so začeli prerokovati. A pozneje tega niso več delali.

^11:26 Dva moža pa sta ostala v taboru: enemu je bilo ime Eldád, drugemu pa Medád. Duh je prišel tudi nadnju – bila sta namreč med zapisanimi, a nista šla k šotoru – in prerokovala sta v taboru.

^11:27 Neki mladenič je pritekel in Mojzesu naznanil, rekoč: »Eldád in Medád prerokujeta v taboru.«

^11:28 Tedaj je spregovoril Nunov sin Józue, ki je bil od mladih nog v službi pri Mojzesu, in rekel: »Moj gospod Mojzes, prepovej jima!«

^11:29 Mojzes pa mu je rekel: »Kaj se vnemaš zame? Ko bi se le vse Gospodovo ljudstvo spremenilo v preroke! Da bi Gospod dal nadnje svojega duha!«

^11:30 Potem so se Mojzes in Izraelovi starešine vrnili v tabor.

^11:31 Tedaj se je od Gospoda vzdignil veter in z morske strani prinesel prepelice. Nasul jih je na tabor in vsenaokoli dan hoda daleč na vse strani; pokrivale so zemljo približno dva komolca visoko.

^11:32 Ljudstvo je bilo pokonci ves tisti dan, vso noč in ves naslednji dan in je nabiralo prepelice; kdor je malo nabral, jih je imel deset tovorov. Naložili so jih v plasti okoli taborišča.

^11:33 Še so imeli meso med zobmi, niso ga še použili, ko se je vnela Gospodova jeza na ljudstvo. Gospod je udaril ljudstvo s silno veliko nesrečo.

^11:34 Zato so tisti kraj imenovali Kibrót Taáva, ker so tam pokopali ljudi, ki so se vdali poželenju.

^11:35 Iz Kibrót Taáve se je ljudstvo odpravilo proti Hacerótu in ostali so v Hacerótu.

^12:1 Mirjam in Aron sta govorila proti Mojzesu zaradi kušíjske žene, ki jo je vzel, kajti Kušíjko je bil vzel za ženo.

^12:2 Rekla sta: »Ali je Gospod govoril samó z Mojzesom? Mar ni govoril tudi z nama?« In Gospod je to slišal.

^12:3 Mož Mojzes pa je bil zelo ponižen mož, bolj kot vsi ljudje na površju zemlje.

^12:4 Nenadoma je Gospod rekel Mojzesu, Aronu in Mirjam: »Pojdite vsi trije k shodnemu šotoru!« In ti trije so odšli.

^12:5 Gospod pa je stopil dol v oblačnem stebru in se postavil k vhodu v šotor. Nato je poklical Arona in Mirjam. Ko sta prišla,

^12:6 je rekel: »Poslušajta vendar moje besede! Če je med vami Gospodov prerok, se mu dam spoznati v prikazni, v sanjah govorim z njim.

^12:7 Ni pa tako z mojim služabnikom Mojzesom; temu sem zaupal vso svojo hišo;

^12:8 odkrito govorim z njim od ust do ust in ne v ugankah in Gospodovo podobo sme gledati. Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?«

^12:9 In Gospodova jeza se je vnela proti njima in je odšel.

^12:10 Ko se je oblak umaknil iznad šotora, glej, je bila Mirjam gobava, bela kakor sneg. Aron se je obrnil k Mirjam in glej, bila je gobava.

^12:11 Tedaj je Aron rekel Mojzesu: »O moj gospod, prosim te, ne nalagaj na naju kazni za greh, ki sva ga tako nespametno zagrešila!

^12:12 Naj vendar ne bo kakor mrtvorojeni, čigar meso je takrat, ko pride iz materinega naročja, že napol razžrto.«

^12:13 Tedaj je Mojzes zavpil h Gospodu in rekel: »O Bog, ozdravi jo vendar!«

^12:14 Gospod je rekel Mojzesu: »Ali se ji ne bi bilo treba sedem dni sramovati že, če bi ji oče pljunil v obraz? Naj bo torej sedem dni izobčena iz tabora; potem jo sprejmite nazaj!«

^12:15 Tako je bila Mirjam sedem dni izobčena iz tabora. In ljudstvo ni šlo naprej, dokler ni sprejelo Mirjam nazaj.

^12:16 Potem se je odpravilo na pot od Haceróta in se utaborilo v Paránski puščavi.

^13:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^13:2 »Pošlji nekaj mož, da ogledajo kánaansko deželo, ki jo bom dal Izraelovim sinovom! Iz vsakega očetnega rodu pošljite po enega moža; vsak izmed njih naj bo knez.«

^13:3 Mojzes jih je po Gospodovem ukazu poslal iz Paránske puščave. Vsi ti so bili poglavarji Izraelovih sinov.

^13:4 To so njihova imena: za Rubenov rod Zakúrjev sin Šamúa,

^13:5 za Simeonov rod Horíjev sin Šafát,

^13:6 za Judov rod Jefunéjev sin Kaléb,

^13:7 za Isahárjev rod Jožefov sin Jigál,

^13:8 za Efrájimov rod Nunov sin Hošéa,

^13:9 za Benjaminov rod Rafújev sin Paltí,

^13:10 za Zábulonov rod Sodíjev sin Gadiél,

^13:11 za Jožefov – Manásejev – rod Susíjev sin Gadí,

^13:12 za Danov rod Gemalíjev sin Amiél,

^13:13 za Aserjev rod Mihaelov sin Setúr,

^13:14 za Neftálijev rod Vofsíjev sin Nahbí,

^13:15 za Gadov rod Mahíjev sin Geuél.

^13:16 To so imena mož, ki jih je Mojzes poslal, da ogledajo deželo. In Mojzes je Nunovemu sinu Hošéu dal ime Józue.

^13:17 Mojzes jih je torej poslal ogledat kánaansko deželo in jim rekel: »Pojdite gor skozi Negeb, povzpnite se na pogorje

^13:18 in poglejte, kakšna je dežela in kakšni ljudje prebivajo v njej: ali so močni ali slabotni, ali jih je malo ali veliko!

^13:19 In kakšna je dežela, v kateri živijo: ali je dobra ali slaba; in kakšna so mesta, v katerih prebivajo: ali so to tabori ali trdnjave;

^13:20 in kakšna je zemlja: ali mastna ali pusta, ali je v njej drevje ali ne. Bodite pogumni in prinesite nekaj sadu te dežele!« Bil pa je ravno čas prvega grozdja.

^13:21 Šli so torej gor in si ogledali deželo od Cinske puščave do Rehóba blizu Lebó Hamáta.

^13:22 Šli so v Negeb in prišli v Hebrón. – Tam so bivali Anákovi sinovi: Ahimán, Šešáj in Talmáj. Hebrón so postavili sedem let prej kakor Coan v Egiptu. –

^13:23 Prišli so do Eškólske doline. Tam so odrezali vejico vinske trte z grozdom; po dva sta ga nosila na drogu. Utrgali so tudi nekaj granatnih jabolk in smokev.

^13:24 Temu kraju so zaradi grozda, ki so ga tam odrezali Izraelovi sinovi, dali ime Eškólska dolina.

^13:25 Po štiridesetih dneh so se vrnili z ogledovanja dežele.

^13:26 Šli so in prišli k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti Izraelovih sinov v Paránsko puščavo, v Kadeš. Njima in vsej skupnosti so poročali in jim pokazali sadove dežele.

^13:27 Tako so mu pripovedovali: »Prišli smo v deželo, v katero si nas poslal. Zares se v njej cedita mleko in med in tole je njeno sadje,

^13:28 toda ljudje, ki živijo v deželi, so močni in mesta utrjena in zelo velika; tudi Anákove sinove smo videli tam.

^13:29 Amálek prebiva v deželi Negeb; Hetejci, Jebusejci in Amoréjci prebivajo na pogorju, Kánaanci pa so ob morju in ob Jordanu.«

^13:30 Kaléb pa je vpričo Mojzesa miril ljudstvo in rekel: »Le pojdimo in se je polastimo; prav gotovo jo lahko premagamo!«

^13:31 Toda možje, ki so hodili z njim, so rekli: »Nikakor ne moremo iti nad to ljudstvo, ker je močnejše od nas.«

^13:32 Očrnili so deželo, ki so jo ogledali, pred Izraelovimi sinovi in rekli: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je dežela, ki žre svoje prebivalce. In vsi ljudje, ki smo jih videli v njej, so visoke postave.

^13:33 Tam smo videli tudi velikane, Anákove sinove iz rodu velikanov; v lastnih očeh smo bili kakor kobilice in taki smo morali biti tudi v njihovih očeh.«

^14:1 Tedaj je vsa skupnost zagnala vik in krik in ljudstvo je tisto noč jokalo.

^14:2 Vsi Izraelovi sinovi so godrnjali proti Mojzesu in Aronu; vsa skupnost jima je rekla: »O da bi umrli v egiptovski deželi ali da bi umrli v tej puščavi!

^14:3 Zakaj nas Gospod vodi v to deželo, da bomo padli pod mečem? Naše žene in naši otroci bodo postali plen. Ali ne bi bilo boljše za nas, če bi se vrnili v Egipt?«

^14:4 In govorili so drug drugemu: »Postavimo si poglavarja in vrnimo se v Egipt!«

^14:5 Tedaj sta Mojzes in Aron padla na obraz pred vsem občestvom skupnosti Izraelovih sinov.

^14:6 Nunov sin Józue pa in Jefunéjev sin Kaléb, ki sta bila med tistimi, ki so ogledali deželo, sta pretrgala svoja oblačila

^14:7 in rekla vsej skupnosti Izraelovih sinov: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je izredno lepa dežela.

^14:8 Če bomo Gospodu všeč, nas bo pripeljal v to deželo in nam jo dal, deželo, v kateri se cedita mleko in med.

^14:9 Le ne upirajte se Gospodu in ne bojte se ljudstva dežele! Kajti za obed nam bodo; senca se je umaknila od njih, z nami pa je Gospod. Nikar se jih ne bojte!«

^14:10 Ko pa je vsa skupnost govorila, da ju je treba kamnati, se je vsem Izraelovim sinovom nad shodnim šotorom prikazalo Gospodovo veličastvo.

^14:11 In Gospod je rekel Mojzesu: »Doklej me bo to ljudstvo zaničevalo in kako dolgo mi še ne bodo verjeli kljub vsem znamenjem, ki sem jih storil med njimi?

^14:12 Udarim jih s kugo in jih razdedinim, iz tebe pa naredim narod, ki bo večji in mogočnejši, kakor je ta.«

^14:13 Mojzes je rekel Gospodu: »Toda Egipčani bodo to slišali, kajti s svojo močjo si to ljudstvo izpeljal iz njihove srede.

^14:14 Povedali bodo prebivalcem te dežele, kako so slišali, da si ti, Gospod, sredi tega ljudstva, da se ti, Gospod, prikazuješ iz oči v oči, da tvoj oblak stoji nad njimi in da hodiš pred njimi podnevi v oblačnem in ponoči v ognjenem stebru.

^14:15 Če torej to ljudstvo usmrtiš do zadnjega moža, bodo narodi, ki so slišali govorice o tebi, rekli:

^14:16 ›Ker Gospod ni mogel pripeljati tega ljudstva v deželo, ki jim jo je s prisego obljubil, jih je poklal v puščavi.‹

^14:17 Naj se torej zdaj izkaže, kako velika je tvoja moč, Gospod, kakor si govoril:

^14:18 ›Gospod je počasen v jezi in poln dobrote; odpušča krivdo in upornost, toda nikakor ne oprosti krivde, obiskuje krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih.‹

^14:19 Odpusti, prosim, krivdo tega ljudstva po svoji veliki dobroti, kakor si prizanašal temu ljudstvu od Egipta do tod!«

^14:20 Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi.

^14:21 Toda kakor jaz živim in bo vsa zemlja napolnjena z Gospodovim veličastvom, velja:

^14:22 Nobeden izmed mož, ki so videli moje veličastvo in znamenja, ki sem jih delal v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat postavili na preizkušnjo in niso poslušali mojega glasu,

^14:23 nikakor ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil dati njihovim očetom. Nobeden izmed teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl.

^14:24 Svojega služabnika Kaléba pa bom, zato ker je bil drugega duha in mi je bil popolnoma zvest, popeljal v deželo, v katero je šel, in njegov zarod jo bo dobil v last.

^14:25 Amalečan in Kánaanec prebivata v dolini, zato se jutri obrnite in odpravite v puščavo po poti proti Trstičnemu morju!«

^14:26 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel:

^14:27 »Kako dolgo bo ta hudobna skupnost še godrnjala čezme? Slišal sem godrnjanje Izraelovih sinov, s katerim so godrnjali čezme.

^14:28 Reci jim: ›Kakor jaz živim, govori Gospod, kakor ste govorili v moja ušesa, tako vam bom storil.

^14:29 V tej puščavi bodo popadala vaša trupla, vsi, kar vas je bilo preštetih po vsem številu, dvajset let stari in starejši, ki ste godrnjali proti meni.

^14:30 Nikakor ne boste prišli v deželo, za katero sem vzdignil roko, da vam bom dal prebivati v njej, razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta.

^14:31 Vaše otroke, o katerih ste rekli, da bodo postali plen, pa popeljem tja in spoznali bodo deželo, ki je vi niste marali.

^14:32 In vaša trupla bodo popadala v tej puščavi.

^14:33 Vaši sinovi bodo štirideset let pasli po puščavi in se pokorili za vaše nezvestobe, dokler vsa vaša trupla ne obležijo v puščavi.

^14:34 Kakor je bilo število dni, v katerih ste ogledovali deželo, štirideset, tako se boste štirideset let pokorili za svoje krivde, za vsak dan eno leto – da boste spoznali, kaj pomeni meni nasprotovati.

^14:35 Jaz, Gospod, sem govoril. Resnično, vse to bom storil vsej tej hudobni skupnosti, ki se je povezala proti meni; v tej puščavi bodo shirali in tu pomrli.‹«

^14:36 Može pa, ki jih je Mojzes poslal ogledovat deželo in ki so po vrnitvi s tem, da so očrnili deželo, zapeljali vso skupnost, da je godrnjala proti njemu,

^14:37 te može, ki so grdo očrnili deželo, je zadela nadloga in so umrli pred Gospodom.

^14:38 Nunov sin Józue in Jefunéjev sin Kaléb pa sta izmed tistih mož, ki so šli ogledovat deželo, ostala pri življenju.

^14:39 Mojzes je te besede povedal vsem Izraelovim sinovom in ljudstvo je začelo silno žalovati.

^14:40 Drugo jutro so zgodaj vstali in šli na vrh gore in rekli: »Glej, tu smo, hočemo iti v kraj, o katerem je govoril Gospod; res smo grešili.«

^14:41 Mojzes pa je rekel: »Zakaj vendar hočete delati proti Gospodovemu ukazu? Ne bo se vam posrečilo.

^14:42 Ne hodíte, da vas sovražniki ne pobijejo, kajti Gospoda ni v vaši sredi!

^14:43 Amalečan in Kánaanec sta namreč tam pred vami in padli boste pod mečem. Ker ste se obrnili od Gospoda, Gospod ne bo z vami.«

^14:44 A so si vseeno predrznili iti na vrh pogorja, čeprav se ne skrinja Gospodove zaveze ne Mojzes nista ganila iz tabora.

^14:45 Tedaj sta prišla Amalečan in Kánaanec, ki sta prebivala na tistem pogorju, in jih premagala in razkropila tja do Horme.

