Nehemija

^1:1 Besede Nehemija, Hahaljájevega sina: V mesecu kislévu, v dvajsetem letu, sem bil v mestni trdnjavi v Suzah.

^1:2 Tedaj je prišel Hananí, eden izmed mojih bratov, in z njim nekaj mož iz Juda. Povprašal sem jih o Judih, ki so se rešili ali preostali iz ujetništva, ter o Jeruzalemu.

^1:3 Rekli so mi: »Ti, ki so ostali ali so preostali iz ujetništva, ondi v pokrajini, so v veliki stiski in sramoti. Jeruzalemsko obzidje je v razvalinah in njegova vrata požgana z ognjem.«

^1:4 Ko sem slišal te besede, sem se usedel, jokal in žaloval dneve in dneve; postil sem se in molil pred nebeškim Bogom.

^1:5 Rekel sem: »O Gospod, nebeški Bog, veliki in strašni Bog, ki ohranja zavezo in naklonjenost njim, ki ga ljubijo in izpolnjujejo njegove zapovedi.

^1:6 Naj bo tvoje uho čuječe in tvoje oči naj bodo odprte, da prisluhneš prošnji svojega služabnika. Noč in dan zdaj opravljam molitve pred teboj za Izraelove sinove, tvoje služabnike. Priznavam grehe Izraelovih sinov, grehe, s katerimi smo grešili zoper tebe. Tudi jaz in hiša mojega očeta smo grešili.

^1:7 Popolnoma smo se ti izneverili in nismo izpolnjevali zapovedi, zakonov in odlokov, ki si jih določil po svojem služabniku Mojzesu.

^1:8 Spomni se zdaj besede, ki si jo zapovedal Mojzesu, svojemu služabniku, ko si rekel: ›Če se pregrešite, vas razkropim med ljudstva.

^1:9 Če pa se vrnete nazaj k meni in boste spet izpolnjevali moje zapovedi ter se po njih ravnali, vas, čeprav razkropljene do skrajnih meja neba, od ondod zberem in pripeljem nazaj, na kraj, ki sem ga izvolil, da tam prebiva moje ime.‹

^1:10 Ti so tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki si jih rešil s svojo silno močjo in s svojo krepko roko.

^1:11 Oh, moj Gospod, prosim, naj vendar tvoje uho prisluhne prošnji tvojega služabnika in molitvi tvojih služabnikov, ki se hočejo bati tvojega imena. Bodi danes, prosim, naklonjen svojemu služabniku in mu izkaži usmiljenje pred tem možem!« Bil sem tedaj točaj pri kralju.

^2:1 V mesecu nisánu, v dvajsetem letu kralja Artakserksa, je bilo vino pred njim. Vzel sem vino in ga ponudil kralju. Pred njim nisem bil nikoli videti slabe volje.

^2:2 Tedaj mi je kralj rekel: »Čemú ta žalostni obraz? Nisi morda bolan? Če ne, kaj te stiska v srcu?« In silno sem se zbal.

^2:3 Nato sem rekel kralju: »Živel kralj na veke! Kako naj ne bi bil žalosten moj obraz, ko pa je mesto, kjer so grobovi mojih očetov, opustošeno in njegova vrata požgana z ognjem.«

^2:4 Kralj mi je rekel: »Ali si česa želiš?« V molitvi sem se obrnil k nebeškemu Bogu

^2:5 in rekel kralju: »Če je kralju prav in ti je tvoj hlapec po volji, me pošlji v Judejo, v mesto, kjer so grobovi mojih očetov, da ga spet pozidam.«

^2:6 Kralj, ob katerem je sedela njegova žena, mi je še rekel: »Kako dolgo bo trajalo tvoje potovanje in kdaj se spet vrneš?« Kralju se je zdelo prav, da me pošlje in da mu naznanim čas.

^2:7 Tudi sem rekel kralju: »Če je kralju prav, naj mi izdajo pisma za namestnike onkraj reke, da me pustijo na drugo stran in da pridem v Judejo.

^2:8 In pismo za Asáfa, paznika kraljevega gozda, ki naj mi dá lesa, da popravim vrata trdnjave, ki je ob hiši, potem za mestno obzidje in za hišo, v katero pojdem.« Kralj mi je dal vsega, kajti nad menoj je bila dobrotljiva roka mojega Boga.

^2:9 Tako sem prišel k namestnikom onkraj reke in jim izročil kraljeva pisma. Z menoj je kralj poslal tudi vojaške kneze in konjenike.

^2:10 Ko sta to slišala Horónec Sanbalát in služabnik Amónec Tobija, jima je bilo silno nevšečno, kajti prišel je človek, ki bo odslej skrbel za dobro Izraelovih sinov.

^2:11 Prišel sem v Jeruzalem in bil tam tri dni.

^2:12 Potem sem ponoči vstal in nekaj mož z menoj. Nikomur nisem pripovedoval, kaj mi je Bog položil na srce in kaj naj storim za Jeruzalem. Razen živinčeta, na katerem sem jahal, tudi živali nisem nobene vzel s seboj.

^2:13 Tako sem odšel ponoči skozi Dolinska vrata k Zmajevemu studencu in do Gnojnih vrat. Ogledoval sem si jeruzalemsko obzidje, ki je bilo v razvalinah in njegova vrata požgana z ognjem.

^2:14 Potem sem šel dalje k Studenčnim vratom in h kraljevemu ribniku. Tam ni bilo mesta, kjer bi ga mogel prebroditi z živaljo.

^2:15 Zato sem se ponoči povzpel po dolini navzgor in si ogledoval obzidje. Vrnil sem se in prišel domov skozi Dolinska vrata.

^2:16 Oblastniki pa niso vedeli, kam sem šel in kaj sem delal. Tudi nisem do takrat še nič povedal ne Judom ne duhovnikom ne plemičem ne oblastnikom ali komu drugemu, kar jih je bilo zadolženih za delo.

^2:17 Zdaj pa sem jim rekel: »Vidite, v kakšni nadlogi smo se znašli. Jeruzalem je v razvalinah, njegova vrata so požgana z ognjem. Pridite, pozidajmo jeruzalemsko obzidje, da nam ne bo več v sramoto.«

^2:18 Potem sem jim še povedal, kako dobrotljiva je bila nad menoj roka mojega Boga, in tudi, kaj mi je kralj rekel. Tedaj so rekli: »Vstanimo in zidajmo!« In okrepili so svoje roke za dobro.

^2:19 Ko so to slišali Horónec Sanbalát, hlapec Amónec Tobija ter Arabec Gešem, so nas zasramovali in se nam rogali. Rekli so: »Kaj je to, kar delate? Ali se hočete upreti kralju?«

^2:20 Jaz pa sem jih zavrnil in jim rekel: »Nebeški Bog nam bo naklonil uspeh in mi, njegovi služabniki, hočemo vstati in zidati. Vi pa ne boste imeli ne deleža ne pravičnosti in ne spomina v Jeruzalemu.«

^3:1 Tedaj se je vzdignil véliki duhovnik Eljašíb s svojimi brati duhovniki in pozidali so Ovčja vrata. Posvetili so jih in postavili okvir za vrata. Potem so nadaljevali delo do stolpa Mea, ga posvetili in nadaljevali do Hananélovega stolpa.

^3:2 Zraven so zidali možje iz Jerihe, ob teh Imríjev sin Zahúr.

^3:3 Ribja vrata so zidali Senaájevi sinovi. Naredili so ogrodje in postavili okvir za vratnice, z vezmi in zapahi.

^3:4 Poleg njih je bil pri utrjevanju udeležen Meremót, sin Kocovega sina Urijája. Ob njih je utrjeval Mešulám, sin Mešezabélovega sina Berehjája, ob tem pa Baanájev sin Cadók.

^3:5 Poleg njih so utrjevali še Tekójčani, toda njihovi odličniki niso upognili svojega tilnika, da bi delali za svoje gospodarje.

^3:6 Stara vrata sta utrjevala Paséahov sin Jojadá in Besodjájev sin Mešulám. Naredila sta ogrodje in postavila okvir za vrata, z vezmi in zapahi.

^3:7 Ob njih so utrjevali še Gibeónec Melatjá, Meronočán Jadón, možje iz Gibeóna in Micpe, in sicer pri sedežu namestnika onkraj reke.

^3:8 Poleg teh je utrjeval Harhajájev sin, zlatar Uziél, in ob njem sin dišavarjev Hananjá. Obnovili so Jeruzalem do Širokega zidu.