^15:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^15:2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko pridete v deželo svojega prebivanja, ki vam jo bom dal,

^15:3 in boste Gospodu darovali ognjeno, žgalno ali klavno daritev, da izpolnite zaobljubo, ali kot prostovoljni dar ali ob svojih praznikih, da od goveda ali od drobnice pripravite Gospodu prijeten vonj,

^15:4 naj tisti, ki hoče darovati svoj dar Gospodu kot jedilno daritev, daruje desetinko bele moke, umešene s četrtinko vrča olja.

^15:5 Vino pa daruj kot pitno daritev pri žgalni ali klavni daritvi za vsako jagnje četrtinko vrča!

^15:6 Kadar gre za ovna, daruj kot jedilno daritev dve desetinki bele moke, umešene s tretjinko vrča olja,

^15:7 vina pa daruj kot pitno daritev tretjinko vrča v prijeten vonj Gospodu!

^15:8 Če daruješ v žgalno ali klavno daritev junca, da izpolniš zaobljubo ali kot mirovno daritev Gospodu,

^15:9 daruj z juncem vred kot jedilno daritev tri desetinke bele moke, umešene s pol vrča olja,

^15:10 vina pa daruj kot pitno daritev pol vrča! To bo ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.

^15:11 Tako delaj pri vsakem volu ali ovnu ali jagnjetu ali kozliču!

^15:12 Najsi bo število živali, ki jih darujete, kakršno koli, vsako pripravite takó, kolikor jih je!

^15:13 Tako naj dela vsak domačin, ko daruje ognjeno daritev v prijeten vonj Gospodu.

^15:14 Če pri vas gostuje tujec ali kdor koli, ki biva med vami iz roda v rod, in hoče darovati ognjeno daritev v prijeten vonj Gospodu, naj to dela tako kakor vi.

^15:15 Isti zakon naj velja za vas in za tujca, ki prebiva pri vas, večen zakon iz roda v rod; tujec naj bo pred Gospodom tako kakor vi.

^15:16 Ista postava in isti odlok naj velja za vas in za tujca, ki prebiva pri vas.‹«

^15:17 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^15:18 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko pridete v deželo, v katero vas popeljem,

^15:19 in boste jedli kruh te dežele, darujte dar vzdigovanja Gospodu!

^15:20 Od prvin svojega testa darujte kolač kot dar vzdigovanja; darujte ga tako kakor dar vzdigovanja od mlatišča!

^15:21 Od prvin svojega testa dajte Gospodu dar vzdigovanja iz roda v rod!‹«

^15:22 »›Če pa po pomoti ne izpolnite katere od teh zapovedi, ki jih je Gospod dal Mojzesu –

^15:23 katere od teh, ki vam jih je Gospod zapovedal po Mojzesu od dneva, ko je Gospod dal zapovedi in poslej iz roda v rod –,

^15:24 naj, če se je ta pomota zgodila nehote, ne da bi skupnost to opazila, vsa skupnost daruje junca kot žgalno daritev v prijeten vonj Gospodu z njeno jedilno in pitno daritvijo, kakor je določeno, in kozla kot daritev za greh.

^15:25 Duhovnik naj opravi spravo za vso skupnost Izraelovih sinov in jim bo odpuščeno. Kajti to je bila pomota in zanjo so darovali svoj dar: ognjeno daritev Gospodu in daritev za greh pred Gospodom.

^15:26 Odpuščeno bo vsej skupnosti Izraelovih sinov in tujcu, ki biva med njimi, kajti vse ljudstvo je padlo v zmoto.

^15:27 Če posameznik greši po pomoti, naj daruje enoletno kozo kot daritev za greh.

^15:28 Duhovnik naj za človeka, ki je po pomoti grešil, opravi spravo pred Gospodom, da ga spravi in mu bo odpuščeno.

^15:29 Ista postava naj velja za tistega, ki je kaj storil po pomoti, za domačina med Izraelovimi sinovi in za tujca, ki biva med njimi.

^15:30 Toda če kdo kaj stori z vzdignjeno roko, naj bo domačin ali tujec, je to bogokletje proti Gospodu; tak človek naj bo iztrebljen izmed svojega ljudstva.

^15:31 Kajti Gospodovo besedo je zaničeval in prelomil njegovo zapoved. Tak človek naj bo brez odlašanja iztrebljen; na njem je krivda.‹«

^15:32 Ko so bili Izraelovi sinovi v puščavi, so zalotili človeka, ki je sobotni dan nabiral drva.

^15:33 Ti, ki so ga zalotili pri nabiranju drv, so ga pripeljali k Mojzesu in Aronu in k vsej skupnosti.

^15:34 Dali so ga pod stražo, ker še ni bilo odločeno, kaj naj mu storijo.

^15:35 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Ta človek mora biti usmrčen. Vsa skupnost naj ga zunaj tabora posuje s kamenjem.«

^15:36 In vsa skupnost ga je odpeljala iz tabora in ga posula s kamenjem, da je umrl, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^15:37 Gospod je rekel Mojzesu:

^15:38 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci, naj si delajo čopke na vogalih oblačil iz roda v rod! K vsakemu čopku na vogalu naj dodajo vrvico iz višnjevega škrlata.

^15:39 Čopki pa naj vam pomenijo: kadar jih boste pogledali, se boste spomnili vseh Gospodovih zapovedi in jih izpolnjevali in ne boste hodili za svojim srcem in svojimi očmi, ki vas zavajajo v vlačuganje.

^15:40 Tako se boste spominjali vseh mojih zapovedi in jih izpolnjevali in boste sveti svojemu Bogu.

^15:41 Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da bi bil Bog za vas. Jaz sem Gospod, vaš Bog.«

^16:1 Tedaj je Korah, sin Jichárja, sinú Kehátovega, sinú Levijevega, vzel Eliábova sinova Datána in Abiráma in Peletovega sina Ona izmed Rubenovih sinov.

^16:2 Vzdignili so se pred Mojzesom in z njimi dvesto petdeset mož izmed Izraelovih sinov, knezi skupnosti, poslanci občestva, ugledni možje.

^16:3 Zbrali so se proti Mojzesu in Aronu in jima rekli: »Predaleč sta šla! Vsi člani skupnosti so sveti in Gospod je med njimi. Zakaj se povzdigujeta nad Gospodovo občestvo?«

^16:4 Ko je Mojzes to slišal, je padel na obraz.

^16:5 Potem je govoril Korahu in vsej njegovi družbi in rekel: »Zjutraj bo Gospod dal vedeti, kdo je njegov in kdo je svet, da ga pusti v svojo bližino; kogar si je izbral, tega bo pustil v svojo bližino.

^16:6 Storite tole: vzemite kadilnice, Korah in vsa njegova družba,

^16:7 jutri denite vanje ognja in pred Gospodom položite nanj kadilo; kogar bo Gospod izbral, je svet. Predaleč ste šli, Levijevi sinovi!«

^16:8 Potem je Mojzes rekel Korahu: »Poslušajte vendar, Levijevi sinovi:

^16:9 Ali vam je premalo, da vas je Izraelov Bog ločil od Izraelove skupnosti, da bi vas približal sebi in bi opravljali službo pri Gospodovem prebivališču in stali pred skupnostjo in ji stregli?

^16:10 Pustil je k sebi tebe in s teboj vred vse tvoje brate, Levijeve sinove, vi pa terjate še duhovništvo.

^16:11 Torej se ti in vsa tvoja družba zbirate proti Gospodu. Kaj je Aron, da godrnjate proti njemu?«

^16:12 Nato je Mojzes dal poklicati Eliábova sinova Datána in Abiráma. Rekla sta: »Ne greva!

^16:13 Ali ti je premalo, da si nas spravil iz dežele, v kateri se cedita mleko in med, da nas usmrtiš v puščavi, da se hočeš povzdigniti še v vladarja nad nami?

^16:14 Saj nas nisi pripeljal v deželo, v kateri se cedita mleko in med, in nisi nam dal v posest njiv in vinogradov. Mar hočeš tem možem iztakniti oči? Ne greva!«

^16:15 Mojzes se je silno razsrdil in rekel Gospodu: »Ne glej na njihovo daritev! Niti enega osla nisem vzel od njih in nikomur izmed njih nisem storil nič žalega.«

^16:16 Potem je Mojzes rekel Korahu: »Ti in vsa tvoja družba bodite jutri pred Gospodom, ti, oni in Aron!

^16:17 Vzemite vsak svojo kadilnico in denite vanjo kadila! Prinesite pred Gospoda vsak svojo kadilnico, dvesto petdeset kadilnic, tudi ti in Aron, vsak svojo kadilnico!«

^16:18 Tedaj so vzeli vsak svojo kadilnico in vanjo dali ogenj, nanj pa naložili kadila in se z Mojzesom in Aronom vred postavili k vhodu v shodni šotor.

^16:19 Korah je pri vhodu v shodni šotor zbral proti njima vso skupnost. In Gospodovo veličastvo se je prikazalo vsej skupnosti.

^16:20 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel:

^16:21 »Ločita se od te skupnosti! Na mah jih bom pokončal.«

^16:22 Tedaj sta padla na obraz in rekla: »O Bog, Bog duhov vsega mesa, en sam človek je grešil; se boš mar znesel nad vso skupnostjo?«

^16:23 Nato je Gospod govoril Mojzesu in rekel:

^16:24 »Govôri skupnosti in reci: ›Oddaljite se iz okolice Korahovega, Datánovega in Abirámovega prebivališča!‹«

^16:25 Mojzes je vstal in šel proti Datánu in Abirámu, za njim pa so šli Izraelovi starešine.

^16:26 Govoril je skupnosti in rekel: »Umaknite se od šotorov teh hudobnih mož in ne dotikajte se ničesar, kar je njihovo, da ne boste pogubljeni zaradi njihovih grehov!«

^16:27 Oddaljili so se torej iz okolice Korahovega, Datánovega in Abirámovega prebivališča. Datán in Abirám pa sta stopila ven in stala pri vhodu svojih šotorov z ženami, sinovi in otročiči.

^16:28 Tedaj je Mojzes rekel: »Po tem boste spoznali, da me je Gospod poslal delat vse to, kar sem storil, in da ne ravnam po svoji volji.

^16:29 Če ti umrejo take smrti kakor vsi ljudje in pride nadnje nadloga, kakršna prihaja nad vse ljudi, potem me Gospod ni poslal.

^16:30 Če pa Gospod stori kaj nenavadnega in zemlja odpre svoja usta, tako da pogoltne nje in vse, kar je njihovega, da se živi pogreznejo v podzemlje, potem boste spoznali, da so ti možje zaničevali Gospoda.«

^16:31 Kakor hitro je nehal govoriti vse te besede, so se tla pod njimi razklala.

^16:32 Zemlja je odprla svoja usta in pogoltnila nje, njihove hiše in vse ljudi, ki so bili Korahovi privrženci, z vsem imetjem vred.

^16:33 Z vsem, kar so imeli, so se živi pogreznili v podzemlje. Nato se je zemlja nad njimi zaprla. Tako so izginili iz srede občestva.

^16:34 Ves Izrael, ki je bil okoli njih, je ob njihovem vpitju zbežal; kajti rekli so: »Da zemlja še nas ne pogoltne!«

^16:35 Tedaj je od Gospoda prišel ogenj in použil dvesto petdeset mož, ki so darovali kadilo.

^17:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^17:2 »Reci Eleazarju, sinu duhovnika Arona, naj pobere kadilnice s pogorišča, ker so posvečene; ogenj pa naj strese proč.

^17:3 Kadilnice teh mož, ki so si z grehom zapravili življenje, naj prekujejo, iz njih naredijo kovane kose pločevine in z njimi prevlečejo oltar. Kajti prinašali so jih pred Gospoda in so posvečene. Naj bodo v znamenje Izraelovim sinovom.«

^17:4 Duhovnik Eleazar je vzel bronaste kadilnice, ki so jih prinesli ti, ki so zgoreli, in prekovali so jih za oltarno prevleko

^17:5 v spomin Izraelovim sinovom, naj se nepoklicani, ki ni iz Aronovega potomstva, nikoli ne približa, da bi zažigal kadilo pred Gospodom, da se mu ne zgodi kakor Korahu in njegovi družbi. Eleazar je storil, kakor mu je Gospod naročil po Mojzesu.

^17:6 Naslednji dan je vsa skupnost Izraelovih sinov godrnjala čez Mojzesa in Arona. Rekli so: »Pomorila sta Gospodovo ljudstvo.«

^17:7 Ko pa se je skupnost zbirala zoper Mojzesa in Arona, sta se obrnila proti shodnemu šotoru in glej, pokril ga je oblak in prikazalo se je Gospodovo veličastvo.

^17:8 Mojzes in Aron sta prišla pred shodni šotor.

^17:9 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^17:10 »Umaknita se iz te skupnosti! Na mah jih bom pokončal.« Tedaj sta padla na obraz.

^17:11 Mojzes je rekel Aronu: »Vzemi kadilnico, daj vanjo ogenj z oltarja, nanj položi kadilo in hitro nesi k skupnosti, da opraviš spravo zanjo! Kajti prišla je jeza od Gospoda, začela se je kuga.«

^17:12 Aron je vzel, kakor je Mojzes naročil, in tekel v sredo občestva in glej, med ljudstvom se je že začela kuga. Naložil je kadilo in opravil spravo za ljudstvo.

^17:13 Postavil se je med mrtve in žive in kuga je prenehala.

^17:14 Za kugo jih je poleg tistih, ki so umrli zaradi Koraha, umrlo štirinajst tisoč sedemsto.

^17:15 Potem se je Aron vrnil k Mojzesu k vhodu v shodni šotor; kuga je prenehala.

^17:16 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^17:17 »Govôri Izraelovim sinovom in vzemi od njih dvanajst palic, po eno od vsake očetne hiše, od vseh njihovih knezov po njihovih očetnih hišah! Zapiši ime vsakega na njegovo palico!

^17:18 Na Levijevo palico napiši Aronovo ime, kajti na vsakega poglavarja očetne hiše pride po ena palica!

^17:19 Polôži jih v shodni šotor pred pričevanje, kjer se shajam z vami.

^17:20 Palica tistega moža, ki ga izberem, bo ozelenela. Tako odpravim od sebe godrnjanje, s katerim vaju nadlegujejo Izraelovi sinovi.«

^17:21 Mojzes je govoril Izraelovim sinovom in vsi njihovi knezi so mu izročili vsak po eno palico, po en knez iz vsake očetne hiše, dvanajst palic; tudi Aronova palica je bila med njimi.

^17:22 Mojzes je palice položil pred Gospoda v šotoru pričevanja.

^17:23 Ko je naslednji dan prišel v šotor pričevanja, glej, je Aronova palica, za Levijevo hišo, zelenela: pognala je brstje, nastavila cvetove in rodila mandeljne.

^17:24 Mojzes je prinesel vse palice izpred Gospoda k vsem Izraelovim sinovom. Videli so in vzeli vsak svojo palico.

^17:25 Gospod pa je rekel Mojzesu: »Nesi Aronovo palico nazaj pred pričevanje, da se shrani v znamenje za upornike; tako boš napravil konec njihovemu godrnjanju čezme, da ne bodo umrli.«

^17:26 Mojzes je to storil; kakor mu je Gospod zapovedal, tako je storil.

^17:27 Izraelovi sinovi pa so rekli Mojzesu: »Glej, ginemo, izgubljeni smo, vsi smo izgubljeni.

^17:28 Kdor koli se preveč približa Gospodovemu prebivališču, umre. Ali naj vsi pomremo?«

^18:1 Gospod je rekel Aronu: »Ti in tvoji sinovi in s teboj hiša tvojega očeta boste nosili krivdo, ki zadeva svetišče; ti in s teboj tvoji sinovi boste nosili krivdo, ki zadeva vaše duhovništvo.

^18:2 Pústi pa tudi svoje brate, Levijev rod, rod tvojega očeta, da pristopijo s teboj vred, se ti pridružijo in ti strežejo, ko boste ti in s teboj tvoji sinovi pred šotorom pričevanja!

^18:3 Držijo naj se tvojih navodil in opravljajo vse dolžnosti pri šotoru. Nikakor pa naj se ne bližajo ne svetiščni opravi ne oltarju, da ne umrejo ne oni ne vi.

^18:4 Pridružijo naj se ti in opravljajo dolžnosti pri shodnem šotoru, vso službo; noben nepoklican pa naj se vam ne približa.

^18:5 Vi pa opravljajte dolžnosti pri svetišču in dolžnosti pri oltarju, da ne pride več jeza nad Izraelove sinove!

^18:6 Glejte, vzel sem vaše brate levite izmed Izraelovih sinov; vam so v dar, darovani Gospodu, da opravljajo službo pri shodnem šotoru.

^18:7 Ti pa in s teboj tvoji sinovi opravljajte svoje duhovništvo v vsem, kar zadeva oltar in prostor za zagrinjalom; opravljajte službo! Kot dar vam izročam vašo duhovniško službo. Nepoklicani pa, ki bi se približal, mora umreti.«

^18:8 Gospod je govoril Aronu: »Glej, dajem ti opravilo dajatev, ki mi pripadajo; od vseh svetih darov Izraelovih sinov jih izročam v delež tebi in tvojim sinovom kot večni zakon.

^18:9 Tole naj bo tvoje od presvetih darov, kolikor ne pride v ogenj: vsi njihovi darovi pri vseh jedilnih daritvah, daritvah za greh in spravnih daritvah, ki mi jih prinašajo; kot presveto naj pripada tebi in tvojim sinovom.

^18:10 Jejte to kot presveto! Vsak moški sme to jesti. Naj ti velja kot sveto!

^18:11 In še to naj bo tvoje: dajatve od vseh darov, ki jih Izraelovi sinovi darujejo s primikanjem. Dajem jih tebi in s teboj tvojim sinovom in hčeram kot večen zakon. Vsak, ki je v tvoji hiši čist, sme jesti od tega.

^18:12 Vse najboljše od olja, vina in žita, najizvrstnejše od tega, kar darujejo Gospodu, dajem tebi.

^18:13 Prvine od vsega, kar je v njihovi deželi, ki jih prinašajo Gospodu, naj bodo tvoje; vsak, ki je v tvoji hiši čist, jih sme jesti.

^18:14 Vse, kar je v Izraelu posvečeno z zakletvijo, naj bo tvoje.

^18:15 Vse, kar odpre materino naročje pri vsem mesu, kar darujejo Gospodu, bodisi od ljudi ali od živine, naj bo tvoje. Toda prvorojenega človeka moraš zagotovo odkupiti, tudi prvoskoteno žival, ki je nečista, moraš odkupiti.

^18:16 Tiste, ki jih je treba odkupiti, odkupi po svoji cenitvi, ko so stari en mesec, za pet šeklov srebra po svetiščnem šeklu, ki velja dvajset ger!

^18:17 Toda prvencev od goveda ali ovc ali koz ne smeš odkupiti, sveti so. Z njihovo krvjo poškrôpi oltar in njihovo tolščo sežgi kot ognjeno daritev v prijeten vonj Gospodu!

^18:18 Njihovo meso naj bo tvoje; kakor so tvoje prsi primikanja in desno stegno.

^18:19 Vse svete dajatve, ki jih Izraelovi sinovi z vzdigovanjem darujejo Gospodu, dajem tebi in s teboj tvojim sinovom in hčeram v večen zakon. To je zate in za tvoje potomce večna solna zaveza pred Gospodom.«

^18:20 Gospod je rekel Aronu: »Ne boš dobil dediščine v njihovi deželi in ne boš imel deleža med njimi; jaz sem tvoj delež in tvoja dediščina med Izraelovimi sinovi.«

^18:21 »Levijevim sinovom pa, glej, dajem kot dediščino vse desetine v Izraelu kot povračilo za službo, ki jo opravljajo, za službo pri shodnem šotoru.

^18:22 Izraelovi sinovi pa naj se ne bližajo več shodnemu šotoru, da jih ne zadene krivda, ki prinaša smrt.

^18:23 Leviti naj torej opravljajo službo pri shodnem šotoru in naj nosijo odgovornost za svojo krivdo; to naj bo večen zakon iz roda v rod. Ne bodo pa dobili dediščine med Izraelovimi sinovi.

^18:24 Kajti levitom dajem v dediščino desetino, ki jo Izraelovi sinovi darujejo Gospodu z vzdigovanjem. Zato sem jim rekel, da ne bodo dobili dediščine med Izraelovimi sinovi.«

^18:25 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^18:26 »Govôri levitom in jim reci: ›Kadar boste od Izraelovih sinov jemali desetino, ki vam jo dajem od njih kot vašo dediščino, od nje darujte kot dar vzdigovanja Gospodu: desetino od desetine!

^18:27 In vaš dar vzdigovanja se vam bo štel kakor od žita z mlatišča in od obilnosti iz stiskalnice.

^18:28 Tako boste tudi vi darovali dar vzdigovanja Gospodu od vseh svojih desetin, ki jih boste jemali od Izraelovih sinov; od njih torej dajajte Gospodov dar vzdigovanja duhovniku Aronu!

^18:29 Od vsega, kar vam dajejo, darujte dar vzdigovanja Gospodu, od vsega, kar je pri tem najboljšega, kar je od tega posvečenega.‹

^18:30 Reci jim: ›Ko boste z vzdigovanjem darovali, kar je od tega najboljše, se bo levitom štelo kakor pridelek z mlatišča in pridelek iz stiskalnice.

^18:31 In to smete jesti na vsakem kraju, vi in vaša hiša, kajti to je vaše plačilo kot povračilo za službo pri shodnem šotoru.

^18:32 Ne boste si nakopali krivde, če boste z vzdigovanjem darovali, kar je najboljšega od tega, in ne oskrunili svetih darov Izraelovih sinov; ne boste umrli.‹«

^19:1 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in rekel:

^19:2 »To je zakon postave, ki ga je zapovedal Gospod, ko je rekel: ›Govôri Izraelovim sinovom, naj ti pripeljejo neoporečno rdečo kravo, na kateri ni napake in ki še ni nosila jarma.

^19:3 Izročite jo duhovniku Eleazarju; naj jo peljejo iz tabora in jo pred njim zakoljejo.

^19:4 Duhovnik Eleazar naj s prstom vzame nekaj njene krvi in naj z njo sedemkrat poškropi proti prednji strani shodnega šotora.

^19:5 Potem naj kravo pred njegovimi očmi sežgejo; njeno kožo, meso in kri z iztrebki vred naj sežgo.

^19:6 Duhovnik naj vzame cedrovega lesa, hizopa in karmezina in naj to vrže v sredo ognja, v katerem se sežiga krava.

^19:7 Nato naj si duhovnik opere oblačila in se okopa v vodi. Potem sme iti v tabor, a duhovnik je nečist do večera.

^19:8 Tudi tisti, ki je sežgal kravo, naj si opere oblačila z vodo in se okopa v vodi, a je nečist do večera.

^19:9 Mož pa, ki je čist, naj pobere pepel krave in ga zunaj tabora odloži na čist kraj. Naj se hrani skupnosti Izraelovih sinov za očiščevalno vodo. To je daritev za greh.

^19:10 Tisti, ki je pobral pepel, naj si opere oblačila, je pa nečist do večera. To naj bo večen zakon za Izraelove sinove in za tujca, ki biva med njimi.‹«

^19:11 »›Kdor se dotakne mrliča, trupla katerega koli človeka, je sedem dni nečist.

^19:12 Naj se očisti z vodo tretji dan in sedmi dan in bo postal čist. Če pa se ne očisti tretji dan in sedmi dan, ne bo postal čist.

^19:13 Kdor koli se dotakne mrliča, trupla umrlega človeka, pa se ne očisti, omadežuje Gospodovo prebivališče. Tak človek naj bo iztrebljen iz Izraela. Ker ni bil poškropljen z očiščevalno vodo, je nečist; njegova nečistost je še na njem.

^19:14 Tole je postava: Če človek umre v šotoru, je vsak, ki pride v šotor, in vsak, ki je v šotoru, sedem dni nečist.

^19:15 Tudi vsaka odprta posoda, ki nima privezanega pokrova, je nečista.

^19:16 Kdor koli se na polju dotakne z mečem ubitega človeka ali sicer umrlega ali človeških kosti ali groba, je sedem dni nečist.

^19:17 Za tega, ki je nečist, naj vzamejo nekaj pepela sežgane daritve za greh, ga dajo v posodo in nanj zlijejo živo vodo.

^19:18 Mož, ki je čist, naj vzame hizop, ga pomoči v to vodo in z njim poškropi šotor in vse posode in duše, ki so bile tam, tudi tega, ki se je dotaknil kosti ali ubitega ali sicer umrlega ali groba.

^19:19 Čisti naj poškropi nečistega tretji in sedmi dan; tako ga bo sedmi dan očistil; potem naj si opere oblačila in se okopa v vodi in zvečer bo čist.

^19:20 Kdor pa postane nečist in se ne očisti, tak naj bo iztrebljen iz občestva. Kajti onečistil je Gospodovo svetišče; ni bil poškropljen z očiščevalno vodo; nečist je.

^19:21 To naj vam bo večen zakon. Kdor je škropil z očiščevalno vodo, naj si opere oblačila. In kdor se je dotaknil očiščevalne vode, bo nečist do večera.

^19:22 Vse, česar se dotakne nečisti, postane nečisto, in takšen, ki se njega dotakne, bo nečist do večera.‹«

^20:1 Izraelovi sinovi, vsa skupnost, so v prvem mesecu prišli v puščavo Cin in ljudstvo se je ustavilo v Kadešu. Tam je umrla Mirjam in tam so jo pokopali.

^20:2 Skupnost ni imela vode, zato so se začeli zbirati proti Mojzesu in Aronu.

^20:3 Ljudstvo se je prepiralo z Mojzesom; govorili so: »O da bi pomrli, kakor so pomrli naši bratje pred Gospodom.

^20:4 Zakaj sta vendar pripeljala Gospodovo občestvo v to puščavo, da tu umremo mi in naša živina?

^20:5 Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta in nas pripeljala v ta pusti kraj, kjer ni ne setve ne smokev ne vinske trte ne granatnih jabolk ne vode za pitje?«

^20:6 Mojzes in Aron sta od občestva odšla proti vhodu v shodni šotor in padla na svoj obraz. Prikazalo se jima je Gospodovo veličastvo.

^20:7 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^20:8 »Vzemi palico in z bratom Aronom zberita skupnost! Govorita skali pred njihovimi očmi in dala bo svojo vodo! Tako boš storil, da jim bo pritekla voda iz skale, in boš napojil skupnost in njihovo živino.«

^20:9 Mojzes je torej vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal.

^20:10 Potem sta Mojzes in Aron sklicala občestvo pred skalo. Rekel jim je: »Poslušajte vendar, uporniki! Ali bova mogla storiti, da vam iz te skale priteče voda?«

^20:11 Mojzes je vzdignil roko in dvakrat udaril s palico po skali. Priteklo je veliko vode in pila je skupnost in njihova živina.

^20:12 Gospod pa je rekel Mojzesu in Aronu: »Ker nista verovala vame, da bi me kot svetega izpričala pred očmi Izraelovih sinov, ne bosta pripeljala tega občestva v deželo, ki jim jo dajem.«

^20:13 To so vode Meríba, kjer so se Izraelovi sinovi prepirali z Gospodom in kjer se je izkazal svetega.

^20:14 Mojzes je poslal iz Kadeša sle k edómskemu kralju: »Tako govori tvoj brat Izrael: Ti poznaš vse nadloge, ki so nas zadele.

^20:15 Naši očetje so šli v Egipt in tam smo prebivali veliko dni; Egipčani pa so hudo ravnali z nami in našimi očeti.

^20:16 Vpili smo h Gospodu in slišal je naš glas. Poslal je angela in nas izpeljal iz Egipta. In glej, v Kadešu smo, v mestu na robu tvojega ozemlja.

^20:17 Naj gremo, prosim, skozi tvojo deželo. Ne bomo hodili ne po poljih ne skozi vinograde in ne bomo pili vode iz vodnjakov; po kraljevi cesti bomo šli, ne bomo krenili ne na desno ne na levo, dokler ne pridemo čez tvoje ozemlje.«

^20:18 Edóm pa mu je rekel: »Ne smeš iti čez moje, sicer ti pridem nasproti z mečem!«

^20:19 Izraelovi sinovi so mu rekli: »Po cesti bomo hodili, in če bomo jaz in moja živina pili tvojo vodo, jo bom plačal. Samo peš bi rad šel čez, nič drugega nočem.«

^20:20 Edóm pa je rekel: »Ne smeš iti čez.« In mu je šel nasproti s številnim ljudstvom in z močno roko.

^20:21 Tako Edóm ni hotel dovoliti Izraelu, da bi šel čez njegovo ozemlje. Zato je Izrael krenil proč od njega.

^20:22 Izraelovi sinovi so se odpravili iz Kadeša in vsa skupnost je prišla h gori Hor.

^20:23 Tedaj je Gospod pri gori Hor ob meji edómske dežele govoril Mojzesu in Aronu in rekel:

^20:24 »Aron se bo pridružil svojim ljudem; ne bo namreč prišel v deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom, ker sta se upirala mojemu ukazu pri vodah Meríba.

^20:25 Vzemi Arona in njegovega sina Eleazarja in ju pelji na goro Hor!

^20:26 Sleci Aronu oblačila in jih obleci njegovemu sinu Eleazarju! Aron bo pridružen in bo tam umrl.«

^20:27 Mojzes je storil, kakor je zapovedal Gospod. Pred očmi vse skupnosti so šli na goro Hor.

^20:28 Mojzes je slekel oblačila Aronu in jih oblekel njegovemu sinu Eleazarju. In Aron je umrl tam na vrhu gore. Mojzes in Eleazar sta se spustila z gore.

^20:29 Ko je vsa skupnost videla, da je Aron preminil, ga je vsa Izraelova hiša trideset dni objokovala.

^21:1 Ko je Kánaanec, kralj v Arádu, ki je bival v Negebu, slišal, da po poti iz Ataríma prihaja Izrael, se je začel z njim bojevati in je zajel nekaj ujetnikov.

^21:2 Tedaj je Izrael naredil zaobljubo Gospodu in rekel: »Če mi daš to ljudstvo popolnoma v roke, bom z zakletvijo pokončal njegova mesta.«

^21:3 Gospod je uslišal Izraelov glas in mu dal Kánaance; in z zakletvijo je Izrael pokončal nje in njihova mesta. Zato so ta kraj imenovali Horma.

^21:4 Odpravili so se od gore Hor po poti k Trstičnemu morju, da bi obšli edómsko deželo. Ljudstvo pa je postalo nepotrpežljivo na poti;

^21:5 začelo je govoriti proti Bogu in Mojzesu: »Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da umremo v puščavi? Saj ni ne kruha ne vode in ta borna jed se nam že gabi.«

^21:6 Tedaj je Gospod poslal med ljudstvo strupene kače; pikale so ljudi in mnogi iz Izraela so umrli.