^3:9 Zraven njih je utrjeval Hurov sin Refajá, načelnik polovice jeruzalemskega okraja.

^3:10 Poleg njih je nasproti svoje hiše utrjeval Harumáfov sin Jedajá. Ob njem je utrjeval tudi Hašabnejájev sin Hatúš.

^3:11 Drugi del s Pečnim stolpom sta utrjevala Harúmov sin Malkijá in Pahat Moábov sin Hašúb.

^3:12 Zraven pa je s svojimi hčerami utrjeval tudi Lohéšev sin Šalúm, načelnik druge polovice jeruzalemskega okraja.

^3:13 Dolinska vrata je utrjeval Hanún in prebivalci Zanóaha. Pozidali so jih in postavili okvir za vrata, z vezmi in zapahi; pa še tisoč komolcev obzidja do Gnojnih vrat.

^3:14 Gnojna vrata je utrjeval Rehábov sin Malkijá, načelnik okraja Bet Kerem. Pozidal jih je in postavil okvir za vrata, z vezmi in zapahi.

^3:15 Studenčna vrata je utrjeval Kolhozéjev sin Šalún, načelnik okraja Micpa. Pozidal jih je, napravil streho in postavil okvir za vrata, z vezmi in zapahi. Poleg tega pa še zid ob ribniku Síloa, od kraljevega vrta do stopnišča, ki vodi iz Davidovega mesta.

^3:16 Za njim je utrjeval Azbúkov sin Nehemija, načelnik polovice okraja Bet Cur, in sicer nasproti Davidovih grobnic ter do umetnega ribnika in vojašnice.

^3:17 Za njim sta utrjevala levita Rehúm, Baníjev sin, in ob njem Hašabjá, načelnik polovice okraja Keíl, za svoj okraj.

^3:18 Za njim so utrjevali njuni bratje in Henadádov sin Binúj, načelnik druge polovice okraja Keíl.

^3:19 Ob tem je utrjeval tudi Ješúajev sin Ezer, načelnik v Micpi, in sicer na drugem koncu, vzdolž klanca proti orožarni na vogalu.

^3:20 Za njim je z veliko vnemo utrjeval Zabájev sin Baruh, na drugem koncu, od vogala do hišnih vrat vélikega duhovnika Eljašíba.

^3:21 Za njim je utrjeval, na drugem koncu, od Eljašíbovih hišnih vrat do konca Eljašíbove hiše, Meremót, sin Kocovega sina Urijája.

^3:22 Za tem so utrjevali duhovniki, možje iz okolice.

^3:23 Za temi sta utrjevala, vsak pred svojo hišo, Benjamin in Hašúb. Za njima je poleg svoje hiše utrjeval Azarjá, sin Ananjájevega sina Maasejája.

^3:24 Za njim je na drugem koncu, in sicer od Azarjájeve hiše do kota na vogalu, utrjeval Henadádov sin Binúj,

^3:25 Uzájev sin Palál pa z nasprotne strani; od kota in stolpa, ki gre od gornje kraljeve hiše do dvorišča jetnišnice; za njim Paróšev sin Pedajá.

^3:26 Služitelji, ki so bivali na Ofelu, pa nasproti Vodnih vrat proti vzhodu in na dvigajočem se stolpu.

^3:27 Za njimi so utrjevali Tekójčani na drugem koncu, z nasprotne strani velikega dvigajočega se stolpa do ofelskega obzidja.

^3:28 Nad Konjskimi vrati so utrjevali duhovniki, vsak pred svojo hišo.

^3:29 Nato je pred svojo hišo utrjeval Imêrjev sin Cadók in za njim je utrjeval Šehanjájev sin Šemajá, čuvaj pri Vzhodnih vratih.

^3:30 Za njim sta utrjevala Šelemjájev sin Hananjá in šesti Caláfov sin, Hanún, na drugem koncu. Potem je pred svojo izbo utrjeval še Berehjájev sin Mešulám.

^3:31 Za njim je utrjeval Malkijá, zlatarjev sin, in sicer od hiše služiteljev in trgovcev, nasproti Stražnim vratom, pa do gornje stavbe na vogalu.

^3:32 Med gornjo stavbo na vogalu in Ovčjimi vrati pa so utrjevali zlatarji in trgovci.

^3:33 Ko je Sanbalát slišal, da zidamo obzidje, se je razsrdil in silno razburil ter se posmehoval Judom.

^3:34 Vpričo svojih bratov in samarijske vojske je rekel: »Kaj le počnejo ti bedni Judje? Mar se jim bo to dopustilo? Mar bodo darovali? Mar bodo končali v enem dnevu? Mar bodo iz kupa pepela oživili požgano kamenje?«

^3:35 Tudi Amónec Tobija, ki je bil ob njem, je rekel: »Naj le zidajo! Ko pa bo na kamniti zid skočila lisica, se jim bo ta podrl.«

^3:36 »O naš Bog, poslušaj, kako nas zaničujejo. Obrni njihovo sramotenje njim samim na glavo in izroči jih kot plen v deželo ujetništva!

^3:37 Ne pokrij njihove krivde in njihovega greha ne izbriši izpred svojega obličja, kajti žalili so tiste, ki so zidali.«

^3:38 Obzidje smo gradili dalje. Celotno obzidje je bilo popravljeno do polovice višine. Srce ljudstva je bilo namreč vneto za delo.

^4:1 Ko so Sanbalát, Tobija, Arabci, Amónci in Ašdódčani slišali, da delo na jeruzalemskem obzidju napreduje in da smo zapolnili vrzeli, so se silno razjezili.

^4:2 Vsi skupaj so se zarotili, da pojdejo in napadejo Jeruzalem ter naredijo v njem zmedo.

^4:3 Mi pa smo molili k svojemu Bogu in proti njim postavljali stražo podnevi in ponoči.

^4:4 Judje so tedaj rekli: »Izčrpana je moč težaka, podrtija je velika; ne bomo mogli pozidati obzidja.«

^4:5 Naši nasprotniki pa so rekli: »Ne bodo ne vedeli in ne videli, ko pridemo v njihovo sredo. Pobili jih bomo in ustavili delo.«

^4:6 Judje pa, ki so prebivali poleg njih, so prišli in nam desetkrat rekli: »Iz katerega koli kraja ste, vrnite se k nam!«

^4:7 Takrat sem na spodnjem koncu, na kraju z druge strani obzidja in na prostih mestih postavil ljudstvo po rodbinah z njih meči, sulicami in loki.

^4:8 Ko sem vso stvar dobro preudaril, sem vstal in rekel odličnikom, oblastnikom in ostanku ljudstva: »Nikar se jih ne bojte! Spominjajte se velikega in strašnega Gospoda! Bojujte se za svoje brate, za svoje sinove, za svoje hčere, za svoje žene in za svoje hiše!«

^4:9 Ko so naši sovražniki slišali, da nam je stvar znana in da je Bog uničil njihov načrt, smo se spet vsi vrnili na obzidje, vsak na svoje delo.

^4:10 Od tistega dne dalje je bila polovica mojih mladeničev na delu, druga polovica pa je stražila s sulicami, ščiti, loki in oklepi. Za vso Judovo hišo so stali poglavarji.

^4:11 Tisti, ki so gradili obzidje, kakor tisti, ki so nosili gradivo, so bili oboroženi. Z eno od svojih rok je vsakdo opravljal svoje delo, z drugo pa je držal za orožje.

^4:12 Vsak od zidarjev je imel okrog ledij opasan meč in tako je zidal. Trobentač z rogom pa je bil ob meni.

^4:13 Rekel sem tudi odličnikom, oblastnikom in ostanku ljudstva: »Dela je veliko in obsežno je, mi pa smo razkropljeni po obzidju, daleč drug od drugega.

^4:14 Zato se z mesta, kjer zaslišite glas roga, pridružite nam! Naš Bog se bo bojeval za nas.«

^4:15 Tako smo nadaljevali delo. Polovica jih je držala sulice, vse od jutranje zore do prihoda zvezd.

^4:16 V tistem času sem tudi rekel ljudstvu: »Vsak naj čez noč ostane s svojim hlapcem v Jeruzalemu, da nam bo ponoči stražil, podnevi pa delal.«

^4:17 In nismo slačili svojih oblačil ne jaz ne moji bratje ne moji mladeniči ne stražniki; vsak je imel tudi orožje v desnici.

^5:1 Nastalo pa je veliko vpitje ljudstva in njihovih žena zoper lastne judovske brate.