^21:7 In ljudstvo je prišlo k Mojzesu in so rekli: »Grešili smo, ko smo govorili proti Gospodu in proti tebi. Môli h Gospodu, naj odstrani kače od nas!« Mojzes je torej molil za ljudstvo.

^21:8 Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Narêdi si strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.«

^21:9 Mojzes je napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Če je kača koga pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ.

^21:10 Izraelovi sinovi so se odpravili na pot in se utaborili v Obótu.

^21:11 Potem so se odpravili iz Obóta in se utaborili v Ijé Abarímu v puščavi, ki je nasproti Moábu, proti sončnemu vzhodu.

^21:12 Odpravili so se od tam in se utaborili ob potoku Zeredu.

^21:13 Od tod so se odpravili naprej in se utaborili onkraj Arnóna v puščavi, ki se širi z ozemlja Amoréjcev. Arnón je namreč Moábova meja, med Moábom in Amoréjci.

^21:14 Zato je rečeno v knjigi Gospodovih vojn: »Vahéb v Sufi in Arnónovi pritoki

^21:15 in pobočje dolin, ki sega do naselja Ar in se naslanja na moábsko mejo.«

^21:16 Od tam so šli v Beêr. To je vodnjak, o katerem je Gospod rekel Mojzesu: »Zberi ljudstvo, da jim dam vode!«

^21:17 Takrat je Izrael pel tole pesem: »Pridi gor, vodnjak – prepevajte mu!

^21:18 Vodnjak, ki so ga izkopali knezi, ki so ga izsekali prvaki ljudstva z žezlom, s svojimi palicami.« Iz puščave so šli v Matáno,

^21:19 iz Matáne v Nahaliél, iz Nahaliéla v Bamót,

^21:20 iz Bamóta v dolino, ki je na Moábski planjavi, do vrha Pisge, ki se vzdiguje nad pustinjo.

^21:21 Tedaj je Izrael poslal sle k amoréjskemu kralju Sihónu in rekel:

^21:22 »Naj grem skozi tvojo deželo. Ne bomo zavijali na polja in v vinograde in ne bomo pili vode iz vodnjakov; po kraljevi cesti bomo hodili, dokler ne pridemo čez tvoje ozemlje.«

^21:23 Sihón pa ni dovolil Izraelu, da bi šel čez njegovo ozemlje, temveč je zbral vse svoje ljudstvo in šel Izraelu nasproti v puščavo. Ko je prišel v Jahac, je Izraela napadel.

^21:24 Ta pa ga je udaril z ostrino meča in zavzel njegovo deželo od Arnóna do Jabóka, do Amónovih sinov; kajti meja Amónovih sinov je bila utrjena.

^21:25 Izrael je zavzel vsa ta mesta in se naselil v vseh amoréjskih mestih, v Hešbónu in v vseh podrejenih mestih.

^21:26 Hešbón je namreč mesto amoréjskega kralja Sihóna; ta pa se je vojskoval s prejšnjim moábskim kraljem in mu vzel iz rok vso njegovo deželo do Arnóna.

^21:27 Zato pravijo pesniki: »Pridite v Hešbón! Naj se sezida, naj se utrdi Sihónovo mesto.

^21:28 Zakaj ogenj je planil iz Hešbóna, plamen iz Sihónove trdnjave; požrl je moábska mesta, gospodarje arnónskih višin.

^21:29 Gorje tebi, Moáb, izgubljeno si, Kemoševo ljudstvo! Iz tvojih sinov je naredil begunce in iz tvojih hčera ujetnice amoréjskega kralja Sihóna.

^21:30 Streljali smo nanje; uničeni so od Hešbóna do Dibóna; pustošili smo tja do Nofaha pri Médebi.«

^21:31 Tako se je Izrael naselil v amoréjski deželi.

^21:32 Nato je dal Mojzes ogledati Jazêr. Zavzeli so njemu podrejena mesta in pregnali Amoréjce, ki so bili tam.

^21:33 Potem so se obrnili in šli po poti proti Bašánu. Bašánski kralj Og jim je prišel nasproti z vsem svojim ljudstvom, da bi se bojeval pri Edréiju.

^21:34 Gospod je rekel Mojzesu: »Ne boj se ga! Kajti dam ti ga v roke z vsem njegovim ljudstvom in njegovo deželo vred. Stôri z njim tako, kakor si storil z amoréjskim kraljem Sihónom, ki je prebival v Hešbónu!«

^21:35 In pobili so njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo, dokler mu ni ostal nihče, ki bi preživel; zavzeli so njegovo deželo.

^22:1 Izraelovi sinovi so se odpravili na pot in se utaborili na Moábskih planjavah onstran Jordana pri Jerihi.

^22:2 Cipórjev sin Balák je videl vse, kar je Izrael storil Amoréjcem.

^22:3 Moáb se je silno prestrašil ljudstva, ker ga je bilo veliko; prevzela ga je groza pred Izraelovimi sinovi.

^22:4 Zato je Moáb rekel midjánskim starešinam: »Zdaj bo to občestvo požrlo vse okoli nas, kakor vol požre zelenje na polju.« V tistem času je bil moábski kralj Cipórjev sin Balák.

^22:5 Poslal je sle k Beórjevemu sinu Bileámu v Petór, ki je ob reki, v deželo sinov njegovega ljudstva, da bi ga poklicali in mu rekli: »Glej, iz Egipta je odšlo neko ljudstvo; glej, pokriva obličje dežele, naselilo se je meni nasproti.

^22:6 Pojdi torej zdaj, prosim, prekolni mi to ljudstvo, ker je premočno zame! Morda ga bom potem mogel premagati in pregnati iz dežele. Vem namreč, da je blagoslovljen, kogar blagosloviš, in preklet, kogar prekolneš.«

^22:7 Tedaj so moábski in midjánski starešine šli s plačilom za vedeževanje v rokah; prišli so k Bileámu in mu povedali Balákove besede.

^22:8 Rekel jim je: »Prenočite nocoj tu in odgovorim vam, kakor mi bo zapovedal Gospod!« In moábski knezi so ostali pri Bileámu.

^22:9 Bog je prišel k Bileámu in rekel: »Kdo so ti možje, ki so pri tebi?«

^22:10 Bileám je rekel Bogu: »Cipórjev sin Balák, moábski kralj, mi je sporočil:

^22:11 ›Glej, ljudstvo, ki je odšlo iz Egipta, je pokrilo obličje dežele. Pojdi zdaj, prekolni mi ga! Morda se bom potem mogel bojevati z njim in ga pregnati.‹«

^22:12 Bog pa je rekel Bileámu: »Ne hôdi z njimi! Ne preklinjaj ljudstva, kajti blagoslovljeno je!«

^22:13 Zjutraj je Bileám vstal in rekel Balákovim knezom: »Pojdite v svojo deželo, kajti Gospod mi ne dovoli iti z vami!«

^22:14 Moábski knezi so vstali, šli k Baláku in rekli: »Bileám ni hotel iti z nami.«

^22:15 Balák pa je spet poslal kneze, več in imenitnejše od onih.

^22:16 Prišli so k Bileámu in mu rekli: »Tako govori Cipórjev sin Balák: ›Ne daj, prosim, da bi te kaj zadržalo, da ne bi prišel k meni!

^22:17 Kajti nagradim te z visokimi častmi in storim vse, kar koli mi porečeš. Pridi torej, prosim, prekolni mi to ljudstvo!‹«

^22:18 Bileám je odvrnil in rekel Balákovim služabnikom: »Tudi ko bi mi Balák dal svojo hišo, napolnjeno s srebrom in z zlatom, ne bi mogel prestopiti ukaza Gospoda, mojega Boga, da bi kaj storil, bodisi v malem ali velikem.

^22:19 Zdaj pa ostanite, prosim, tudi vi nocoj tu, da izvem, kaj mi bo Gospod še povedal.«

^22:20 Ponoči je Bog prišel k Bileámu in mu rekel: »Če so te ti možje prišli klicat, vstani, pojdi z njimi! Vendar stôri samo to, kar ti bom rekel!«

^22:21 Bileám je torej zjutraj vstal, osedlal svojo oslico in šel z moábskimi knezi.

^22:22 Toda vnela se je Božja jeza, ker je šel. Ko je tako jezdil na oslici in sta bila z njim njegova hlapca, se mu je Gospodov angel postavil na pot kot nasprotnik.

^22:23 Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, kako z golim mečem v roki stoji na poti, je krenila s poti in šla na polje. Bileám pa jo je začel tepsti, da bi jo spet spravil na pot.

^22:24 Potem se je Gospodov angel postavil na ozko stezo med vinogradi, kjer je bil na obeh straneh zid.

^22:25 Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, se je pritisnila k zidu. Ker pa je Bileámu pritisnila nogo ob zid, jo je spet začel tepsti.

^22:26 Nato je šel Gospodov angel spet naprej in se je ustavil na ozkem kraju, kjer se ni bilo mogoče ogniti ne na desno ne na levo.

^22:27 Ko je oslica zagledala Gospodovega angela, je legla pod Bileámom. Ta se je razjezil in oslico tepel s palico.

^22:28 Tedaj je Gospod odprl oslici usta in je rekla Bileámu: »Kaj sem ti storila, da si me že trikrat pretepel?«

^22:29 Bileám je rekel oslici: »Ker se norčuješ iz mene. Če bi imel pri roki meč, bi te pri priči ubil.«

^22:30 Oslica pa mu je rekla: »Ali nisem tvoja oslica, na kateri jezdiš od nekdaj do danes? Sem mar kdaj imela navado, da bi ti počela kaj takega?« Rekel je: »Ne.«

^22:31 Tedaj je Gospod odprl Bileámu oči, da je videl Gospodovega angela, kako stoji na poti z golim mečem v roki. Pokleknil je in se priklonil z obrazom do tal.

^22:32 In Gospodov angel mu je rekel: »Zakaj si oslico že trikrat pretepel? Glej, prišel sem kot nasprotnik, kajti lahkomiselno si krenil na pot pred menoj.

^22:33 Oslica me je videla in se je že trikrat umaknila pred menoj. Če se mi ne bi umaknila, bi tebe pri priči ubil, njo pa pustil živeti.«

^22:34 Bileám je rekel Gospodovemu angelu: »Grešil sem, ker nisem spoznal, da mi na poti stojiš nasproti. Zdaj pa, če je to slabo v tvojih očeh, se bom vrnil.«

^22:35 Gospodov angel je rekel Bileámu: »Le pojdi z možmi! Toda govôri samo tisto, kar ti bom rekel!« In Bileám je šel z Balákovimi knezi.

^22:36 Ko je Balák slišal, da Bileám prihaja, mu je šel naproti do Ar Moába na meji ob Arnónu, prav na robu njegovega področja.

^22:37 Balák je rekel Bileámu: »Ali te nisem dal že prej poklicati? Zakaj nisi hotel priti k meni? Misliš, da ti ne morem izkazati zadosti časti?«

^22:38 Bileám je rekel Baláku: »Glej, zdaj sem prišel k tebi. Toda ali bom zagotovo mogel kaj govoriti? Besedo, ki mi jo Bog položi v usta, tisto bom izgovoril.«

^22:39 Potem je Bileám šel z Balákom in prišla sta v Kirját Hucót.

^22:40 Tedaj je Balák daroval govedo in drobnico in od tega poslal Bileámu in knezom, ki so bili z njim.

^22:41 Drugo jutro je Balák vzel Bileáma in ga peljal na Bamót Báal, od koder je lahko videl del ljudstva.

^23:1 Bileám je rekel Baláku: »Postavi mi tu sedem oltarjev in pripravi mi sedem juncev in sedem ovnov!«

^23:2 Balák je storil, kakor mu je naročil Bileám. Nato sta Balák in Bileám darovala po enega junca in enega ovna na vsakem oltarju.

^23:3 Potem je Bileám rekel Baláku: »Stoj pri svoji žgalni daritvi, jaz pa grem; morda mi pride Gospod naproti. Povedal ti bom, kar mi bo dal videti.« In je odšel po stezi.

^23:4 Bog mu je prišel naproti in Bileám mu je rekel: »Sedem oltarjev sem postavil in na vsakem sem daroval po enega junca in ovna.«

^23:5 Gospod pa mu je položil besedo v usta in rekel: »Vrni se k Baláku in govôri takole!«

^23:6 Ko se je vrnil k njemu, glej, je stal pri svoji žgalni daritvi, on in vsi moábski knezi.

^23:7 Tedaj je Bileám začel svoj govor in rekel: »Iz Aráma me je pripeljal Balák, moábski kralj z vzhodnih gora: Pojdi, prekolni mi Jakoba, pojdi, zarôti mi Izraela!

^23:8 A kako naj prekolnem, kogar Bog ne prekolne, kako naj zarotim, kogar Gospod ne zaroti?

^23:9 Zakaj gledam ga z vrha skalovja, opazujem ga z višin, glej, ljudstvo, ki biva posebej, se ne prišteva med narode.

^23:10 Kdo bi mogel prešteti Jakobov prah ali povedati le četrtino Izraelovega števila? Naj umrem s smrtjo pravičnih, moj konec naj bo kakor njihov.«

^23:11 Balák pa je rekel Bileámu: »Kaj si mi storil? Vzel sem te zato, da bi preklel moje sovražnike, a glej, celó blagoslovil si jih.«

^23:12 Bileám je odvrnil in rekel: »Ali se nisem dolžan, kadar govorim, držati tega, kar mi Gospod položi v usta?«

^23:13 Potem mu je Balák rekel: »Pojdi, prosim, z menoj na drug kraj, od koder boš videl ljudstvo. Samo del ga boš videl, ne vsega. Od tam mi ga prekolni!«

^23:14 Vzel ga je s seboj na Polje prežavcev na vrhu Pisge, postavil sedem oltarjev in na vsakem daroval po enega junca in ovna.

^23:15 Tedaj mu je Bileám rekel: »Stoj tu pri svoji žgalni daritvi, jaz pa grem čakat.«

^23:16 In Gospod je prišel k Bileámu, mu položil besedo v usta in rekel: »Vrni se k Baláku in govôri takole!«

^23:17 Ko je prišel k njemu, glej, je stal pri svoji žgalni daritvi in z njim so bili moábski knezi. Balák mu je rekel: »Kaj je povedal Gospod?«

^23:18 Tedaj je Bileám začel svoj govor in rekel: »Vstani, Balák, in poslušaj, prisluhni mi, Cipórjev sin!

^23:19 Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. Ali morda reče in ne stori, govori in ne izpolni?

^23:20 Glej, prevzel sem blagoslov; blagoslovil je in ne morem preklicati.

^23:21 Ni uzreti hudega v Jakobu, ni videti nesreče v Izraelu; Gospod, njegov Bog, je z njim, v njem je vzklikanje kralju.

^23:22 Bog jih je izpeljal iz Egipta, rogove ima kakor bivol.

^23:23 Zakaj v Jakobu ni čaranja in v Izraelu ne vedeževanja; ob svojem času se pove Jakobu in Izraelu, kaj hoče Bog storiti.

^23:24 Glej, kakor levinja vstaja ljudstvo in kakor lev se vzdiguje; ne leže, dokler ne požre plena in krvi pobitih ne spije.«

^23:25 Balák je tedaj rekel Bileámu: »Če ga že ne moreš prekleti, ga vsaj ne blagoslavljaj!«

^23:26 Bileám pa je odvrnil in mu rekel: »Ali ti nisem rekel: ›Kar koli poreče Gospod, bom storil.‹«

^23:27 Nato je Balák rekel Bileámu: »Pojdi, prosim, popeljem te na drug kraj. Morda bo Bogu všeč, da mi ga prekolneš od tam.«

^23:28 In Balák je vzel Bileáma na vrh Peórja, ki se vzdiguje nad pustinjo.

^23:29 Bileám je rekel Baláku: »Postavi mi tu sedem oltarjev in mi pripravi sedem juncev in sedem ovnov!«

^23:30 Balák je storil, kakor je rekel Bileám in je na vsakem oltarju daroval po enega junca in ovna.

^24:1 Bileám je videl, da je v Gospodovih očeh dobro, da blagoslovi Izraela. Zato ni šel kakor drugikrat za vedežnimi znamenji, ampak je obrnil obraz proti puščavi.

^24:2 Ko pa je Bileám povzdignil oči in videl Izraela, kako šotori po svojih rodovih, je prišel nadenj Božji duh.

^24:3 Tedaj je začel svoj govor in rekel: »Izrek Bileáma, Beórjevega sina, izrek moža zaprtih oči,

^24:4 izrek človeka, ki sliši besede Boga, ki zre prikazen Mogočnega, ki se zgrudi in se mu odprejo oči.

^24:5 Kako lepi so tvoji šotori, Jakob, tvoja prebivališča, o Izrael!

^24:6 Kakor doline se razprostirajo, kakor vrtovi ob reki, kakor hrasti, ki jih je zasadil Gospod, kakor cedre ob vodi.

^24:7 Voda teče iz njegovih veder, obilo vode ima njegovo seme. Njegov kralj presega Agága, njegovo kraljestvo se bo vzdignilo.

^24:8 Bog ga je izpeljal iz Egipta; rogove ima kakor bivol. Požira narode, njemu sovražne, drobi jim kosti in jih predira s puščicami.

^24:9 Kakor lev počene, leže, kakor levinja: kdo si ga upa buditi? Blagoslovljen bo, kdor te blagoslavlja, preklet, kdor te preklinja.«

^24:10 Tedaj se je Balák razjezil nad Bileámom in je plosknil z rokama. Balák je rekel Bileámu: »Poklical sem te, da prekolneš moje sovražnike, ti pa, glej, si jih že trikrat obilno blagoslovil.

^24:11 Zdaj pa se poberi v svoj kraj! Rekel sem, da te bom nagradil s častmi, a glej, Gospod te je prikrajšal za te časti.«

^24:12 Bileám je rekel Baláku: »Ali nisem povedal že tvojim poslancem, ki si jih poslal k meni, ko sem rekel:

^24:13 ›Ko bi mi Balák dal tudi svojo hišo, napolnjeno s srebrom in z zlatom, ne bi mogel prestopiti Gospodovega ukaza, da bi sam od sebe storil kako stvar, dobro ali húdo; kar mi poreče Gospod, to bom govoril.‹

^24:14 Zdaj pa, glej, grem k svojemu ljudstvu. Pridi, da ti odkrijem, kaj bo to ljudstvo v prihodnjih dneh storilo tvojemu ljudstvu.«

^24:15 Tedaj je začel svoj govor in rekel: »Izrek Bileáma, Beórjevega sina, izrek moža zaprtih oči,

^24:16 izrek tega, ki sliši besede Boga in pozna vednost Najvišjega, ki zre prikazen Mogočnega, ki se zgrudi in se mu odprejo oči.

^24:17 Vidim ga, pa ne sedaj, gledam ga, pa ne blizu. Zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se vzdiguje iz Izraela, strl bo senca Moábcev in lobanjo vsem Setovim sinovom.

^24:18 Edóm postane last drugega, Seír bo last svojih sovragov, Izrael pa pridobiva moč.

^24:19 Nekdo iz Jakoba bo zavladal in uničil preživele iz mesta.«

^24:20 Ko je videl Amáleka, je začel svoj govor in rekel: »Prvenec narodov je Amálek, a na koncu ga čaka poguba.«

^24:21 Ko je videl Kenéjce, je začel svoj govor in rekel: »Trdno je tvoje bivališče in na skalo postavljeno tvoje gnezdo,

^24:22 vendar bo Kajn opustošen; do kdaj te bo Asirec držal ujetega?«

^24:23 In začel je svoj govor in rekel: »Joj, kdo bo še ostal živ, ko Bog to uresniči?

^24:24 Ladje priplujejo iz Kitíma, ponižajo Asirca in ponižajo Eberja, a tudi njih na koncu čaka poguba.«

^24:25 Nato se je Bileám vzdignil, odšel in se obrnil proti svojemu kraju. In tudi Balák je odšel po svoji poti.

^25:1 Ko je Izrael bival v Šitímu, se je ljudstvo začelo vlačugati z moábskimi hčerami.

^25:2 Te so ljudstvo vabile k daritvam svojih bogov; in ljudstvo je jedlo in se priklanjalo njihovim bogovom.

^25:3 Izrael se je vdal Báal Peórju, Gospodova jeza pa se je vnela nad Izraelom.

^25:4 In Gospod je rekel Mojzesu: »Vzemi vse poglavarje ljudstva in jih daj obesiti na soncu pred Gospoda, da se Gospodova jeza umakne od Izraela!«

^25:5 Mojzes je rekel Izraelovim sodnikom: »Vsak naj od svojih mož pobije tiste, ki so se vdali Báal Peórju.«

^25:6 In glej, prišel je nekdo izmed Izraelovih sinov in je pred očmi Mojzesa in vse skupnosti Izraelovih sinov, ko so ti jokali pri vhodu v shodni šotor, pripeljal Midjánko k svojim bratom.

^25:7 Ko je to videl Pinhás, sin Eleazarja, ki je bil sin duhovnika Arona, se je vzdignil iz srede skupnosti, vzel sulico v roko

^25:8 in šel za Izraelcem v ženski prostor in prebodel oba, Izraelca in žensko, skozi trebuh. In nadloga med Izraelovimi sinovi je prenehala.

^25:9 Tistih pa, ki so umrli za nadlogo, je bilo štiriindvajset tisoč.

^25:10 Potem je Gospod govoril Mojzesu in rekel:

^25:11 »Pinhás, sin Eleazarja, ki je sin duhovnika Arona, je odvrnil moj srd od Izraelovih sinov, ker se je med njimi vnel v gorečnosti zame. Tako nisem pokončal Izraelovih sinov v svoji gorečnosti.

^25:12 Zato reci: ›Glej, dajem mu svojo zavezo miru;

^25:13 naj bo zanj in za njegove potomce zaveza večnega duhovništva, ker je gorel za svojega Boga in opravil spravo za Izraelove sinove.‹«

^25:14 Ubitemu Izraelcu, tistemu, ki je bil ubit hkrati z Midjánko, je bilo ime Zimrí, Salújev sin; bil je knez ene izmed očetnih hiš Simeonovcev.

^25:15 Ubiti ženski, Midjánki, pa je bilo ime Kozbí; bila je hči Curja, poglavarja plemena, očetne hiše, v Midjánu.

^25:16 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^25:17 »Napadajte Midjánce in jih bijte!

^25:18 Kajti sovražno so ravnali z vami, ko so vas z zvijačo zapeljali v zadevi Báal Peórja in svoje sestre Kozbí, hčere midjánskega kneza, ki je bila ubita na dan nadloge zaradi Peórja.«

^26:1 Po tej nadlogi je Gospod rekel Mojzesu in Eleazarju, sinu duhovnika Arona, tole:

^26:2 »Preštejta vso skupnost Izraelovih sinov, dvajsetletne in starejše, po njihovih očetnih hišah, vse, ki so v Izraelu zmožni za vojsko!«

^26:3 Tedaj sta jim Mojzes in duhovnik Eleazar govorila na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi in rekla:

^26:4 »Prešteli bomo dvajsetletne in starejše, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.« In to so Izraelovi sinovi, ki so odšli iz egiptovske dežele:

^26:5 Ruben, Izraelov prvorojenec; Rubenovi sinovi: od Henoha rodbina Hénohovcev, od Palúja rodbina Palújevcev,

^26:6 od Hecróna rodbina Hecrónovcev, od Karmíja rodbina Karmíjevcev.

^26:7 To so rodbine Rúbenovcev; našteli so jih triinštirideset tisoč sedemsto trideset.

^26:8 Palújevi sinovi: Eliáb;

^26:9 in Eliábovi sinovi: Nemuél, Datán in Abirám. – To sta tista Datán in Abirám, poslanca skupnosti, ki sta se uprla Mojzesu in Aronu. Bila sta v Korahovi družbi, ko se je uprla Gospodu.

^26:10 In zemlja je odprla usta in pogoltnila njiju in Koraha, ko je pomrla njegova družba in je ogenj požrl dvesto petdeset mož; tako so postali svarilno znamenje.

^26:11 Korahovi sinovi pa niso umrli.

^26:12 Simeonovi sinovi po svojih rodbinah: od Jemuéla rodbina Jemuélovcev, od Jamína rodbina Jamínovcev, od Jahína rodbina Jahínovcev,

^26:13 od Zeraha rodbina Zêrahovcev, od Šaúla rodbina Šaúlovcev.

^26:14 To so rodbine Simeonovcev: dvaindvajset tisoč dvesto.

^26:15 Gadovi sinovi po svojih rodbinah: od Cifjóna rodbina Cifjónovcev, od Hagijá rodbina Hagíjevcev, od Šuníja rodbina Šuníjevcev,

^26:16 od Ozníja rodbina Ozníjevcev, od Eríja rodbina Eríjevcev,

^26:17 od Aróda rodbina Aródovcev, od Arelíja rodbina Arelíjevcev.

^26:18 To so rodbine Gadovih sinov; našteli so jih štirideset tisoč petsto.

^26:19 Judova sinova sta bila Er in Onán, a sta umrla v kánaanski deželi.

^26:20 Judovi sinovi po svojih rodbinah pa so bili: od Šelája rodbina Šelájevcev, od Pereca rodbina Pêrecovcev, od Zeraha rodbina Zêrahovcev.

^26:21 Perecovi sinovi pa so bili: od Hecróna rodbina Hecrónovcev, od Hamúla rodbina Hamúlovcev.

^26:22 To so Judove rodbine; našteli so jih šestinsedemdeset tisoč petsto.

^26:23 Isahárjevi sinovi po svojih rodbinah: od Tolája rodbina Tolájevcev, od Puvája rodbina Puvájevcev,

^26:24 od Jašúba rodbina Jašúbovcev, od Šimróna rodbina Šimrónovcev.

^26:25 To so Isahárjeve rodbine; našteli so jih štiriinšestdeset tisoč tristo.

^26:26 Zábulonovi sinovi po svojih rodbinah: od Sereda rodbina Sêredovcev, od Elóna rodbina Elónovcev, od Jahleéla rodbina Jahleélovcev.

^26:27 To so rodbine Zábulonovcev; našteli so jih šestdeset tisoč petsto.

^26:28 Jožefova sinova po svojih rodbinah: Manáse in Efrájim.

^26:29 Manásejevi sinovi: od Mahírja rodbina Mahírjevcev; Mahírju pa se je rodil Gileád, od Gileáda rodbina Gileádcev.

^26:30 To so Gileádovi sinovi: od Iezerja rodbina Iézerjevcev, od Heleka rodbina Hélekovcev,

^26:31 od Asriéla rodbina Asriélovcev, od Šehema rodbina Šéhemovcev,

^26:32 od Šemidája rodbina Šemidájevcev, od Heferja rodbina Héferjevcev.

^26:33 Heferjev sin Celofhád pa ni imel sinov, temveč samo hčere. In imena Celofhádovih hčera so Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca.

^26:34 To so Manásejeve rodbine; našteli so jih dvainpetdeset tisoč sedemsto.

^26:35 To so Efrájimovi sinovi po svojih rodbinah: od Šutélaha rodbina Šutélahovcev, od Beherja rodbina Béherjevcev, od Tahana rodbina Táhanovcev.

^26:36 To pa so Šutélahovi sinovi: od Erána rodbina Eránovcev.

^26:37 To so rodbine Efrájimovih sinov; našteli so jih dvaintrideset tisoč petsto. To so Jožefovi sinovi po svojih rodbinah.

^26:38 Benjaminovi sinovi po svojih rodbinah: od Bela rodbina Bélovcev, od Ašbéla rodbina Ašbélovcev, od Ahiráma rodbina Ahirámovcev,

^26:39 od Šufáma rodbina Šufámovcev, od Hufáma rodbina Hufámovcev.

^26:40 Belova sinova pa sta bila Ard in Naamán; od prvega rodbina Árdovcev, od Naamána pa rodbina Naamánovcev.

^26:41 To so Benjaminovi sinovi po svojih rodbinah; našteli so jih petinštirideset tisoč šeststo.

^26:42 To so Danovi sinovi po svojih rodbinah: od Šuháma rodbina Šuhámovcev. To so Danove rodbine po svojih rodbinah.

^26:43 Iz vseh rodbin Šuhámovcev so jih našteli štiriinšestdeset tisoč štiristo.

^26:44 Aserjevi sinovi po svojih rodbinah: od Jimnája rodbina Jimnájevcev, od Jišvíja rodbina Jišvíjevcev, od Berijája rodbina Berijájevcev.

^26:45 Od Berijájevih sinov: od Heberja rodbina Héberjevcev, od Malkiéla rodbina Malkiélovcev.

^26:46 Aserjevi hčeri pa je bilo ime Sêraha.

^26:47 To so rodbine Aserjevih sinov; našteli so jih triinpetdeset tisoč štiristo.

^26:48 Neftálijevi sinovi po svojih rodbinah: od Jahceéla rodbina Jahceélovcev, od Guníja rodbina Guníjevcev,

^26:49 od Jecerja rodbina Jécerjevcev, od Šiléma rodbina Šilémovcev.

^26:50 To so Neftálijeve rodbine po svojih rodbinah; našteli so jih petinštirideset tisoč štiristo.

^26:51 To je število preštetih Izraelovih sinov: šeststo en tisoč sedemsto trideset.

^26:52 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^26:53 »Tem naj se razdeli dežela v dediščino po številu imen.

^26:54 Številnejšemu daj večjo dediščino in maloštevilnemu daj manjšo dediščino; vsak naj dobi svojo dediščino po številu njegovih preštetih.

^26:55 Vendar naj se dežela razdeli z žrebom. Dedujejo naj po imenih rodov svojih očetov.

^26:56 Dediščina naj se po žrebu razdeli med številnejše in maloštevilne.«

^26:57 To so prešteti Lévijevci po svojih rodbinah: od Geršóna rodbina Geršónovcev, od Keháta rodbina Kehátovcev, od Meraríja rodbina Meraríjevcev.

^26:58 To so rodbine Levijevih sinov: rodbina Libníjevcev, rodbina Hebrónovcev, rodbina Mahlíjevcev, rodbina Mušíjevcev, rodbina Kórahovcev. – Kehátu se je rodil Amrám.

^26:59 Amrámovi ženi pa je bilo ime Johébeda, Levijeva hči, ki se je rodila Leviju v Egiptu. Amrámu je rodila Arona, Mojzesa in njuno sestro Mirjam.

^26:60 In Aronu so se rodili Nadáb, Abihú, Eleazar in Itamár.