^5:2 Nekateri so rekli: »Naših sinov, naših hčera in nas je mnogo. Vzemimo si žita, da bomo jedli in ostali pri življenju.«

^5:3 Drugi pa so rekli: »Mi smo zastavili svoja polja, svoje vinograde in svoje hiše, da so nam dali žita v času lakote.«

^5:4 Spet drugi so rekli: »Za dajatve kralju smo si za ceno svojih polj in svojih vinogradov izposodili denar.

^5:5 Zdaj, naše meso je kakor meso naših bratov, naši sinovi pa so, kakor njihovi sinovi. Glejte vendar, svoje sinove in svoje hčere smo oddali v sužnost; nekatere od naših hčera pa so celo tlačanke. Nič ne moremo storiti proti temu, saj so naša polja in naši vinogradi v posesti drugih.«

^5:6 Ko sem poslušal njihovo vpitje in te besede, sem se zelo razsrdil.

^5:7 Premišljeval sem v svojem srcu, potem pa pokaral odličnike in oblastnike ter jim rekel: »Vi torej odirate vsak svojega brata.« Nato sem sklical veliko zborovanje.

^5:8 Rekel sem jim: »Mi smo svoje brate Jude, ki so bili prodani drugim narodom, odkupovali, kolikor je bilo v naši moči. Vi pa svoje brate prodajate in nam naj bodo prodani!« In molčali so in niso našli besed.

^5:9 Nato sem rekel: »Ni dobro to, kar delate. Ali ne bi bili dolžni hoditi v strahu našega Boga, da ne bomo v sramoto narodom, našim sovražnikom?

^5:10 Tudi jaz, moji bratje in moji mladeniči smo jim posodili denarja in žita, in zdaj jim odpustimo ta dolg.

^5:11 Še danes jim vrnite njihova polja, vinograde, oljčnike in hiše, pa tudi obresti za denar, žito, vino in za olje, ki ste jim ga posodili.«

^5:12 Rekli so: »Vrnili bomo in ničesar ne bomo terjali od njih. Tako bomo storili, kakor si nam rekel.« Potem sem sklical duhovnike in jih zaprisegel, da storijo tako.

^5:13 Tudi sem iztresel svoje žepe ter rekel: »Tako iztresi Bog iz njegove hiše in njegove posesti vsakogar, ki te obljube ne bo izpolnil. Naj bo tako iztresen in izpraznjen!« Ves zbor je tedaj rekel: »Amen!« In hvalili so Gospoda. Ljudstvo pa je storilo po tej besedi.

^5:14 Vrh tega, od dne, ko mi je bilo ukazano, naj bom za namestnika v judovski deželi – od dvajsetega leta pa do dvaintridesetega leta kralja Artakserksa, dvanajst let – nismo ne jaz ne moji bratje živeli od dohodkov, ki gredo namestnikom.

^5:15 Prvotni namestniki, ki so bili pred menoj, so bili namreč ljudstvu v breme. Od njih so jemali kruh in vino, pa tudi denar – štirideset šeklov srebra. Tudi njihovi služabniki so tlačili ljudstvo. Jaz pa tega nisem delal zaradi strahu Božjega.

^5:16 Sam sem bil udeležen pri utrjevanju tega obzidja in nobenega polja nismo kupili. In vsi moji služabniki so sodelovali tam pri delu.

^5:17 Moje mize pa so bili deležni tudi Judje in oblastniki – sto petdeset oseb – kakor tudi vsi tisti, ki so prihajali k nam izmed narodov v okolici.

^5:18 Kar se je vsak dan pripravljalo – en vol, šest glav drobnice in perutnina –, je šlo na moje stroške. Vsakih deset dni pa še za vsakogar vina v izobilju. Ob vsem tem nisem terjal kruha, ki gre namestnikom, kajti delo je težilo to ljudstvo.

^5:19 Moj Bog, spominjaj se v moje dobro vsega, kar sem storil za to ljudstvo!

^6:1 Ko so Sanbalát, Tobija, Arabec Gešem in drugi naši sovražniki slišali, da sem dogradil obzidje in da na njem ni več vrzeli, čeprav do takrat še nisem nataknil vratnic v vrata,

^6:2 sta mi Sanbalát in Gešem dala sporočiti: »Pridi, srečajmo se v Kefirímu, v dolini Onó.« Tam sta mi hotela storiti zlo.

^6:3 Poslal sem sle k njima, rekoč: »Veliko delo opravljam, zato ne morem priti. Zakaj naj delo stoji, ko bi ga zapustil in prišel k vama?«

^6:4 Štirikrat sta poslala k meni isti predlog, a jaz sem jima ga vedno zavrnil.

^6:5 Potem je Sanbalát petič za isto stvar poslal k meni svojega služabnika z odprtim pismom v roki.

^6:6 V njem je bilo napisano: »Med narodi se sliši govorica in tudi Gešem pravi, da se ti in Judje hočete upreti. Zato tudi zidaš obzidje in hočeš tako postati njihov kralj.

^6:7 Celo preroke si postavil, naj o tebi razglašajo po Jeruzalemu in govorijo: ›Kralja imamo v Judeji.‹ Te govorice bo zagotovo slišal kralj; zato pridi, da se skupaj posvetujemo.«

^6:8 Jaz pa sem mu poslal sporočilo, rekoč: »Nič takega se še ni zgodilo, kar pripoveduješ, ampak si si to sam izmislil v svojem srcu.«

^6:9 Kajti vsi so nas strašili in so rekli: »Njihove roke bodo opustile delo in ne bo dokončano.« »Zdaj utrdi moje roke!«

^6:10 Tedaj sem odšel v hišo Šemajája, sinú Delajája, sinú Mehetabéla. Bil je doma zaklenjen in je rekel: »Srečajva se v Božji hiši, sredi templja! Zapriva tempeljska vrata, kajti prišli bodo, da te umorijo. Da, ponoči pridejo in te umorijo.«

^6:11 In rekel sem: »Mož, kakršen sem jaz, naj zbeži? Kdo, ki je kakor jaz, more stopiti v tempelj in ostati pri življenju? Ne grem!«

^6:12 Spoznal sem namreč, da ga ne pošilja Bog, ampak je nad menoj prerokoval, ker sta ga podkupila Tobija in Sanbalát.

^6:13 Bil je plačan in jaz naj bi se zbal, storil tako in se pregrešil. Šlo jima je za to, da me spravita na slab glas in me tako osramotita.

^6:14 Moj Bog, spominjaj se vsega, kar sta mi storila Tobija in Sanbalát; tudi prerokinje Noádje in drugih prerokov, ki so me strašili.

^6:15 Obzidje je bilo končano petindvajsetega elúla, v dvainpetdesetih dneh.

^6:16 Ko so vsi naši sovražniki to slišali in vsi narodi okrog nas to videli, so bili zelo potrti. Spoznali so, da je bilo to delo opravljeno po našem Bogu.

^6:17 V tistih dneh so tudi mnogi izmed judovskih odličnikov pošiljali svoja pisma Tobiju in Tobijeva pisma so prihajala k njim.

^6:18 Mnogi izmed Judov so bili namreč njegovi zavezniki, saj je bil zet Aráhovega sina Šehanjája. Njegov sin Johanán si je vzel hčer Berehjájevega sina Mešuláma.

^6:19 Tudi so vpričo mene govorili o njegovih dobrih lastnostih, njemu pa poročali o mojih izjavah. Da bi me strašil, je Tobija še pošiljal pisma.

^7:1 Ko je bilo obzidje pozidano in sem postavil vrata, sem umestil vratarje, pevce in levite.

^7:2 Za upravitelja nad Jeruzalemom sem postavil svojega brata Hananija in grajskega načelnika Hananjája. Ta je bil zanesljiv mož in bogaboječ bolj kot toliko drugih.

^7:3 Njima sem tudi rekel: »Jeruzalemskih vrat ne odpirajte, dokler sonce ne začne greti in dokler ste še pokonci, jih zaprite in zapahnite vratnice. Tudi stražo postavite izmed jeruzalemskih prebivalcev, vsakega na njegovo stražno mesto, pred njegovo hišo.«

^7:4 Mesto je bilo prostrano in veliko, ljudstva pa zelo malo v njegovi sredi in hiše še niso bile pozidane.

^7:5 Tedaj mi je Bog položil na srce, naj zberem odličnike, oblastnike in ljudstvo, da jih popišemo. Našel sem rodovniško knjigo tistih, ki so se vrnili med prvimi, in v njej sem našel zapisano:

^7:6 To so sinovi pokrajine, ki so se vrnili iz ujetništva, kamor jih je bil odpeljal babilonski kralj Nebukadnezar. Vrnili so se nazaj v Jeruzalem in v Judejo, vsak v svoje mesto.

^7:7 Prišli so z Zerubabélom, Ješúom, Nehemijem, Azarjájem, Raamjájem, Nahamánijem, Mordohajem, Bilšánom, Mispéretom, Bigvájem, Rehúmom in Baanájem. Število mož iz Izraelovega ljudstva je bilo:

^7:8 Paróševih sinov dva tisoč sto dvainsedemdeset;

^7:9 Šefatjájevih sinov tristo dvainsedemdeset;

^7:10 Aráhovih sinov šeststo dvainpetdeset;

^7:11 Pahat Moábovih sinov, to je Ješúovih in Joábovih sinov, dva tisoč osemsto osemnajst;

^7:12 Elámovih sinov tisoč dvesto štiriinpetdeset;

^7:13 Zatújevih sinov osemsto petinštirideset;

^7:14 Zakájevih sinov sedemsto šestdeset;

^7:15 Binújevih sinov šeststo oseminštirideset;

^7:16 Bebájevih sinov šeststo osemindvajset;

^7:17 Azgádovih sinov dva tisoč tristo dvaindvajset;

^7:18 Adonikámovih sinov šeststo sedeminšestdeset;

^7:19 Bigvájevih sinov dva tisoč sedeminšestdeset;

^7:20 Adínovih sinov šeststo petinpetdeset;

^7:21 Atêrjevih, to je Ezekíjevih sinov, osemindevetdeset;

^7:22 Hašúmovih sinov tristo osemindvajset;

^7:23 Becájevih sinov tristo štiriindvajset;

^7:24 Harífovih sinov sto dvanajst;

^7:25 Gibeónovih sinov petindevetdeset;

^7:26 mož iz Betlehema in Netófe je bilo sto oseminosemdeset;

^7:27 mož iz Anatóta sto osemindvajset;

^7:28 mož iz Bet Azmáveta dvainštirideset;

^7:29 mož iz Kirját Jearíma, Kefíre in Beeróta sedemsto triinštirideset;

^7:30 mož iz Rame in Gebe šeststo enaindvajset;

^7:31 mož iz Mihmása sto dvaindvajset;

^7:32 mož iz Betela in Aja sto triindvajset;

^7:33 mož iz drugega Nebója dvainpetdeset;

^7:34 sinov drugega Eláma tisoč dvesto štiriinpetdeset;

^7:35 sinov iz Haríma tristo dvajset;

^7:36 sinov iz Jerihe tristo petinštirideset;

^7:37 sinov iz Loda, Hadída in Onója sedemsto enaindvajset;

^7:38 sinov iz Senaája tri tisoč devetsto trideset.

^7:39 Duhovniki: Jedajájevih sinov iz Ješúove rodbine devetsto triinsedemdeset;

^7:40 Imêrjevih sinov tisoč dvainpetdeset;

^7:41 Pašhúrjevih sinov tisoč dvesto sedeminštirideset;

^7:42 Harímovih sinov tisoč sedemnajst.

^7:43 Leviti: Ješúovih, to je Kadmiélovih, Baníjevih in Hodavjájevih sinov, štiriinsedemdeset.

^7:44 Pevci: Asáfovih sinov sto oseminštirideset.

^7:45 Vratarji: Šalúmovih, Atêrjevih, Talmónovih, Akúbovih, Hatitájevih in Šobájevih sinov sto osemintrideset.

^7:46 Služitelji: Cihájevi sinovi, Hasufájevi sinovi, Tabaótovi sinovi,

^7:47 Kerósovi sinovi, Siájevi sinovi, Padónovi sinovi,

^7:48 Lebanájevi sinovi, Hagabájevi sinovi, Salmájevi sinovi,

^7:49 Hanánovi sinovi, Gidélovi sinovi, Gaharjevi sinovi,

^7:50 Reajájevi sinovi, Recínovi sinovi, Nekodájevi sinovi,

^7:51 Gazámovi sinovi, Uzájevi sinovi, Paséahovi sinovi,

^7:52 Besájevi sinovi, sinovi Meunéjcev, sinovi Nefuséjcev,

^7:53 Bakbúkovi sinovi, Hakufájevi sinovi, Harhúrjevi sinovi,

^7:54 Baclútovi sinovi, Mehidájevi sinovi, Haršájevi sinovi,

^7:55 Barkósovi sinovi, Siserájevi sinovi, Temahovi sinovi,

^7:56 Necíahovi sinovi, Hatifájevi sinovi.

^7:57 Sinovi Salomonovih služabnikov: Sotájevi sinovi, Soféretovi sinovi, Perudájevi sinovi,

^7:58 Jaalájevi sinovi, Darkónovi sinovi, Gidélovi sinovi,

^7:59 Šefatjájevi sinovi, Hatílovi sinovi, Pohêret Cebájimovi sinovi, Amónovi sinovi.

^7:60 Vseh služiteljev in sinov Salomonovih služabnikov je bilo tristo dvaindevetdeset.

^7:61 Ti pa, ki so prišli iz Tel Melaha, Tel Harše, Kerúb Adóna in Imêrja, niso mogli dokazati svojega očetovskega izvora, in če so izmed Izraelcev, so bili:

^7:62 Delajájevi sinovi, Tobijevi sinovi, Nekodájevi sinovi, šeststo dvainštirideset oseb.

^7:63 Med sinovi duhovnikov pa: Habajájevi sinovi, Kocovi sinovi, Barzilájevi sinovi. Barziláj si je vzel ženo izmed hčera Gileádca Barzilája in je bil preimenovan po njegovem imenu.

^7:64 Ti so iskali svoj rodovniški seznam, a ga niso našli. Tako so bili izključeni iz duhovništva.

^7:65 Upravnik jim je rekel, naj ne jedo od presvetega, dokler ne vstane duhovnik z urímom in tumímom.

^7:66 Vseh v zboru je bilo dvainštirideset tisoč tristo šestdeset oseb,

^7:67 brez njihovih hlapcev in njihovih dekel. Teh je bilo sedem tisoč tristo sedemintrideset. Z njimi je bilo še dvesto petinštirideset pevcev in pevk,

^7:68 štiristo petintrideset kamel in šest tisoč sedemsto dvajset oslov.

^7:69 Nekateri od družinskih poglavarjev so darovali prispevke za gradnjo. Upravnik je dal v zakladnico tisoč zlatih darejkov, petdeset skodelic in petsto trideset duhovniških oblačil.

^7:70 Družinski poglavarji so darovali tudi za stavbni sklad, in sicer dvajset tisoč zlatih darejkov in dva tisoč dvesto min srebra.

^7:71 Kar pa je daroval ostanek ljudstva, je bilo: dvajset tisoč zlatih darejkov, dva tisoč min srebra in sedeminšestdeset duhovniških oblačil.

^7:72 Nato so se duhovniki, leviti, vratarji, pevci, del ljudstva, služitelji in vsi Izraelci naselili po svojih mestih. In ko je prišel sedmi mesec, so Izraelovi sinovi že bili v svojih mestih.

^8:1 Vse ljudstvo se je tedaj enodušno zbralo na trgu, ki je pred Vodnimi vrati, in reklo pismouku Ezru, naj prinese knjigo Mojzesove postave, ki jo je Gospod zapovedal Izraelu.

^8:2 In duhovnik Ezra je dal prinesti postavo pred zbor, pred može in žene, in pred vse tiste, ki so ji mogli z razumevanjem prisluhniti. To je bilo prvi dan sedmega meseca.

^8:3 Na trgu pred Vodnimi vrati je bral iz nje, od trenutka, ko se je zdanilo, do popoldneva, pred možmi in ženami in pred tistimi, ki so mogli umeti. Ušesa vsega ljudstva so bila obrnjena proti knjigi postave.

^8:4 Pismouk Ezra je stal na lesenem odru, ki so ga za to pripravili, in poleg njega so stali: na njegovi desni Matitjá, Šemaá, Anajá, Urijá, Hilkijá in Maasejá; na njegovi levici pa Pedajá, Mišaél, Malkijá, Hašúm, Hašbadána, Zeharjá in Mešulám.

^8:5 Ko je Ezra, ki je stal višje od ljudstva, odprl knjigo pred očmi vsega ljudstva, je vse ljudstvo vstalo.

^8:6 Ezra je hvalil Gospoda, velikega Boga, vse ljudstvo pa je s povzdignjenimi rokami odgovarjalo: »Amen! Amen!« Pripognili so se ter poklonili Gospodu z obrazom do zemlje.