^26:61 Nadáb in Abihú pa sta umrla, ko sta pred Gospodom darovala nedovoljen ogenj. –

^26:62 Vseh moških, starih mesec in več, so našteli triindvajset tisoč. Ti namreč niso bili prešteti sredi Izraelovih sinov, kajti ni jim bila dana dediščina sredi Izraelovih sinov.

^26:63 To so tisti, ki sta jih preštela Mojzes in duhovnik Eleazar, ko sta štela Izraelove sinove na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi.

^26:64 Med njimi ni bilo nobenega izmed tistih, ki sta jih Mojzes in duhovnik Aron preštela takrat, ko sta štela Izraelove sinove v Sinajski puščavi.

^26:65 Kajti Gospod jim je rekel, da bodo gotovo umrli v puščavi; tako ni ostal nobeden izmed njih razen Jefunéjevega sina Kaléba in Nunovega sina Józueta.

^27:1 Tedaj so prišle hčere Celofháda, sinú Heferja, sinú Gileáda, sinú Mahírja, sinú Manáseja iz rodbine Jožefovega sina Manáseja; in to so imena njegovih hčera: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca.

^27:2 Stopile so pred Mojzesa in duhovnika Eleazarja, pred kneze in vso skupnost pri vhodu v shodni šotor in rekle:

^27:3 »Naš oče je umrl v puščavi; pa ni bil v družbi tistih, ki so se zbrali zoper Gospoda, v Korahovi družbi, ampak je umrl zaradi svojega greha; in ni imel sinov.

^27:4 Zakaj naj bi ime našega očeta izginilo iz njegove rodbine, ker ni imel sina? Daj nam posest sredi bratov našega očeta!«

^27:5 Mojzes je ponesel njihovo zadevo pred Gospoda.

^27:6 In Gospod je rekel Mojzesu tole:

^27:7 »Prav so govorile Celofhádove hčere. Moraš jim dati dedno posest sredi bratov njihovega očeta in prenesti dediščino njihovega očeta nanje!

^27:8 Izraelovim sinovom pa govôri in jim reci: ›Če kdo umre in nima sina, prenesite njegovo dediščino na hčer!

^27:9 Če pa nima hčere, potem dajte njegovo dediščino bratom!

^27:10 Če nima bratov, dajte dediščino bratom njegovega očeta!

^27:11 Če pa očetovih bratov ni, dajte njegovo dediščino najbližjemu sorodniku iz njegove rodbine; naj jo dobi v last.‹« To naj bo Izraelovim sinovom zakon in pravo, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^27:12 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi na to goro Abarím in oglej si deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom!

^27:13 Ko si jo ogledaš, boš tudi ti pridružen svojim ljudem, kakor je bil pridružen tvoj brat Aron.

^27:14 Kajti v Cinski puščavi, ko se je skupnost prepirala, sta se uprla mojemu ukazu, ko bi morala pred njimi z vodo izpričati, da sem svet.« – To so vode Meríba pri Kadešu v Cinski puščavi.

^27:15 Mojzes je govoril Gospodu in rekel:

^27:16 »Naj Gospod, Bog duhov vsega mesa, postavi nad skupnost moža,

^27:17 ki bo pred njimi odhajal in prihajal, jih vodil ven in vodil noter, da Gospodova skupnost ne bo kakor ovce, ki nimajo pastirja.«

^27:18 In Gospod je rekel Mojzesu: »Vzemi si Nunovega sina Józueta, moža, v katerem je duh, in polôži svojo roko nanj!

^27:19 Postavi ga pred duhovnika Eleazarja in vso skupnost in ga umésti pred njihovimi očmi!

^27:20 Daj mu nekaj svoje veljave, da ga bo poslušala vsa skupnost Izraelovih sinov!

^27:21 Stopa naj pred duhovnika Eleazarja, da pred Gospodom povpraša zanj za razsodbo urím; na njegov ukaz naj odhajajo in na njegov ukaz naj prihajajo on in z njim vsi Izraelovi sinovi in vsa skupnost.«

^27:22 Mojzes je storil, kakor mu je zapovedal Gospod; vzel je Józueta in ga postavil pred duhovnika Eleazarja in pred vso skupnost.

^27:23 Položil je roke nanj in ga umestil, kakor je Gospod govoril po Mojzesu.

^28:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^28:2 »Zapovej Izraelovim sinovom in jim reci: ›Skrbite za to, da mi boste ob določenem času darovali moje darove, mojo jed kot ognjene daritve meni v prijeten vonj!‹

^28:3 In reci jim: ›To je ognjena daritev, ki jo darujte Gospodu: vsak dan dve enoletni neoporečni jagnjeti kot redno žgalno daritev.

^28:4 Eno jagnje pripravi zjutraj, drugo pa proti večeru

^28:5 in kot jedilno daritev desetinko škafa bele moke, umešene s četrtinko vrča olja iz stolčenih oliv.

^28:6 To je redna žgalna daritev, kakršne so opravljali na Sinajski gori kot ognjeno daritev v prijeten vonj Gospodu.

^28:7 Njena pitna daritev naj bo četrtinka vrča za posamezno jagnje. – V svetišču izlij pitno daritev opojne pijače za Gospoda!

^28:8 Drugo jagnje pripravi proti večeru; daruj ga z njegovo jedilno in pitno daritvijo kakor zjutraj kot ognjeno daritev v prijeten vonj Gospodu!

^28:9 Sobotni dan: dve enoletni neoporečni jagnjeti in za jedilno daritev dve desetinki z oljem umešene bele moke in njej pripadajoča pitna daritev.

^28:10 To je sobotna žgalna daritev, za vsako soboto poleg redne žgalne daritve z njeno pitno daritvijo.

^28:11 Ob začetku mesecev darujte Gospodu žgalno daritev: dva mlada junca, enega ovna, sedem enoletnih neoporečnih jagnjet

^28:12 in tri desetinke z oljem umešene bele moke kot jedilno daritev za vsakega junca in dve desetinki z oljem umešene bele moke za ovna

^28:13 in po eno desetinko z oljem umešene bele moke kot jedilno daritev za vsako jagnje. To naj bo žgalna daritev v prijeten vonj, ognjena daritev za Gospoda.

^28:14 Pripadajoče pitne daritve naj bodo: pol vrča za vsakega junca, tretjinka vrča za ovna in četrtinka vrča vina na jagnje. To je mesečna žgalna daritev, ob vsakem mlaju, za vse mesece v letu.

^28:15 In poleg redne žgalne daritve naj bo pripravljen še kozel kot daritev za greh Gospodu in pripadajoča pitna daritev.

^28:16 V prvem mesecu, štirinajsti dan meseca, je pasha za Gospoda.

^28:17 Petnajsti dan tega meseca je praznik; sedem dni jejte nekvašeni kruh!

^28:18 Prvi dan naj bo svet shod; ne opravljajte nobenega težkega dela!

^28:19 Darujte Gospodu kot ognjeno in žgalno daritev: dva mlada junca, enega ovna in sedem enoletnih jagnjet – naj bodo neoporečni –

^28:20 in kot njihovo jedilno daritev z oljem umešeno belo moko; pripravite tri desetinke za junca, dve desetinki za ovna

^28:21 in po desetinko pripravi za vsako jagnje, za sedem jagnjet,

^28:22 in kozla daritve za greh, da se opravi sprava za vas.

^28:23 Vse to pripravite poleg jutranje žgalne daritve, ki je redna daritev!

^28:24 Enako pripravljajte sedem dni vsak dan kot jed ognjene daritve v prijeten vonj Gospodu poleg redne žgalne daritve in njene pitne daritve!

^28:25 Sedmi dan pa imejte svet shod; ne opravljajte nobenega težkega dela!

^28:26 Na dan prvin, ko Gospodu darujete novo jedilno daritev ob vašem prazniku tednov, imejte svet shod; ne opravljajte nobenega težkega dela!

^28:27 Kot žgalno daritev v prijeten vonj Gospodu darujte dva mlada junca, ovna in sedem enoletnih jagnjet!

^28:28 In kot njihovo jedilno daritev z oljem umešeno belo moko, tri desetinke za vsakega junca, dve desetinki za ovna

^28:29 in po desetinko za vsako jagnje, za sedem jagnjet,

^28:30 in kozla, da se opravi sprava za vas.

^28:31 Pripravite jih s pripadajočimi pitnimi daritvami vred poleg redne žgalne in njene jedilne daritve! – Naj bodo neoporečne.

^29:1 V sedmem mesecu, prvi dan meseca, imejte svet shod; ne opravljajte nobenega težkega dela; naj vam bo dan trobentanja!

^29:2 Opravite žgalno daritev v prijeten vonj Gospodu: mladega junca, ovna, sedem enoletnih neoporečnih jagnjet

^29:3 in kot njihovo jedilno daritev z oljem umešeno belo moko: tri desetinke za junca, dve desetinki za ovna

^29:4 in po desetinko za vsako jagnje, za sedem jagnjet,

^29:5 in kozla kot daritev za greh, da se opravi sprava za vas.

^29:6 Vse to poleg žgalne daritve o mlaju s pripadajočo jedilno daritvijo in poleg redne žgalne daritve z njeno jedilno daritvijo in s pripadajočima pitnima daritvama – kakor je o njih določeno – kot ognjeno daritev v prijeten vonj Gospodu.

^29:7 Deseti dan tega sedmega meseca imejte svet shod! Pokorite svoje duše in ne opravljajte nobenega dela!

^29:8 Kot žgalno daritev Gospodu darujte v prijeten vonj mladega junca, ovna, sedem enoletnih jagnjet – naj vam bodo neoporečni –

^29:9 in kot njihove jedilne daritve z oljem umešeno belo moko: tri desetinke za junca, dve desetinki za ovna,

^29:10 po desetinko za vsako jagnje, za sedem jagnjet,

^29:11 in kozla daritve za greh poleg spravne daritve in redne žgalne daritve z njeno jedilno daritvijo in s pripadajočimi pitnimi daritvami!

^29:12 Petnajsti dan sedmega meseca imejte svet shod! Ne opravljajte nobenega težkega dela! Sedem dni obhajajte praznik Gospodu!

^29:13 Kot ognjeno daritev darujte žgalno daritev v prijeten vonj Gospodu: trinajst mladih juncev, dva ovna, štirinajst enoletnih jagnjet – naj bodo neoporečni –

^29:14 in kot njihove jedilne daritve z oljem umešeno belo moko: tri desetinke za vsakega junca, za trinajst juncev, dve desetinki za vsakega ovna, za dva ovna,

^29:15 in po desetinko za vsako jagnje, za štirinajst jagnjet,

^29:16 in kozla daritve za greh poleg redne žgalne daritve z njeno jedilno in pitno daritvijo!

^29:17 Drugi dan: dvanajst mladih juncev, dva ovna, štirinajst enoletnih neoporečnih jagnjet

^29:18 in njihove jedilne in pitne daritve za junce, ovna in jagnjeta po njihovem številu, kakor je določeno,

^29:19 in kozla daritve za greh poleg redne žgalne daritve z njeno jedilno in pitno daritvijo.

^29:20 Tretji dan: enajst juncev, dva ovna, štirinajst enoletnih neoporečnih jagnjet

^29:21 in pripadajoče jedilne in pitne daritve za junce, ovna in jagnjeta po njihovem številu, kakor je določeno,

^29:22 in kozla daritve za greh poleg redne žgalne daritve z njeno jedilno in pitno daritvijo.

^29:23 Četrti dan: deset juncev, dva ovna, štirinajst enoletnih neoporečnih jagnjet,

^29:24 pripadajoče jedilne in pitne daritve za junce, ovna in jagnjeta po njihovem številu, kakor je določeno,

^29:25 in kozla daritve za greh poleg redne žgalne daritve z njeno jedilno in pitno daritvijo.

^29:26 Peti dan: devet juncev, dva ovna, štirinajst enoletnih neoporečnih jagnjet

^29:27 in pripadajoče jedilne in pitne daritve za junce, ovna in jagnjeta po njihovem številu, kakor je določeno,

^29:28 in kozla daritve za greh poleg redne žgalne daritve z njeno jedilno in pitno daritvijo.

^29:29 Šesti dan: osem juncev, dva ovna, štirinajst enoletnih neoporečnih jagnjet

^29:30 in pripadajoče jedilne in pitne daritve za junce, ovna in jagnjeta po njihovem številu, kakor je določeno,

^29:31 in kozla daritve za greh poleg redne žgalne daritve z njeno jedilno in pitno daritvijo.

^29:32 Sedmi dan: sedem juncev, dva ovna, štirinajst enoletnih neoporečnih jagnjet

^29:33 in pripadajoče jedilne in pitne daritve za junce, ovna in jagnjeta po njihovem številu, kakor je določeno,

^29:34 in kozla daritve za greh poleg redne žgalne daritve z njeno jedilno in pitno daritvijo.

^29:35 Osmi dan imejte praznično zborovanje! Ne opravljajte nobenega težkega dela!

^29:36 Kot ognjeno daritev darujte žgalno daritev v prijeten vonj Gospodu: junca, ovna, sedem enoletnih neoporečnih jagnjet,

^29:37 pripadajoče jedilne in pitne daritve za junca, ovna in jagnjeta po njihovem številu, kakor je določeno,

^29:38 in kozla daritve za greh poleg redne žgalne daritve z njeno jedilno in pitno daritvijo!

^29:39 To pripravljajte Gospodu ob svojih praznikih poleg svojih zaobljubljenih in prostovoljnih darov ter svojih žgalnih, jedilnih, pitnih in mirovnih daritev!‹«

^30:1 In Mojzes je Izraelovim sinovom povedal natanko tako, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^30:2 Mojzes je govoril poglavarjem rodov Izraelovih sinov in rekel: »Tole je zapovedal Gospod:

^30:3 ›Kadar se kak mož zaobljubi Gospodu ali s prisego zaveže, da se bo česa držal, naj ne prelomi besede; naj stori vse, kar je prišlo iz njegovih ust.

^30:4 Kadar pa se ženska, ko je še mlada v hiši svojega očeta, zaobljubi Gospodu ali se zaveže, da se bo česa držala,

^30:5 in njen oče sliši o njeni zaobljubi ali o obvezi, h kateri se je zavezala, in ji oče to pusti, tedaj veljajo vse njene zaobljube in obveze, h katerim se je zavezala.

^30:6 Če pa ji oče na dan, ko o tem sliši, to prepove, tedaj ne velja nobena od njenih zaobljub, nobena obveza, h kateri se je zavezala. Gospod ji bo odpustil, kajti oče ji je prepovedal.

^30:7 Če se omoži, ko jo še veže zaobljuba ali kaka nepremišljena beseda njenih ustnic, s katero se je zavezala,

^30:8 pa mož o tem sliši in ji na dan, ko sliši, to pusti, tedaj veljajo njene zaobljube in obveze, h katerim se je zavezala.

^30:9 Če pa ji mož na dan, ko o tem sliši, to prepove, tedaj razveljavi zaobljubo, ki jo veže, in nepremišljeno besedo njenih ustnic, s katero se je zavezala. Gospod ji bo odpustil.

^30:10 – Velja pa zaobljuba vdove ali odslovljene žene, velja vse, k čemur se je zavezala. –

^30:11 Če žena naredi zaobljubo ali se s prisego zaveže, da se bo česa držala, ko je v moževi hiši,

^30:12 pa mož o tem sliši in ji to pusti in ji tega ne brani, tedaj veljajo vse njene zaobljube in vse obveze, h katerim se je zavezala.