^8:7 Nato so Ješúa, Baní, Šerebjá, Jamín, Akúb, Šabetáj, Hodijá, Maasejá, Kelitá, Azarjá, Jozabád, Hanán, Pelajá in leviti ljudstvu razlagali postavo. Ljudstvo pa je ostalo na svojih mestih.

^8:8 In brali so iz knjige Božje postave po odstavkih ter razlagali pomen, da so mogli razumeti, kar so brali.

^8:9 Tedaj so Nehemija, ki je bil upravnik, duhovnik ter pismouk Ezra in leviti, ki so poučevali ljudstvo, rekli vsemu ljudstvu: »Ta dan je svet Gospodu, vašemu Bogu. Ne žalujte in ne jokajte!« Vse ljudstvo je namreč jokalo, ko so slišali besede postave.

^8:10 Dalje jim je rekel: »Pojdite, nasitite se s tolstim mesom in se napijte sladkega vina. Pošljite delež tudi tistemu, ki nima nič pripravljeno. Kajti svet je ta dan našemu Gospodu. Ne bodite žalostni, kajti Gospodovo veselje je vaša moč.«

^8:11 Leviti so mirili ljudstvo in govorili: »Ostanite mirni, ta dan je svet. Ne bodite žalostni!«

^8:12 Vse ljudstvo je tako odšlo jest in pit. Poslali so delež tudi ubogim in obhajali praznik v velikem veselju, kajti umeli so besede, ki so jim bile oznanjene.

^8:13 Drugi dan so se družinski poglavarji vsega ljudstva, duhovniki in leviti zbrali ob pismouku Ezru, da bi mogli bolje doumeti besede postave.

^8:14 V postavi so našli mesto, kjer je bilo zapisano, da je Gospod po Mojzesu ukazal, naj Izraelovi sinovi med praznikom v sedmem mesecu prebivajo v šotorih.

^8:15 Oznanili in razglasili so po vseh svojih mestih in po Jeruzalemu, rekoč: »Pojdite v gore in prinesite nam oljčnih vej, vej divjih oljk, mirtovih in palmovih vej ter vej listnatega drevja, da naredimo šotore, kakor je zapisano.«

^8:16 Ljudstvo je odšlo in prinesli so vej ter si napravili šotore, vsak na svoji strehi, na dvorišču ali v dvoru Božje hiše. Tudi na trgu pred Vodnimi vrati in na trgu pred Efrájimovimi vrati.

^8:17 Vsi iz zbora, ki so se vrnili iz ujetništva, so si naredili šotore in v njih prebivali. Izraelovi sinovi namreč niso tako delali od dni Nunovega sina Józueta do tistega dne. In bilo je silno veliko veselje.

^8:18 Dan na dan so zatem brali iz knjige Božje postave, od prvega do poslednjega dne. Obhajali so praznik sedem dni, osmi dan pa so po običaju imeli praznični shod.

^9:1 Štiriindvajseti dan istega meseca so se Izraelovi sinovi zbrali v raševnikih in z zemljo na glavi, da bi se postili.

^9:2 Tedaj se je Izraelov zarod ločil od vseh tujih sinov. Pristopili so in izpovedali svoje grehe in krivde svojih očetov.

^9:3 Vstali so, vsak na svojem mestu, in so brali iz knjige postave Gospoda, svojega Boga, eno četrtino dneva. Eno četrtino dneva pa so se spovedovali in klanjali pred Gospodom, svojim Bogom.

^9:4 Tedaj so stopili na levitski oder Ješúa, Baní, Kadmiél, Šebanjá, Buní, Šerebjá, Baní in Kenáni. Vpili so z močnim glasom h Gospodu, svojemu Bogu.

^9:5 In leviti Ješúa, Kadmiél, Baní, Hašabjá, Šerebjá, Hodijá, Šebanjá in Petahjá so rekli: »Vstanite, slavite Gospoda, svojega Boga, od vekov na veke! Bodi slavljeno ime tvojega veličastva, vzvišeno nad vso slavo in hvalo!«

^9:6 Ti Gospod, le ti edini, ti si naredil nebesa, nebes nebesa in vso njihovo vojsko, zemljo in vse, kar je na njej, morja in vse, kar je v njih. Ti si vsemu podaril življenje, in nebeška vojska se tebi priklanja.

^9:7 Ti, Gospod, si Bog, ki si izvolil Abrama, ga izpeljal iz Ura Kaldejcev in mu dal ime Abraham.

^9:8 Zvesto si pred seboj našel njegovo srce, z njim sklenil zavezo, da boš dal zemljo Kánaancev, Hetejcev in Amoréjcev, Perizéjcev, Jebusejcev in Girgašéjcev njegovemu zarodu. Izpolnil si svoje besede, kajti ti si Pravični.

^9:9 V Egiptu si videl stisko naših očetov, prisluhnil si njih klicu pri Trstičnem morju.

^9:10 Delal si znamenja in čudeže pred faraonom, pred vsemi njegovimi hlapci in pred vsem ljudstvom v njegovi deželi. Dobro si vedel, da so z njimi grdo ravnali, in si si naredil ime, kakršno je še ta dan.

^9:11 Razdelil si morje pred njimi in sredi morja so hodili po suhem. Njihove preganjalce si pahnil v vodne globine, kakor kamen v silno vodovje.

^9:12 V oblačnem stebru si jih vodil podnevi in v ognjenem stebru ponoči, da jim je bilo svetlo na poti, po kateri naj bi hodili.

^9:13 Na Sinajsko goro si stopil in iz nebes z njimi govoril. Dal si jim prave sodbe, resnične postave, dobre zakone in zapovedi.

^9:14 Oznanil si jim svojo sveto soboto, jim po Mojzesu, svojem služabniku, določil zapovedi, zakone in postavo.

^9:15 Iz nebes si jim dajal kruha v njihovi lakoti in v njihovi žeji si jim preskrbel vodo iz skale. Rekel si, naj gredo in vzamejo v posest deželo, za katero si vzdignil svojo roko, da jim jo boš dal.

^9:16 Oni, naši očetje, pa so bili prevzetni, otrdili so svoj vrat in niso poslušali tvojih zapovedi.

^9:17 Niso hoteli poslušati in se spominjati tvojih čudovitih del, ki si jih storil med njimi. Otrdili so svoj vrat, postavili so si vodja, da bi se vrnili v svojo sužnost, v Egipt. Ti pa si Bog, ki odpuščaš, milostljiv in usmiljen, počasen v jezi in obilen v dobroti, da jih nisi zapustil.

^9:18 Tudi ko so si naredili ulito tele in rekli: »To je tvoj Bog, ki te je izpeljal iz Egipta,« ter počeli velika bogoskrunstva,

^9:19 jih v svojem velikem usmiljenju nisi zapustil v puščavi. Oblačnega stebra pred njimi podnevi nisi odstranil, da si jih vodil po poti; in ognjenega stebra ponoči, da si jim razsvetljeval pot, po kateri naj bi hodili.

^9:20 Svojega dobrega duha si jim dal, da bi jih modril, mane nisi odvrnil od njihovih ust in dajal si jim vode v njihovi žeji.

^9:21 Štirideset let si zanje skrbel, nič jim ni manjkalo v puščavi. Njihova oblačila niso razpadla in noge jim niso otekle.

^9:22 Dal si jim kraljestva in ljudstva in jih razdelil po deležih. V last so dobili Sihónsko deželo, deželo hešbónskega kralja, deželo bašánskega kralja Oga.

^9:23 Njihove sinove si pomnožil kakor zvezde na nebu ter jih pripeljal v deželo, za katero si rekel njihovim očetom, da pridejo in jo dobijo v last.

^9:24 Prišli so sinovi in dobili deželo v last, pred njimi si ponižal prebivalce kánaanske dežele in jih dal v njihove roke; tudi njih kralje in ljudstvo dežele, da so z njimi ravnali po svoji volji.

^9:25 Zavzeli so utrjena mesta in rodovitno zemljo, v last so dobili hiše, polne vsega dobrega, izkopane vodnjake, vinograde in oljčnike ter obilje sadnega drevja. Jedli so, se nasitili, se okrepili in se naslajali v tvoji veliki dobroti.

^9:26 Toda postali so uporni, ločili so se od tebe, vrgli so tvojo postavo za svoj hrbet. Ubijali so tvoje preroke, ki so jih opominjali, da bi jih vrnili k tebi; počeli so velika bogokletstva.

^9:27 Potem si jih dal nasprotnikom v roke, da so jih stiskali. V času svoje stiske so klicali k tebi in ti si jih iz nebes uslišal. V svojem velikem usmiljenju si jim dal rešitelje, da jih rešijo iz rok njihovih nasprotnikov.

^9:28 Komaj pa si jim naklonil počitek, so ponovno delali húdo pred teboj. Zato si jih prepustil v roke njihovim sovražnikom, da so gospodovali nad njimi. Vrnili so se in klicali k tebi in ti si jih iz nebes uslišal ter jih v svojem usmiljenju reševal veliko časa.

^9:29 Svaril si jih, da bi jih vrnil k svoji postavi, toda bili so prevzetni in niso poslušali tvojih zapovedi. Pregrešili so se proti tvojim sodbam, po katerih ima človek življenje, če jih izpolnjuje. Obrnili so trdovratna ledja, otrdili svoj vrat in te niso poslušali.

^9:30 Mnogo let si imel potrpljenje z njimi, jih s svojim duhom svaril po svojih prerokih, pa niso prisluhnili. Zato si jih dal v roke narodov dežel.

^9:31 Vendar jih v svojem velikem usmiljenju nisi uničil, nisi jih zapustil, kajti milostljiv in usmiljen Bog si.

^9:32 Zdaj torej, naš Bog, veliki, močni in strašni Bog, ki ohranjaš zavezo in milost, ne spreglej vseh stisk, ki so zadele nas, naše kralje in naše kneze, naše duhovnike in naše preroke, naše očete in vse tvoje ljudstvo, od dni asirskih kraljev do tega dne.

^9:33 Ti si pravičen v vsem, kar je prišlo nad nas, kajti ti si bil zvest, mi pa smo krivično ravnali.

^9:34 Tudi naši kralji, naši knezi, naši duhovniki in naši očetje se niso ravnali po tvoji postavi, niso izpolnjevali tvojih zapovedi in tvojih določb, po katerih si jih svaril.

^9:35 V svojem kraljestvu in ob tvojih obilnih dobrotah, ki si jim jih izkazoval, v prostrani in rodovitni deželi, ki si jim jo dal, ti niso služili in se niso odvrnili od svojih hudobnih dejanj.

^9:36 Glej, danes smo sužnji mi in tudi dežela, ki si jo dal našim očetom, da bi uživali njene sadove in njene dobrote. Glej, zaradi tega smo sužnji.

^9:37 Večina njenih obilnih sadov gre kraljem, ki si jih zaradi naših grehov postavil nad nas. Ti razpolagajo po svoji volji z našimi telesi in z našo živino in mi smo v veliki stiski.

^10:1 Po vsem tem se trdno obvežemo in zapišemo; na zapečateni listini naj bodo tudi naši knezi, naši leviti in naši duhovniki.

^10:2 Na zapečateni listini so bili: upravnik Nehemija, Hahaljájev sin, Sedekíja,

^10:3 Serajá, Azarjá, Jirmejá,

^10:4 Pašhúr, Amarjá, Malkijá,

^10:5 Hatúš, Šebanjá, Malúh,

^10:6 Harím, Meremót, Obadjá,

^10:7 Daniel, Ginetón, Baruh,

^10:8 Mešulám, Abíja, Mijamín,

^10:9 Maazjá, Bilgá, Šemajá. Ti so bili duhovniki.

^10:10 Leviti: Azanjájev sin Ješúa, Binúj izmed Henadádovih sinov, Kadmiél

^10:11 in njihovi bratje Šebanjá, Hodijá, Kelitá, Pelajá, Hanán,

^10:12 Miha, Rehób, Hašabjá,

^10:13 Zahúr, Šerebjá, Šebanjá,

^10:14 Hodijá, Baní, Benínu.

^10:15 Poglavarji ljudstva: Paróš, Pahat Moáb, Elám, Zatú, Baní,

^10:16 Buní, Azgád, Bebáj,

^10:17 Adoníja, Bigváj, Adín,

^10:18 Atêr, Ezekíja, Azúr,

^10:19 Hodijá, Hašúm, Becáj,

^10:20 Haríf, Anatót, Nebáj,

^10:21 Magpiáš, Mešulám, Hezír,

^10:22 Mešezabél, Cadók, Jadúa,

^10:23 Pelatjá, Hanán, Ananjá,

^10:24 Hošéa, Hananjá, Hašúb,

^10:25 Lohéš, Pilhá, Šobék,

^10:26 Rehúm, Hašabná, Maasejá,

^10:27 Ahíja, Hanán, Anán,

^10:28 Malúh, Harím, Baaná.

^10:29 Preostalo ljudstvo, duhovniki, leviti, vratarji, pevci, služitelji in vsi, ki so se ločili od ljudstev dežel k Božji postavi, njihove žene, sinovi, hčere, vsi umni in razumni,

^10:30 se pridružujemo svojim bratom in svojim odličnikom. Prihajamo z obljubo in s prisego, da se bomo držali Božje postave, ki je bila dana po Mojzesu, Božjem služabniku, in se bomo ravnali ter izpolnjevali vse zapovedi Gospoda, našega Gospoda, njegove odloke in njegove zakone.

^10:31 Tudi ne bomo dajali svojih hčera ljudstvom dežele in ne jemali njihovih hčera za svoje sinove.

^10:32 Od ljudstev dežele, ki bodo prinašali blago in druge pridelke na sobotni dan na prodaj, ne bomo jemali ničesar od njih na sobotni ali sveti dan. Vsako sedmo leto bomo počivali in odpustili vsakršen dolg.

^10:33 Tudi smo si naložili zapoved, da bomo letno dajali tretjino šekla za službo v Božji hiši,

^10:34 za položene hlebe, za nenehno jedilno daritev in za nenehno žgalno daritev; za daritev ob sobotah, ob mlajih, za praznične in svete daritve, za daritve za greh in v spravo za Izraela ter za vsakršno opravilo v hiši našega Boga.

^10:35 Duhovniki, leviti in ljudstvo smo žrebali glede dajatve drv, ki jih bomo prinašali za hišo našega Boga ob določenih časih, leto za letom, po svojih družinah, da bodo gorela na oltarju Gospoda, našega Boga, kakor je zapisano v postavi.

^10:36 Dalje bomo redno, leto za letom, prinašali v Gospodovo hišo prvine svoje zemlje in prvine vsakršnega sadnega drevja,

^10:37 prvorojence svojih sinov in svoje živine, kakor je zapisano v postavi. Tudi prvence svojega goveda in svoje drobnice bomo oddajali v hišo našega Boga, za duhovnike, ki opravljajo službo v hiši našega Boga.

^10:38 Prvine svojih testenin in svojih darov povzdignjenja, sadov vsakršnega drevja, vina in olja bomo prinašali duhovnikom v izbe hiše našega Boga, kakor tudi levitom desetino od naše zemlje. Levitom gre v vseh mestih tudi desetina od našega dela.

^10:39 Duhovnik izmed Aronovih sinov naj bo z leviti, kadar leviti prejemajo desetino. Leviti naj od desetine oddajo deseti del v hišo našega Boga, v izbe hišne zakladnice.

^10:40 V te izbe naj Izraelovi sinovi in sinovi levitov prinašajo dar povzdignjenja, žito, novo vino in olje. Tam so priprave svetišča, službujoči duhovniki, vratarji in pevci. In nikoli ne bomo zapustili hiše našega Boga.

^11:1 Knezi ljudstva so se naselili v Jeruzalemu, preostalo ljudstvo pa je žrebalo, da bi enega od desetih naselili v Jeruzalemu, svetem mestu, drugih devet pa po drugih mestih.

^11:2 Ljudstvo je blagoslavljalo vse ljudi, ki so se prostovoljno naselili v Jeruzalemu.

^11:3 To pa so poglavarji pokrajine, ki so se naselili v Jeruzalemu in po Judovih mestih. Naselili so se vsak na svoji posesti, v svojih mestih: Izraelci, duhovniki, leviti, služitelji in sinovi Salomonovih služabnikov.

^11:4 V Jeruzalemu so se naselili Judovi in Benjaminovi sinovi. Med Judovimi sinovi so bili: Atajá, sin Uzíja, sinú Zaharija, sinú Amarjája, sinú Šefatjája, sinú Mahalaléla, izmed Perecovih sinov;

^11:5 Maasejá, sin Baruha, sinú Kolhozéja, sinú Hazajája, sinú Adajája, sinú Jojaríba, sinú Zaharija, sinú Šilčana.

^11:6 Vseh Perecovih sinov, ki so prebivali v Jeruzalemu, je bilo štiristo oseminšestdeset; sami hrabri možje.

^11:7 To pa so Benjaminovi sinovi: Salú, sin Mešuláma, sinú Joéda, sinú Pedajája, sinú Kolajája, sinú Maasejája, sinú Itiéla, sinú Ješajája.

^11:8 Za njim še Gabáj in Saláj; skupaj devetsto osemindvajset oseb.

^11:9 Zihríjev sin Joél je bil njihov nadzornik, Senuájev sin Juda pa upravitelj mesta.

^11:10 Med duhovniki so bili: Jojaríbov sin Jedajá, Jahín,

^11:11 Serajá, sin Hilkijája, sinú Mešuláma, sinú Cadóka, sinú Merajóta, sinú Ahitúba, predstojnika Božje hiše,

^11:12 in njihovi bratje, ki so opravljali delo na hiši; skupaj osemsto dvaindvajset oseb. Potem še Adajá, sin Jeroháma, sinú Pelaljája, sinú Amcíja, sinú Zeharjája, sinú Pašhúrja, sinú Malkijája

^11:13 in njegovi bratje, družinski poglavarji; skupaj dvesto dvainštirideset oseb. Dalje Amašsáj, sin Azaréla, sinú Ahzája, sinú Mešilemóta, sinú Imêrja,

^11:14 in njihovi bratje, hrabri junaki; skupaj sto osemindvajset oseb. Njihov nadzornik je bil Hagedolímov sin Zabdiél.

^11:15 Med leviti so bili: Šemajá, sin Hašúba, sinú Azrikáma, sinú Hašabjája, sinú Buníja.

^11:16 Potem Šabetáj in Jozabád, izmed poglavarjev levitov. Ta dva sta bila odgovorna za zunanja dela pri Božji hiši.

^11:17 Dalje Matanjá, sin Miha, sinú Zabdíja, sinú Asáfa. Ta je bil prvi pevec hvalnic in je začenjal molitev. Dalje Bakbukjá, drugi med svojimi brati, in Abdá, sin Šamúa, sinú Galála, sinú Jedutúna.

^11:18 Vseh levitov v svetem mestu je bilo dvesto štiriinosemdeset.

^11:19 Vratarji so bili: Akúb, Talmón in njuni bratje, ki so stražili pri vratih; skupaj sto dvainsedemdeset oseb.

^11:20 Drugi Izraelci, duhovniki in leviti pa so bili po vseh Judovih mestih, vsak na svoji posesti.

^11:21 Služitelji pa so prebivali na Ofelu. Čez služitelje sta bila postavljena Cihá in Gišpá.

^11:22 Nadzornik levitov v Jeruzalemu je bil Uzí, sin Baníja, sinú Hašabjája, sinú Matanjája, sinú Miha, izmed Asáfovih sinov. Ti so prepevali pri službi v Božji hiši.

^11:23 Glede teh je kralj naročil in jim določil oskrbnino za vsak dan.

^11:24 Mešezabélov sin Petahjá, izmed sinov Judovega sina Zeraha, pa je bil kralju pri roki za vse zadeve ljudstva.

^11:25 Kar zadeva vasi po njihovih poljih, so se nekateri izmed Judovih sinov naselili v Kirját Arbi in v njenih naseljih, dalje v Dibónu in v njegovih naseljih, v Kabceélu in v njegovih vaseh,

^11:26 ter v Ješúi, v Moladáju, v Bet Peletu,

^11:27 v Hacár Šuálu, v Beeršébi in v njenih naseljih,

^11:28 v Ciklágu, v Mehóni in njeni okolici,

^11:29 v En Rimónu, v Cori, v Jarmútu,

^11:30 v Zanóahu, v Adulámu in v njegovih vaseh, v Lahíšu in na njegovih poljanah, v Azéki in v njenih naseljih. Bili so naseljeni od Beeršébe do Ge Hinóma.

^11:31 Benjaminovi sinovi pa so bili v Gebi, v Mihmásu, v Aji, v Betelu in v njegovih naseljih,

^11:32 v Anatótu, v Nobu, v Anánji,

^11:33 v Hacórju, v Rami, v Gitájimu,

^11:34 v Hadídu, v Cebojímu, v Nebalátu,

^11:35 v Lodu, v Onóju in v dolini obrtnikov.

^11:36 Od levitov pa so bili nekateri med Judovci, drugi pa z Benjaminovci.

^12:1 Tile so duhovniki in leviti, ki so šli s Šealtiélovim sinom Zerubabélom in z Ješúom: Serajá, Jirmejá, Ezrá,

^12:2 Amarjá, Malúh, Hatúš,

^12:3 Šehanjá, Rehúm, Meremót,

^12:4 Idó, Ginetón, Abíja,

^12:5 Mijamín, Maadjá, Bilgá,

^12:6 Šemajá, Jojaríb, Jedajá,

^12:7 Salú, Amók, Hilkijá, Jedajá. Ti so bili poglavarji duhovnikov in njihovih bratov v Ješúovih dneh.

^12:8 Leviti: Ješúa, Binúj, Kadmiél, Šerebjá, Juda in Matanjá, ki je skupaj s svojimi brati bil določen za petje hvalnic.

^12:9 Bakbukjá in Uní, njihova brata, sta jim pri službi stala nasproti.

^12:10 Ješúu se je rodil Jojakím, Jojakímu se je rodil Eljašíb, Eljašíbu se je rodil Jojadá,

^12:11 Jojadáju se je rodil Jonatan in Jonatanu se je rodil Jadúa.

^12:12 V Jojakímovih dneh so bili poglavarji družin duhovniki: Serajájeve družine Merajá, Jirmejájeve Hananjá,

^12:13 Ezrove Mešulám, Amarjájeve Johanán,

^12:14 Malúhove Jonatan, Šebanjájeve Jožef,

^12:15 Harímove Adná, Merajótove Helkáj,

^12:16 Idójeve Zeharjá, Ginetónove Mešulám,

^12:17 Abíjeve Zihrí, Minjamínove …, Maadjájeve Piltáj,

^12:18 Bilgájeve Šamúa, Šemajájeve Jonatan,

^12:19 Jojaríbove Matenáj, Jedajájeve Uzí,

^12:20 Salájeve Kaláj, Amókove Eber,

^12:21 Hilkijájeve Hašabjá, Jedajájeve Netanél.

^12:22 Leviti, poglavarji družin, so bili popisani v dneh Eljašíba, Jojadája, Johanána in Jadúa, duhovniki pa, ko je kraljeval Perzijec Darej.

^12:23 Levijevi sinovi, ki so bili prav tako poglavarji družin, so bili popisani v knjigo letopisov do dni Eljašíbovega sina Johanána.

^12:24 Poglavarji levitov, Hašabjá, Šerebjá in Kadmiélov sin Ješúa, skupaj z njihovimi brati, ki so jim pri petju hvalnic stali nasproti, so izmenično prepevali pesmi in hvalnice, po zapovedi Božjega moža Davida.

^12:25 Matanjá, Bakbukjá, Obadjá, Mešulám, Talmón in Akúb so bili čuvaji in vratarji pri skladiščnih vratih.

^12:26 Svojo službo so opravljali v dneh Jojakíma, sina Ješúa, sinú Jocadákovega, in v dneh namestnika Nehemija ter duhovnika in pismouka Ezra.

^12:27 Za posvetitev jeruzalemskega obzidja so po vseh njihovih krajih poiskali levite, da so prišli v Jeruzalem in tako v veselju obhajali praznik posvetitve s hvalnicami in s petjem, s cimbalami, s harfami in s citrami.

^12:28 Pevci so prišli iz vseh okoliških predelov Jeruzalema in iz netófčanskih vasi,

^12:29 iz Bet Gilgála ter z gebskih in azmávetskih poljan. Pevci so si namreč zgradili vasi v jeruzalemski okolici.

^12:30 Duhovniki in leviti so se tedaj očistili, očistili ljudstvo, vrata in obzidje.

^12:31 Nato sem popeljal Judove kneze na obzidje in jih razporedil v dva velika hvalniška zbora. Eden je šel po obzidju na desno, proti Gnojnim vratom.

^12:32 Za njimi pa so šli Hošajá ter polovica Judovih knezov,

^12:33 Azarjá, Ezra, Mešulám,

^12:34 Juda, Benjamin, Šemajá in Jirmejá.

^12:35 Med sinovi duhovnikov s trobentami pa Zeharjá, sin Jonatana, sinú Šemajája, sinú Matanjája, sinú Mihajája, sinú Zahúrja, sinú Asáfa,

^12:36 in njegovi bratje Šemajá, Azarél, Milaláj, Gilaláj, Maáj, Netanél, Juda ter Hananí z glasbili Božjega moža Davida. Pismouk Ezra pa je bil pred njimi.

^12:37 Ko so prišli do Studenčnih vrat, so se na nasprotni strani povzpeli po stopnicah Davidovega mesta in nato navzgor po obzidju k Davidovi hiši in do Vodnih vrat na vzhodu.

^12:38 Drugi hvalniški zbor pa je šel na levo in jaz s polovico ljudstva za njimi, gor po obzidju do Pečnega stolpa in do Širokega zidu.

^12:39 Nato do Efrájimovih vrat, do Starih in do Ribjih vrat. Dalje do Hananélovega stolpa, do stolpa Mea in Ovčjih vrat. Pri Jetniških vratih smo se ustavili.

^12:40 Dva hvalniška zbora sta se potem postavila v Božjo hišo. Tudi jaz in polovica oblastnikov skupaj z menoj.

^12:41 Potem duhovniki Eljakím, Maasejá, Minjamín, Mihajá, Eljoenáj, Zeharjá, Hananjá s trobentami,

^12:42 in Maasejá, Šemajá, Eleazar, Uzí, Johanán, Malkijá, Elám in Ezer s pevci, ki so prepevali pod Jizrahjájevim vodstvom.

^12:43 Tisti dan je ljudstvo darovalo številne klavne daritve in se veselilo, kajti Bog jih je obdaril z velikim veseljem. Tudi žene in otroci so se veselili in veselje Jeruzalema je bilo slišati daleč naokoli.

^12:44 Tisti dan so bili nekateri možje postavljeni za nadzornike pri skladiščnih izbah za darove povzdignjenja, za prvine in za desetine, da bi vanje zbirali od polj posameznih mest, po postavi določeno količino za duhovnike in levite. Judje so bili namreč zelo veseli navzočih duhovnikov in levitov.

^12:45 Ti so skrbeli za službo svojemu Bogu in za službo očiščevanja. Tako tudi pevci in vratarji, po zapovedi Davida in njegovega sina Salomona.

^12:46 Kajti od nekdaj, od dni Davida in Asáfa, ki je bil vodja pevcev, so slavili Boga s hvalno in zahvalno pesmijo.

^12:47 Ves Izrael je tudi v Zerubabélovih in Nehemijevih dneh dan za dnem oddajal pristojbine za pevce in vratarje ter posvečene darove za levite. Leviti pa so del posvečenih darov oddajali Aronovim sinovom.

^13:1 Tistega dne smo na ušesa ljudstva brali iz Mojzesove knjige. V njej smo našli zapisano, naj Amónec in Moábec nikoli ne stopita v Božje občestvo,

^13:2 ker Izraelovim sinovom nista prišla naproti s kruhom in vodo, temveč sta proti njim najela Bileáma, da bi jih preklel. Naš Bog je kletev obrnil v blagoslov.

^13:3 Ko so slišali postavo, so vse tujce izločili iz Izraela.

^13:4 Pred tem je duhovnik Eljašíb, Tobijev sorodnik, ki je bil postavljen čez izbe hiše našega Boga,

^13:5 njemu pripravil veliko izbo. Tja so prej dajali jedilne daritve, kadilo, priprave in desetine od žita, vina in olja, po zapovedi namenjene za levite, pevce in vratarje, ter prispevke duhovnikom.

^13:6 Ko se je to zgodilo, nisem bil v Jeruzalemu, kajti v dvaintridesetem letu babilonskega kralja Artakserksa sem se vrnil h kralju. Po določenem času sem prosil kralja,

^13:7 da sem spet šel v Jeruzalem. Spoznal sem zlo, ki ga je storil Eljašíb, ko je Tobiju uredil prostor v dvorih Božje hiše.

^13:8 To me je zelo prizadelo in pometal sem vse stvari Tobijeve hiše ven iz izbe.

^13:9 Potem sem rekel, naj počistijo izbe in spet spravijo tja priprave Božje hiše, jedilne daritve in kadilo.

^13:10 Izvedel sem tudi, da levitom niso dajali pristojbin in da so leviti ter pevci, določeni za službo, zbežali vsak na svojo posest.

^13:11 Oštel sem oblastnike in rekel: »Zakaj je Božja hiša zapuščena?« Potem sem jih zbral skupaj in postavil na njihova mesta.

^13:12 Ves Juda je tedaj prinesel v skladišča desetine od žita, vina in olja.

^13:13 Za nadzornike nad skladišči sem postavil duhovnika Šelemjája, pismouka Cadóka in Pedajája izmed levitov. Njim v pomoč pa je bil Hanán, sin Zahúrja, sinú Matanjája. Ti so namreč veljali za zanesljive ljudi. Njim je bila zaupana tudi delitev dajatev med njihove brate.

^13:14 »Moj Bog, spominjaj se tega in ne izbriši moje dobrote, ki sem jo izkazoval za Božjo hišo in za službo v njej!«

^13:15 V tistih dneh sem v Judu opazil, da so ljudje ob sobotah stiskali grozdje ali pospravljali snopje in ga nakladali na osle. Tudi z vinom, grozdjem, smokvami in z vsakovrstnimi posli so se v Jeruzalemu ukvarjali na sobotni dan. Posvaril sem tudi tiste, ki so na ta dan prodajali živila.

^13:16 Tirci pa, ki so se tu naselili, so prinašali ribe in vsakovrstno blago ter ga v soboto prodajali po Jeruzalemu Judovim sinovom.

^13:17 Opozoril sem Judove odličnike in jim rekel: »Kaj je ta hudobija, kar počenjate in tako oskrunjate sobotni dan?

^13:18 Ali niso tako delali vaši očetje in je naš Bog nad nas in nad to mesto poslal vso to nesrečo? Vi pa še povečujete srd nad Izraelom, ko oskrunjate soboto.«

^13:19 Potem sem rekel, naj še pred soboto in ko bo mrak nad jeruzalemskimi vrati, zaprejo vratnice. Tudi sem rekel, naj jih ne odpirajo vse do dneva po soboti, in postavil nekaj svojih služabnikov pri vratih, da ne bi nikakršno blago prišlo skoznje na sobotni dan.

^13:20 Tako so morali tržci in prodajalci raznovrstnega blaga enkrat ali dvakrat prenočiti zunaj Jeruzalema.

^13:21 Posvaril sem jih in jim rekel: »Zakaj prenočujete pred obzidjem? Če to storite še enkrat, bom iztegnil svojo roko nad vas.« Od tistega časa niso več prihajali ob sobotah.

^13:22 Levitom pa sem rekel, naj se očistijo in pridejo stražit vrata, da se bo posvečeval sobotni dan. »Moj Bog, tudi tega se spominjaj in mi prizanesi po svoji veliki dobroti!«

^13:23 V tistih dneh sem tudi videl Judovce, ki so bili vzeli Ašdódke, Amónke in Moábke za žene.

^13:24 Polovica njihovih sinov je govorila po ašdódsko ali jezik drugih narodov, niso pa znali govoriti po judovsko.

^13:25 Oštel sem jih in preklel, udaril po nekaterih možeh med njimi in jih zlasal. Potem sem jih pri Bogu zarotil: »Ne dajajte svojih hčera njihovim sinovom in njihovih hčera ne jemljite za svoje sinove ali zase!

^13:26 Ali se ni zoper to pregrešil Salomon, Izraelov kralj? Med mnogimi narodi ni bilo kralja kakor on. Bil je ljub svojemu Bogu in Bog ga je postavil za kralja nad vsem Izraelom in tudi njega so tuje žene zapeljale v greh.

^13:27 Zdaj se to sliši o vas, kako počenjate to veliko hudobijo in se izneverjate Bogu, ko jemljete tujke za žene.«

^13:28 Eden izmed Jojadájevih sinov, sin vélikega duhovnika Eljašíba, pa je bil zet Horónca Sanbaláta; tega sem spodil od sebe.

^13:29 »Moj Bog, spominjaj se jih, kajti oskrunili so duhovništvo in tudi zavezo z duhovniki in leviti!«

^13:30 Tako sem jih očistil vsega tujega, določil službe duhovnikom in levitom, vsakemu po njegovi dolžnosti.

^13:31 Poskrbel sem tudi za dajatve drv ob določenih časih in za prvine. »Moj Bog, spominjaj se me v dobro!«