^30:13 Če pa jih mož na dan, ko o tem sliši, razglasi za neveljavne, tedaj ne velja nič od tega, kar je prišlo prek njenih ustnic glede njenih zaobljub ali glede tega, k čemur se je zavezala; njen mož je to razveljavil in Gospod ji bo odpustil.

^30:14 Kakršna koli je zaobljuba in kakršna koli prisega, s katero se zaveže pokoriti dušo, njen mož jo potrdi in njen mož jo razveljavi.

^30:15 Če ji mož to dan za dnem dopušča, tedaj potrjuje vse njene zaobljube ali vse obveze, ki jo vežejo; potrjuje jih, ker ji na dan, ko o tem sliši, to dopušča.

^30:16 Če pa jih razglasi za neveljavne pozneje, potem ko je o tem slišal, si bo naložil njeno krivdo.‹«

^30:17 To so zakoni, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu o razmerju med možem in ženo, med očetom in hčerjo, ko je še mlada v očetovi hiši.

^31:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^31:2 »Maščuj se Midjáncem za Izraelove sinove! Potem boš pridružen svojim ljudem.«

^31:3 Nato je Mojzes govoril ljudstvu in rekel: »Oborožite izmed sebe može za vojsko! Naj gredo nad Midján, da nad njim opravijo Gospodovo maščevanje.

^31:4 Po tisoč iz vsakega Izraelovega rodu jih pošljite v vojno!«

^31:5 Izbrali so torej iz Izraelovih tisočnij po tisoč mož iz vsakega rodu, dvanajst tisoč oboroženih za vojno.

^31:6 In Mojzes jih je poslal, po tisoč iz vsakega rodu, v vojno, in z njimi Pinhása, sina duhovnika Eleazarja, ki je imel v rokah svete priprave in trobente za zavijanje.

^31:7 Šli so v vojno zoper Midjánce, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, in pobili vse moške.

^31:8 Poleg drugih, ki so jih prebodli, so ubili tudi midjánske kralje: Evíja, Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Bileáma, Beórjevega sina, so ubili z mečem.

^31:9 Izraelovi sinovi so odpeljali midjánske žene in njihove otroke kot ujetnike in vzeli kot plen vso njihovo živino in vse črede in vse imetje.

^31:10 Vsa mesta, kjer so prebivali, in vsa šotorišča so požgali z ognjem.

^31:11 In vzeli so, kar so uropali, in ves plen, ljudi in živino,

^31:12 in pripeljali k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in skupnosti Izraelovih sinov ujetnike in plen in vse, kar so uropali, v tabor na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi.

^31:13 Mojzes in duhovnik Eleazar in vsi knezi skupnosti so jim šli iz tabora naproti.

^31:14 Mojzes pa se je razjezil nad vojnimi poveljniki, nad tisočniki in stotniki, ki so prišli iz vojnega spopada.

^31:15 Rekel jim je: »Vse ženske ste pustili pri življenju!

^31:16 Glejte, prav te so po Bileámovi besedi zapeljale Izraelove sinove v nezvestobo do Gospoda zaradi Peórja; tako je prišla nadloga nad Gospodovo skupnost.

^31:17 Zdaj torej pobijte vse otroke moškega spola; prav tako ubijte vsako žensko, ki je že spoznala moža in ležala z moškim!

^31:18 Vse otroke ženskega spola, tiste, ki še niso spoznale moškega ležišča, pa pustite živeti!

^31:19 Vi se za sedem dni utaborite zunaj tabora; vsi, ki ste koga ubili, in vsi, ki ste se dotaknili kakega umorjenca, se tretji in sedmi dan očiščujte, vi in vaše ujetnice!

^31:20 Očistite tudi vsa oblačila in vso opravo iz kože, vse, kar je narejeno iz kozje dlake, vse lesene posode!«

^31:21 Duhovnik Eleazar je rekel bojevnikom, ki so šli v vojno: »To je zakon postave, ki ga je Gospod zapovedal Mojzesu:

^31:22 Samó zlato, srebro, bron, železo, kositer in svinec,

^31:23 vse, kar sme priti v ogenj, vlecite skoz ogenj, da bo čisto; tudi z očiščevalno vodo naj bo očiščeno. Vse pa, kar ne sme priti v ogenj, vlecite skozi vodo!

^31:24 In sedmi dan si operite oblačila, da boste čisti! Potem smete priti v tabor.«

^31:25 Gospod je rekel Mojzesu tole:

^31:26 »Ti in duhovnik Eleazar in družinski poglavarji skupnosti ugotovite, koliko je ugrabljenega plena, ujetnikov in živine!

^31:27 Razdêli plen na pol med bojevnike, ki so šli v vojno, in vso skupnost!

^31:28 Poberi pa od bojevnikov, ki so šli v vojno, davek za Gospoda: po eno dušo od petsto ljudi, po eno žival od petsto goveda, oslov in drobnice;

^31:29 vzemi to od njihove polovice in daj duhovniku Eleazarju kot prispevek za Gospoda!

^31:30 Od polovice plena, ki pripada Izraelovim sinovom, pa vzemi po enega od petdesetih ljudi, po eno od goveda, oslov in drobnice, sploh od vse živine, in jih daj levitom, ki oskrbujejo službo pri Gospodovem prebivališču!«

^31:31 Mojzes in duhovnik Eleazar sta storila, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^31:32 Od uropanega, kar je ostalo od plena, ki so ga uplenili bojevniki, je bilo šeststo petinsedemdeset tisoč glav drobnice,

^31:33 dvainsedemdeset tisoč glav goveda,

^31:34 enainšestdeset tisoč oslov

^31:35 in od ljudi vsega skupaj dvaintrideset tisoč žensk, ki niso spoznale moškega ležišča.

^31:36 Polovica, delež tistih, ki so bili šli v vojno, je znašala tristo sedemintrideset tisoč petsto glav drobnice;

^31:37 davek za Gospoda od drobnice pa je znašal šeststo petinsedemdeset glav;

^31:38 dalje šestintrideset tisoč glav goveda, od tega davek za Gospoda dvainsedemdeset glav;

^31:39 trideset tisoč petsto oslov, od tega davek za Gospoda enainšestdeset glav;

^31:40 in šestnajst tisoč ljudi, od tega davek za Gospoda dvaintrideset duš.

^31:41 Mojzes je torej dal davek kot prispevek za Gospoda duhovniku Eleazarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^31:42 Od polovice plena za Izraelove sinove, ki jo je Mojzes ločil od deleža bojevnikov,

^31:43 od polovice, ki je pripadla skupnosti – tristo sedemintrideset tisoč petsto glav drobnice,

^31:44 šestintrideset tisoč glav goveda,

^31:45 trideset tisoč petsto oslov

^31:46 in šestnajst tisoč ljudi –,

^31:47 od polovice za Izraelove sinove je torej Mojzes vzel po enega na petdeset ujetih ljudi in tudi od živine in jih dal levitom, ki so oskrbovali službo pri Gospodovem prebivališču, kakor mu je zapovedal Gospod.

^31:48 Tedaj so k Mojzesu pristopili poveljniki, ki so bili postavljeni nad tisočnijami vojske, tisočniki in stotniki.

^31:49 Rekli so Mojzesu: »Tvoji služabniki so prešteli vse bojevnike, ki so nam podrejeni, in niti eden ne manjka.

^31:50 Zato prinašamo kot dar za Gospoda, kar je kdo našel zlatnine: verižice, zapestnice, prstane, uhane in ogrlice, da bi pred Gospodom dosegli spravo za svoje duše.«

^31:51 Mojzes in duhovnik Eleazar sta vzela od njih zlato, vse umetelne izdelke.

^31:52 In vsega zlata, ki so ga tisočniki in stotniki darovali Gospodu kot dar vzdigovanja, je bilo šestnajst tisoč sedemsto petdeset šeklov.

^31:53 Bojevniki pa so plenili vsak zase.

^31:54 Mojzes in duhovnik Eleazar sta torej vzela zlato od tisočnikov in stotnikov in ga nesla v shodni šotor kot spomin za Izraelove sinove pred Gospodom.

^32:1 Rubenovi in Gadovi sinovi so imeli veliko živine, silno množino. Ogledali so si jazêrsko in gileádsko deželo in glej, ta kraj je bil kraj za živino.

^32:2 Gadovi in Rubenovi sinovi so torej prišli in rekli Mojzesu, duhovniku Eleazarju in knezom skupnosti tole:

^32:3 »Atarót, Dibón, Jazêr, Nimra, Hešbón, Elalé, Sibma, Nebó in Beón,

^32:4 dežela, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo skupnostjo, je dežela za živino; in tvoji služabniki imajo živino.«

^32:5 In rekli so: »Če smo našli naklonjenost v tvojih očeh, daj to deželo v posest svojim služabnikom; ne vôdi nas čez Jordan!«

^32:6 Mojzes je rekel Gadovim in Rubenovim sinovom: »Vaši bratje naj gredo v boj, vi pa boste ostali tukaj?

^32:7 Zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli čez v deželo, ki jim jo je dal Gospod?

^32:8 Tako so delali vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadeš Barnée ogledovat deželo.

^32:9 Prišli so do Eškólske doline in si ogledali deželo, a so odvrnili srce Izraelovih sinov, da niso hoteli iti v deželo, ki jim jo je dal Gospod.

^32:10 In tisti dan se je vnela Gospodova jeza; prisegel je in rekel:

^32:11 ›Možje, ki so odšli iz Egipta – dvajsetletni in starejši –, nikoli ne bodo videli zemlje, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker se me niso zvesto držali

^32:12 razen Kenázovca Kaléba, Jefunéjevega sina, in Nunovega sina Józueta, kajti zvesto sta se držala Gospoda.‹

^32:13 In vnela se je Gospodova jeza nad Izraelom, da jim je dal štirideset let bloditi po puščavi, dokler ni preminil ves tisti rod, ki je delal hudo v Gospodovih očeh.

^32:14 In glej, stopili ste na mesto svojih očetov, zarod grešnikov, da še povečate silno Gospodovo jezo proti Izraelu.

^32:15 Kajti če se obrnete od njega, bo storil, da bo Izrael še naprej ostal v puščavi; tako boste uničili vse to ljudstvo.«

^32:16 Tedaj so pristopili k njemu in rekli: »Tu bomo postavili ovčje ograde za svojo živino in mesta za svoje otroke.

^32:17 Mi bomo pripravljeni, da gremo opasani za boj pred Izraelovimi sinovi, dokler jih ne pripeljemo v njihov kraj; naši otroci pa naj ostanejo v mestih, utrjenih pred prebivalci te dežele.

^32:18 Ne bomo se vrnili v svoje hiše, dokler vsak izmed Izraelovih sinov ne dobi v last svoje dediščine.

^32:19 Saj ne dobimo z njimi dediščine onstran Jordana in tam naprej, kajti pripadla nam je dediščina tostran Jordana, na vzhodu.«

^32:20 Mojzes jim je rekel: »Če storite tako, če pojdete opasani za boj na vojno pred Gospodom,

^32:21 in bo vsak vaš bojevnik šel prek Jordana pred Gospodom, dokler ne prežene izpred sebe svojih sovražnikov,

^32:22 in se vrnete šele potem, ko bo dežela osvojena pred Gospodom, boste brez krivde pred Gospodom in pred Izraelom; in ta dežela naj vam bo v dedno posest pred Gospodom.

^32:23 Če pa ne storite tako, glejte, ste grešili proti Gospodu in vedite, da vas bo vaš greh našel.

^32:24 Postavite si mesta za svoje otroke in ograde za svojo drobnico, toda storite, kar je prišlo iz vaših ust!«

^32:25 Gadovi in Rubenovi sinovi so rekli Mojzesu tole: »Tvoji služabniki bodo storili, kakor zapoveduje moj gospod.

^32:26 Naši otroci, žene, črede in vsa živina naj ostanejo v gileádskih mestih,

^32:27 tvoji služabniki pa pojdejo, vsi vojaško opasani, pred Gospodom v boj tako, kakor pravi moj gospod.«

^32:28 Nato je Mojzes glede njih zapovedal duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in poglavarjem očetnih hiš rodov Izraelovih sinov.

^32:29 Rekel jim je: »Če bodo šli Gadovi in Rubenovi sinovi z vami čez Jordan vsi opasani za boj pred Gospodom, jim, potem ko bo dežela pred vami osvojena, dajte gileádsko deželo v dedno posest.

^32:30 Če pa ne bodo šli oboroženi z vami čez, naj dobijo svoj del posesti med vami v kánaanski deželi.«

^32:31 Gadovi in Rubenovi sinovi so odgovorili in rekli: »Storili bomo tako, kakor je Gospod govoril tvojim služabnikom.

^32:32 Opasani za boj pred Gospodom bomo šli čez v kánaansko deželo, toda za nas je dedna posest, ki jo bomo vzeli v last, onstran Jordana.«

^32:33 Tedaj jim je Mojzes dal, Gadovim in Rubenovim sinovom in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja, kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna, kraljestvo bašánskega kralja Oga, deželo in njena mesta z ozemlji, mesta po deželi naokrog.

^32:34 In Gadovi sinovi so pozidali Dibón, Atarót, Aroêr,

^32:35 Atrót Šofán, Jazêr, Jogbóho,

^32:36 Bet Nimro, Bet Harám, utrjena mesta in ovčje ograde.

^32:37 Rubenovi sinovi pa so pozidali Hešbón, Elalé, Kirjatájim,

^32:38 Nebó, Báal Meón – s spremenjenimi imeni – in Sibmo. Mestom, ki so jih pozidali, so dali imena.

^32:39 Sinovi Manásejevega sina Mahírja so šli v Gileád, ga zavzeli in pregnali Amoréjce, ki so bili tam.

^32:40 Mojzes je dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta se je tam naselil.

^32:41 Manásejev sin Jaír je šel in zavzel njihove vasi in jih imenoval Jaírove vasi.

^32:42 Šel je tudi Nobah in zavzel Kenát z njegovimi naselji; po svojem imenu mu je dal ime Nobah.

^33:1 To so postaje Izraelovih sinov, ki so pod Mojzesovim in Aronovim vodstvom po svojih četah odšli iz Egipta.

^33:2 Mojzes je popisal kraje, od koder so po Gospodovem ukazu odhajali po postajah; to so njihove postaje po odhodnih krajih.

^33:3 V prvem mesecu, petnajsti dan prvega meseca, so se odpravili iz Ramesésa. Na dan po pashi so Izraelovi sinovi z vzdignjeno roko odšli pred očmi vseh Egipčanov,

^33:4 medtem ko so ti pokopavali tiste, ki jih je med njimi Gospod udaril, vse prvorojence, in ko je Gospod opravil sodbo nad njihovimi bogovi.

^33:5 Izraelovi sinovi so se odpravili iz Ramesésa in se utaborili pri Sukótu.

^33:6 Odpravili so se iz Sukóta in se utaborili v Etámu, ki je ob robu puščave.

^33:7 Odpravili so se iz Etáma in krenili proti Pi Hahirótu, ki je nasproti Báal Cefónu, in se utaborili pred Migdólom.

^33:8 Odpravili so se od Pi Hahiróta in šli po sredi čez morje proti puščavi. Tri dni so hodili po Etámski puščavi in se utaborili v Mari.

^33:9 Odpravili so se iz Mare in prišli v Elím, kjer je bilo dvanajst studencev vodá in sedemdeset palm; tam so se utaborili.

^33:10 Odpravili so se iz Elíma in se utaborili ob Trstičnem morju.

^33:11 Odpravili so se od Trstičnega morja in se utaborili v Sinski puščavi.

^33:12 Odpravili so se iz Sinske puščave in se utaborili v Dofki.

^33:13 Odpravili so se iz Dofke in se utaborili v Alúšu.

^33:14 Odpravili so se iz Alúša in se utaborili v Refidímu; tam ni bilo vode, da bi ljudstvo lahko pilo.

^33:15 Odpravili so se iz Refidíma in se utaborili v Sinajski puščavi.

^33:16 Odpravili so se iz Sinajske puščave in se utaborili v Kibrót Taávi.

^33:17 Odpravili so se iz Kibrót Taáve in se utaborili v Hacerótu.

^33:18 Odpravili so se iz Haceróta in se utaborili v Ritmi.

^33:19 Odpravili so se iz Ritme in se utaborili v Rimón Perecu.

^33:20 Odpravili so se iz Rimón Pereca in se utaborili v Libni.

^33:21 Odpravili so se iz Libne in se utaborili v Risi.

^33:22 Odpravili so se iz Rise in se utaborili v Keheláti.

^33:23 Odpravili so se iz Keheláte in se utaborili na gori Šefer.

^33:24 Odpravili so se z gore Šefer in se utaborili v Harádi.

^33:25 Odpravili so se iz Haráde in se utaborili v Makhelótu.

^33:26 Odpravili so se iz Makhelóta in se utaborili v Tahatu.

^33:27 Odpravili so se iz Tahata in se utaborili v Tarahu.

^33:28 Odpravili so se iz Taraha in se utaborili v Mitki.

^33:29 Odpravili so se iz Mitke in se utaborili v Hašmóni.

^33:30 Odpravili so se iz Hašmóne in se utaborili v Moserótu.

^33:31 Odpravili so se iz Moseróta in se utaborili v Bené Jaakánu.

^33:32 Odpravili so se iz Bené Jaakána in se utaborili v Hor Gidgádu.

^33:33 Odpravili so se iz Hor Gidgáda in se utaborili v Jotbáti.

^33:34 Odpravili so se iz Jotbáte in se utaborili v Abróni.

^33:35 Odpravili so se iz Abróne in se utaborili v Ecjón Geberju.

^33:36 Odpravili so se iz Ecjón Geberja in se utaborili v Cinski puščavi, to je v Kadešu.

^33:37 Odpravili so se iz Kadeša in se utaborili pri gori Hor ob robu edómske dežele.

^33:38 Tedaj je šel duhovnik Aron po Gospodovem ukazu na goro Hor in je tam umrl v štiridesetem letu po izhodu Izraelovih sinov iz egiptovske dežele, v petem mesecu, prvi dan meseca.

^33:39 Ko je Aron umrl na gori Hor, je bil star sto triindvajset let.

^33:40 In Kánaanec, kralj Aráda, ki je bival v Negebu v kánaanski deželi, je slišal o prihodu Izraelovih sinov.

^33:41 Odpravili so se od gore Hor in se utaborili v Calmóni.

^33:42 Odpravili so se iz Calmóne in se utaborili v Punónu.

^33:43 Odpravili so se iz Punóna in se utaborili v Obótu.

^33:44 Odpravili so se iz Obóta in se utaborili v Ijé Abarímu na moábski meji.

^33:45 Odpravili so se iz Ijíma in se utaborili v Dibón Gadu.

^33:46 Odpravili so se iz Dibón Gada in se utaborili v Almón Diblatájemi.

^33:47 Odpravili so se iz Almón Diblatájeme in se utaborili na pogorju Abarím nasproti Nebóju.

^33:48 Odpravili so se s pogorja Abarím in se utaborili na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi.

^33:49 Taborili so ob Jordanu od Bet Ješimóta do Abél Šitíma na Moábskih planjavah.

^33:50 Gospod je govoril Mojzesu na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi in rekel:

^33:51 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko pridete čez Jordan v kánaansko deželo,

^33:52 preženite izpred sebe vse prebivalce dežele, uničite vse njihove kamnite kipe in vse njihove ulite podobe in porušite vse njihove višine!

^33:53 Potem si vzemite deželo v last in v njej prebivajte, kajti vam sem jo dal, da bi bila vaša last.

^33:54 Razdelite si deželo kot dediščino z žrebom po rodbinah; številnejšim dajte večjo dediščino in maloštevilnim dajte manjšo dediščino! Kakor se za koga izide žreb, tam naj bo njegov delež. Po rodovih svojih očetov si delite dediščino!

^33:55 Če pa ne preženete izpred sebe prebivalcev dežele, bodo za vas tisti izmed njih, ki jih boste pustili, postali trni v vaših očeh in ostni v vaših bokih; stiskali vas bodo v deželi, v kateri boste prebivali.

^33:56 Kakor sem nameraval storiti njim, bom storil vam.‹«

^34:1 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^34:2 »Zapovej Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko boste prišli v kánaansko deželo – to je dežela, ki vam pripada kot dedna posest, dežela Kánaan s svojimi mejami –,

^34:3 naj se vaša južna stran začenja pri Cinski puščavi in poteka ob Edómu; na vzhodu naj bo vaša južna meja na koncu Slanega morja.

^34:4 Potem naj zavije južno od vzpetine Akrabím in gre čez proti Cinu in se konča južno od Kadeš Barnée. Nato naj poteka do Hacár Adárja in proti Acmónu.

^34:5 Od Acmóna naj meja zavije k Egiptovskemu potoku in naj seže do morja.

^34:6 Vaša meja na zahodu naj vam bo Véliko morje; to naj bo vaša zahodna meja.

^34:7 Tole naj bo vaša meja proti severu: od Vélikega morja si jo potegnite do gore Hor,

^34:8 od tam potegnite mejo do poti proti Hamátu in naj se konča v Cedádu.

^34:9 Potem naj gre meja do Zifróna in njen konec naj bo Hacár Enán; to naj vam bo severna meja!

^34:10 Proti vzhodu si mejo začrtajte od Hacár Enána do Šefáma;

^34:11 od tam naj se spusti do Rible vzhodno od Ajina, potem naj gre dol in poteka vzdolž grebena vzhodno od Genezareškega jezera.

^34:12 Nato naj gre meja ob Jordanu navzdol in se konča v Slanem morju. To naj bo vaša dežela s svojimi mejami naokrog!‹«

^34:13 Mojzes je zapovedal Izraelovim sinovom in rekel: »To je dežela, ki si jo z žrebom razdelite kot dediščino; Gospod jo je zapovedal dati devetim rodovom in polovici rodu.

^34:14 Kajti rod Rubenovih sinov po svojih očetnih hišah in rod Gadovih sinov po svojih očetnih hišah in polovica Manásejevega rodu so že dobili svojo dediščino;

^34:15 dva rodova in pol rodu so že dobili svojo dediščino onstran Jordana pri Jerihi na jutranji strani proti vzhodu.«

^34:16 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^34:17 »To sta imeni mož, ki naj vam deželo razdelita v dediščino: duhovnik Eleazar in Nunov sin Józue.

^34:18 Vzemite še po enega kneza iz vsakega rodu, da razdelijo deželo v dediščino!

^34:19 In to so imena teh mož: za Judov rod Jefunéjev sin Kaléb,

^34:20 za rod Simeonovih sinov Amihúdov sin Šemuél,

^34:21 za Benjaminov rod Kislónov sin Elidád,

^34:22 za rod Danovih sinov Joglíjev sin knez Bukí,

^34:23 pri Jožefovih sinovih za rod Manásejevih sinov Efódov sin knez Haniél,

^34:24 za rod Efrájimovih sinov Šiftánov sin knez Kemuél,

^34:25 za rod Zábulonovih sinov Parnáhov sin knez Elicafán,

^34:26 za rod Isahárjevih sinov Azánov sin knez Paltiél,

^34:27 za rod Aserjevih sinov Šelomíjev sin knez Ahihúd

^34:28 in za rod Neftálijevih sinov Amihúdov sin knez Pedahél.

^34:29 To so tisti, za katere je Gospod zapovedal, naj Izraelovim sinovom razdelijo dediščino v kánaanski deželi.«

^35:1 Gospod je govoril Mojzesu na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi in rekel:

^35:2 »Zapovej Izraelovim sinovom, naj od svoje dedne posesti dajo levitom mesta za prebivanje; tudi pašnike okoli teh mest dajte levitom!

^35:3 Mesta naj imajo za prebivanje, pašniki pa naj jim bodo za živino, za imetje in vse njihove živali.

^35:4 Pašniki pri mestih, ki jih boste dali levitom, naj segajo od mestnega obzidja tisoč komolcev naokrog.

^35:5 Odmerite zunaj mesta dva tisoč komolcev na vzhodni strani, dva tisoč komolcev na južni strani, dva tisoč komolcev na zahodni strani, dva tisoč komolcev na severni strani, tako da bo mesto v sredini! To naj bodo njihovi pašniki pri mestih.

^35:6 Od mest, ki jih dajte levitom, naj bo šest zavetnih mest, ki jih dajte, da lahko tja pribeži ubijalec; poleg teh pa jim dajte še dvainštirideset mest!

^35:7 Vseh mest, ki jih dajte levitom, naj bo oseminštirideset, vsako s svojimi pašniki.

^35:8 Mest pa, ki jih dajte od dediščine Izraelovih sinov, vzemite več od tistih, ki imajo veliko, in manj od tistih, ki imajo malo! Vsak naj da levitom od svojih mest primerno velikosti dediščine, ki jo je dobil.«

^35:9 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^35:10 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko pridete čez Jordan v kánaansko deželo,

^35:11 si izberite mesta, ki naj vam bodo zavetna mesta, da lahko tja pribeži ubijalec, ki je koga ubil, ne da bi to hotel!

^35:12 Mesta naj vam bodo za zavetje pred maščevalcem, da ubijalec ne bi bil usmrčen, preden ne stopi pred skupnost za sodbo.

^35:13 In od mest, ki jih dajte, naj bo šest mest za zavetje:

^35:14 tri mesta dajte onstran Jordana in tri v kánaanski deželi; naj bodo zavetna mesta.

^35:15 Teh šest mest naj bo zavetje za Izraelove sinove, za tujca in za začasnega prebivalca med njimi, da lahko tja pribeži, kdor je koga ubil, ne da bi to hotel.

^35:16 Če pa ga udari z železnim orodjem, tako da umre, je morilec; morilca je treba usmrtiti.

^35:17 Če ga udari s kamnom v roki, s takim, ki lahko povzroči smrt, tako da umre, je morilec; morilca je treba usmrtiti.

^35:18 Ali če ga udari z lesenim orodjem v roki, s takim, ki lahko povzroči smrt, tako da umre, je morilec; morilca je treba usmrtiti.

^35:19 Krvni maščevalec naj usmrti morilca; ko ga sreča, naj ga usmrti.

^35:20 Če ga v mržnji sune ali nalašč kaj vrže vanj, tako da umre,

^35:21 ali če ga iz sovraštva z roko udari, tako da umre, je treba ubijalca usmrtiti, ker je morilec. Krvni maščevalec naj morilca usmrti, ko ga sreča.

^35:22 Če pa ga sune po naključju, ne iz sovraštva, ali vrže nanj katero koli stvar brez hudega namena,

^35:23 ali če zažene vanj, ne da bi ga videl, kakršen koli kamen, tak, ki lahko povzroči smrt, tako da umre, pa mu ni bil sovražen in mu ni hotel prizadeti nič hudega,

^35:24 naj skupnost razsodi med ubijalcem in krvnim maščevalcem po tehle odlokih:

^35:25 Skupnost naj ubijalca reši iz rok krvnega maščevalca in skupnost naj ga pošlje nazaj v zavetno mesto, v katero je pribežal; v njem naj ostane do smrti vélikega duhovnika, ki je bil maziljen s svetim oljem.

^35:26 Toda če si ubijalec drzne oditi z ozemlja zavetnega mesta, v katero je pribežal,

^35:27 in ga krvni maščevalec zasači zunaj ozemlja njegovega zavetnega mesta in ga ubije, ni kriv krvi.

^35:28 Kajti v svojem zavetnem mestu mora ostati do smrti vélikega duhovnika; po smrti vélikega duhovnika pa se sme ubijalec vrniti v kraj svoje posesti.

^35:29 To naj vam bo iz roda v rod zakon in pravo po vseh vaših bivališčih.

^35:30 Kadar kdor koli ubije človeka, naj morilca ubijejo po izjavi prič; izjava ene same priče ne zadostuje, da bi lahko koga obsodili na smrt.

^35:31 Ne smete jemati odkupnine za življenje morilca, ki zasluži smrt, temveč naj bo usmrčen.

^35:32 Tudi za takega, ki je pribežal v svoje zavetno mesto, ne smete jemati odkupnine, da bi se vrnil in se naselil v deželi pred duhovnikovo smrtjo.

^35:33 In ne skrunite dežele, v kateri ste; kri namreč skruni deželo in dežela ne more drugače doseči sprave za kri, ki je bila prelita v njej, kakor s krvjo tistega, ki jo je prelil.

^35:34 Ne onečiščujte torej dežele, v kateri prebivate, sredi katere prebivam tudi jaz; kajti jaz, Gospod, prebivam sredi Izraelovih sinov.‹«

^36:1 Pristopili so poglavarji očetnih hiš rodbine sinov Gileáda, sinú Mahírja, sinú Manáseja iz rodbin Jožefovih sinov, in so govorili pred Mojzesom in pred knezi, poglavarji očetnih hiš Izraelovih sinov.

^36:2 Rekli so: »Našemu gospodu je Gospod zapovedal, naj da deželo po žrebu v dediščino Izraelovim sinovom. Tudi je bilo našemu gospodu zapovedano od Gospoda, naj da dediščino našega brata Celofháda njegovim hčeram.

^36:3 Če pa se omožijo s katerim izmed sinov iz rodov Izraelovih sinov, bo njihova dediščina odvzeta dediščini naših očetov in dana dediščini rodu, v katerega se omožijo; ločena bo od izžrebanega deleža naše dediščine.

^36:4 In ko bodo Izraelovi sinovi imeli jubilej, bo njihova dediščina dana dediščini rodu, v katerega se bodo omožile; in njihova dediščina bo odvzeta dediščini rodu naših očetov.«

^36:5 Tedaj je Mojzes po Gospodovem ukazu zapovedal Izraelovim sinovom in rekel: »Prav je govoril rod Jožefovih sinov.

^36:6 Tole zapoveduje Gospod glede Celofhádovih hčera: ›Naj se omožijo s tistimi, ki so jim všeč; toda samo v kako rodbino iz rodu svojega očeta se smejo omožiti.

^36:7 Dediščina Izraelovih sinov naj ne prehaja iz roda v drug rod, temveč vsak izmed Izraelovih sinov naj se drži dediščine rodu svojih očetov.

^36:8 Vsaka hči, ki podeduje dediščino v katerem od rodov Izraelovih sinov, naj se omoži s kom iz rodbine rodu svojega očeta. Tako bo vsak izmed Izraelovih sinov obdržal dediščino svojih očetov.

^36:9 Dediščina torej ne sme prehajati iz roda v drug rod, temveč naj se vsak rod Izraelovih sinov drži svoje dediščine.‹«

^36:10 Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so storile Celofhádove hčere:

^36:11 Mahla, Tirca, Hogla, Milka in Noa so se omožile s sinovi svojih stricev;

^36:12 omožile so se v rodbine sinov Jožefovega sina Manáseja. Tako je njihova dediščina ostala v rodu rodbine njihovega očeta.

^36:13 To so zapovedi in odloki, ki jih je Gospod po Mojzesu dal Izraelovim sinovom na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi.