Mihej

^1:1 Beseda Gospodova, ki se je zgodila Miheju Moréšečanu, v dneh Jotáma, Aháza in Ezekíja, Judovih kraljev, ki jo je videl glede Samarije in Jeruzalema.

^1:2 Poslušajte, vsa ljudstva, prisluhni, zemlja in vse, kar jo napolnjuje! Gospod Bog naj bo med vami za pričo, Gospod iz svojega svetega templja.

^1:3 Kajti glejte, Gospod prihaja iz svojega kraja, spušča se in stopa na zemeljske višave.

^1:4 Gore se topijo pod njim, doline se razmikajo kakor vosek pred ognjem, kakor odteka voda po strmini.

^1:5 Vse to zaradi Jakobove pregrehe, zaradi grehov hiše Izraelove. Kdo predstavlja Jakobovo pregreho? Mar ne Samarija? In kdo predstavlja Judove višine? Mar ne Jeruzalem?

^1:6 Spremenil bom Samarijo v grobljo sredi polja, v zemljišče za vinograd; njeno kamenje bom zvalil v dolino in njene temelje bom razgalil.

^1:7 Vsi njeni kipi bodo zdrobljeni, vsa njena plačila bodo v ognju sežgana, vse njene malike bom spremenil v razbitine, kajti iz vlačugarskega plačila si jih je nabrala, v vlačugarsko plačilo se bodo vrnili.

^1:8 Zato bom žaloval in tulil, hodil bos in nag, zagnal žalostinko kakor šakali, žalni krik kakor noji.

^1:9 Kajti neozdravljiva je njena rana, prišla je do Juda, segla do vrat mojega ljudstva, do Jeruzalema.

^1:10 V Gatu ne oznanjajte, nikar ne jokajte! V Bet Leáfri se valjajte v prahu!

^1:11 Pojdi po svoje, prebivalka Šafírja, gola in osramočena! Ne hodi ven, prebivalka Caanána; žalovanje Bet Ecela bo vzelo od vas svojo postojanko.

^1:12 Kajti na rešitev čaka prebivalka Maróta, ker je zlo prišlo od Gospoda pred jeruzalemska vrata.

^1:13 Naprezi bojne konje, prebivalka Lahíša! To je začetek greha hčere sionske, kajti v tebi so se našle Izraelove pregrehe.

^1:14 Zato boš dala odpravnino za Moréšet Gat; hiše v Ahzíbu bodo razočarale Izraelove kralje.

^1:15 Spet bom pripeljal nad vas osvajalca, prebivalka Maréše. Do Aduláma bo prišla Izraelova slava.

^1:16 Ogôli se in ostrizi zaradi svojih ljubljenih sinov; na široko se ogôli kakor orel, ker bodo od tebe šli v izgnanstvo.

^2:1 Gorje njim, ki si izmišljajo zlo in počenjajo húdo na svojih ležiščih; ob jutranji svetlobi ga naredijo, ker imajo za to moč v rokah.

^2:2 Poželijo polja in jih pograbijo, hiše in jih vzamejo; stiskajo moža in njegovo hišo, človeka in njegovo dediščino.

^2:3 Zato tako govori Gospod: Glej, zoper to rodbino nameravam húdo, ki mu ne boste izmaknili svojega vratu; ne boste hodili ošabno, kajti to bo hud čas.

^2:4 Tisti dan bo nastal o vas pregovor, žalovali bodo z žalno žalostinko in rekli: »Uničeni smo, uničeni, delež mojega ljudstva prodaja; kako mi ga odnaša, naša polja dodeljuje odpadniku!«

^2:5 Zato ne bo nikogar, ki bi zate potegnil merilno vrv ob žrebanju v Gospodovem zboru.

^2:6 »Ne tvezite,« bodo tvezili, naj ne tvezijo o teh rečeh – sramota se ne bo umaknila.

^2:7 Ali lahko rečejo, hiša Jakobova: »Mar je Gospodov duh nepotrpežljiv? Ali so njegova dela takšna?« Mar niso moje besede dobrohotne tistemu, ki hodi naravnost?

^2:8 Toda vi se dvigate proti mojemu ljudstvu kakor sovražnik; z oblačila snemate ogrinjalo, s tistih, ki zaupljivo hodijo in zavračajo vojno.

^2:9 Žene mojega ljudstva preganjate iz domov, ki jih ljubijo; njihovim otročičem jemljete moj okras za vselej.

^2:10 Vstanite in odidite, kajti to ni kraj za počitek, zaradi nečistosti, ki pogublja s presunljivim pogubljanjem.

^2:11 Ko bi bil kdo, ki bi se obračal po vetru in trosil laži: »Tvezil ti bom o vinu in opojni pijači« – takšen bi bil pravi tvezec za to ljudstvo.

^2:12 Zbral te bom, zbral te bom vsega, Jakob, združil bom, združil bom Izraelov ostanek; spravil jih bom skupaj kakor ovce v stajo, kakor čreda na sredo pašnika bodo privreli izmed ljudstev.

^2:13 Pred njimi bo šel on in utiral pot, podrli in pohodili bodo vrata in šli ven, pred njimi bo stopal njihov kralj, Gospod jim bo na čelu.

^3:1 Rekel sem: Poslušajte vendar, Jakobovi poglavarji, knezi hiše Izraelove! Ali ni vaša dolžnost poznati pravico?

^3:2 Vi, ki sovražite dobro in ljubite húdo, ki trgate njihovo kožo z njih in njihovo meso z njihovih kosti!

^3:3 Ker jedo meso mojega ljudstva, odirajo z njih njihovo kožo in lomijo njihove kosti, ga razkosavajo kakor v loncu in kakor meso v ponvi,

^3:4 bodo tedaj vpili h Gospodu, pa jim ne bo odgovoril, tisti čas bo skril svoje obličje pred njimi, ker so bila hudobna njihova dejanja.

^3:5 Tako govori Gospod proti prerokom, ki zapeljujejo moje ljudstvo. Če kaj grizejo s svojimi zobmi, oklicujejo mir, kdor pa jim ne daje v usta, mu napovedujejo vojno.

^3:6 Zato boste imeli noč namesto videnja in temo namesto vedeževanja. Sonce bo zašlo nad preroki in dan bo otemnel nad njimi.

^3:7 Vidci bodo osramočeni in vedeži zmedeni, vsi se bodo prekrili prek brade, ker ne bo odgovora od Boga.

^3:8 Jaz pa sem napolnjen z močjo, z Gospodovim duhom, s pravico in pogumom, da Jakobu oznanim njegovo pregreho, Izraelu njegov greh.

^3:9 Poslušajte vendar to, poglavarji hiše Jakobove, knezi hiše Izraelove, vi, ki sovražite pravico in izkrivljate, kar je ravno,

^3:10 ki zidate Sion s krvjo in Jeruzalem s sprijenostjo!

^3:11 Njegovi poglavarji sodijo za podkupnino in njegovi duhovniki uče za plačilo, njegovi preroki vedežujejo za denar; opirajo se na Gospoda in pravijo: »Mar ni Gospod med nami? Ne bo prišlo nad nas húdo.«

^3:12 Zato bo zaradi vas Sion preoran kakor njiva, Jeruzalem bo kup ruševin in tempeljski grič bo gozdni gaj.

^4:1 Zgodilo se bo poslednje dni: Gora hiše Gospodove bo trdno stala kot najvišja med gorami, vzdigovala se bo nad griči. In narodi bodo hiteli k njej,

^4:2 številna ljudstva bodo prišla in rekla: »Pridite, pojdimo na Gospodovo goro, k hiši Jakobovega Boga. Poučil nas bo o svojih potih in hodili bomo po njegovih stezah. Kajti s Siona bo prišla postava in Gospodova beseda iz Jeruzalema.«

^4:3 Razsojal bo med številnimi ljudstvi, dokazoval močnim narodom v daljavo. Svoje meče bodo prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe. Narod ne bo več vzdignil meča proti narodu, ne bodo se več učili vojskovanja.

^4:4 Sedeli bodo vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo in nihče jih ne bo strašil, kajti usta Gospoda nad vojskami so govorila.

^4:5 Da, vsa ljudstva hodijo, vsaktero v imenu svojega boga, mi pa hodimo v imenu Gospoda, našega Boga, vselej in na vekomaj.

^4:6 Tisti dan, govori Gospod, bom zbral, kar je kruljavo, združil, kar je razgnano, in tiste, s katerimi sem hudo ravnal.

^4:7 Iz kruljavih bom naredil ostanek in iz pregnanih močan narod. Gospod bo kraljeval nad njimi na gori Sion odslej in na veke.

^4:8 In ti, stolp črede, grič hčere sionske, k tebi se bo vrnilo in prišlo prvotno vladarstvo, kraljestvo hčere jeruzalemske.

^4:9 In zdaj, zakaj glasno vpiješ? Mar ni kralj pri tebi? Ali je tvoj svetovalec izginil, da te je zgrabil krč kakor porodnico?

^4:10 Zvijaj se in zdihuj, hči sionska, kakor porodnica, kajti zdaj boš šla iz mesta in prebivala na polju, šla boš do Babilona: Tam boš odrešena, tam te bo Gospod odkupil iz rok tvojih sovražnikov.

^4:11 Zdaj pa so se zbrali proti tebi številni narodi, ki pravijo: »Naj bo oskrunjena in naše oko naj gleda hčer sionsko!«

^4:12 Toda oni ne poznajo Gospodovih misli, ne razumejo njegovega sklepa, kajti zbral jih je kakor snope na mlatišču.

^4:13 Vstani in mlati, hči sionska, kajti tvoj rog bom spremenil v železo, tvoje parklje bom spremenil v bron; pohodila boš številna ljudstva, Gospodu boš z zakletvijo posvetila njihov plen, njihovo imetje Gospodu vse zemlje.

^4:14 Zdaj pa zberi svoje čete, hči čet! Okope je postavil proti nam; s palico udarjajo po licu Izraelovega sodnika.

^5:1 Ti pa, Betlehem Efráta, si premajhen, da bi bil med Judovimi tisočnijami: iz tebe mi pride tisti, ki bo vladal v Izraelu, njegovi izviri so od nekdaj, iz davnih dni.

^5:2 Zato jih bo predal do časa, ko bo porodnica rodila; nato se bo ostanek njegovih bratov vrnil k Izraelovim sinovom.

^5:3 Trdno bo stal in pasel čredo z Gospodovo močjo, z veličastvom imena Gospoda, svojega Boga, in prebivali bodo, kajti zdaj bo velik do koncev zemlje.

^5:4 In to bo mir: Če pride Asirec v našo deželo in vkoraka proti našim dvorom, vzdignemo proti njemu sedmero pastirjev, osmero poglavarjev ljudi.

^5:5 In pasli bodo asirsko deželo z mečem, Nimródovo deželo z golim mečem. Osvobodil nas bo Asirca, ko pride v našo deželo, ko vkoraka na naše ozemlje.

^5:6 Tedaj bo Jakobov ostanek sredi številnih ljudstev kakor rosa od Gospoda, kakor dež na zelenico, ki ne čaka na človeka in ničesar ne pričakuje od človeških otrok.

^5:7 Tedaj bo Jakobov ostanek med narodi, sredi številnih ljudstev, kakor lev med gozdnimi živalmi, kakor levič med čredami drobnice, ki gre skoz in tepta, trga in ni nikogar, ki bi rešil.

^5:8 Tvoja roka se bo vzdignila nad tvoje nasprotnike in vsi tvoji sovražniki bodo iztrebljeni.

^5:9 Tisti dan se bo zgodilo, govori Gospod, da bom iztrebil tvoje konje iz tvoje srede in uničil tvoje bojne vozove.

^5:10 Iztrebil bom mesta po tvoji deželi in porušil vse tvoje trdnjave.

^5:11 Iztrebil bom vražarije iz tvojih rok in vedeževanja ne bo več pri tebi.

^5:12 Iztrebil bom tvoje kipe in tvoje spominske stebre iz tvoje srede, da se ne boš več klanjal izdelkom svojih rok.

^5:13 Izruval bom vse tvoje ašere iz tvoje srede in pokončal tvoja mesta.

^5:14 V jezi in srdu bom izvršil maščevanje nad narodi, ki niso hoteli poslušati.

^6:1 Poslušajte vendar, kar pravi Gospod: »Vstani, pravdaj se vpričo gora in hribi naj slišijo tvoj glas.«

^6:2 Poslušajte, gore, Gospodovo pravdo, in vi, večni temelji zemlje! Kajti Gospod se pravda s svojim ljudstvom, razpravlja z Izraelom:

^6:3 »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil ali s čim sem te utrudil? Odgovori mi!

^6:4 Kajti izpeljal sem te iz egiptovske dežele in te rešil iz hiše sužnosti; poslal sem pred teboj Mojzesa, Arona in Mirjam.

^6:5 Ljudstvo moje, spomni se vendar, kaj je svetoval Balák, moábski kralj, in kaj mu je odgovoril Bileám, Beórjev sin, kaj se je godilo od Šitíma do Gilgála, da spoznaš Gospodova odrešenjska dela.«

^6:6 »S čim naj stopim pred Gospoda, se priklonim Bogu višave? Naj stopim predenj z žgalnimi daritvami, z enoletnimi teleti?

^6:7 Mar se bo Gospod veselil tisočev ovnov, desettisočev potokov olja? Naj mu svojega prvorojenca darujem zaradi svoje pregrehe, sad svojega telesa za greh svoje duše?«

^6:8 Oznanil ti je, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš dobrohotnost in ponižno hodiš s svojim Bogom.

^6:9 Gospodov glas kliče mestu – in uspeh je to, da se kdo boji tvojega imena: »Poslušaj, srenja, in kdor jo ureja!

^6:10 Še gori ogenj krivičnikove hiše, krivičnih zakladov in škafa, polnega jeze.

^6:11 Mar naj potrjujem krivično tehtnico in vrečico z varljivimi utežmi?

^6:12 Bogatini po mestu so polni nasilja, njegovi prebivalci govore laži, v njihovih ustih je varljiv jezik.

^6:13 Zato sem te tudi jaz začel tepsti in te pustošiti zaradi tvojih grehov.

^6:14 Jedel boš, pa se ne boš nasitil, tvoja notranjost bo ostala prazna; dal boš na stran, pa ne boš ohranil, in če boš kaj ohranil, bom izročil meču.

^6:15 Sejal boš, pa ne boš žel, mastil boš oljke, pa se ne boš mazilil z oljem, in grozdje, pa ne boš pil vina.

^6:16 Pazil si na Omrijeve predpise in vsa dela Ahábove hiše; hodil si po njihovih nasvetih, da bi te izročil razdejanju in tvoje prebivalce zasmehu; tako boste prenašali sramotenje mojega ljudstva.«

^7:1 Gorje mi, ker se mi je zgodilo kakor pobiralcu ob koncu letine, kakor paberkovalcu po trgatvi: ni grozda, da bi ga pojedel, ne smokve, ki si je želi moja duša.

^7:2 Zvesti je izginil iz dežele, ni iskrenega med ljudmi. Vsi prežijo na kri, z mrežo vsak lovi svojega brata.

^7:3 Roke so nad hudobijo, da jo dobro izvedejo, prvak izsiljuje, sodnik sodi za plačilo, veljak govori iz poželenja svoje duše: tako jo spletajo.

^7:4 Najboljši med njimi je kakor robidovje, iskreni je trnova ograja. Dan tvojih preiskovalcev, tvojega obiskanja prihaja, zdaj se uresničuje njihova zmeda:

^7:5 Ne verjemite prijatelju, ne zaupajte tovarišu, pred njo, ki ti leži v naročju, pazi na vrata svojih ust!

^7:6 Kajti sin se norčuje iz očeta, hči vstaja proti svoji materi, snaha proti svoji tašči, človeku so sovražni njegovi domači.

^7:7 Jaz pa se oziram na Gospoda, čakam na Boga moje rešitve, moj Bog me bo uslišal.

^7:8 Ne vesêli se, moja sovražnica, nad menoj! Če sem padel, spet vstanem, če sedim v temi, je Gospod moja luč.

^7:9 Gospodovo jezo bom prenašal, ker sem grešil proti njemu, dokler ne razsodi moje pravde in ne uredi moje pravice. Izpeljal me bo na svetlo, gledal bom njegovo pravičnost.

^7:10 To bo videla moja sovražnica in zagrnila jo bo sramota, njo, ki mi je pravila: »Kje je Gospod, tvoj Bog?« Moje oči pa jo bodo gledale; zdaj bo poteptana kakor blato na cesti.

^7:11 Dan pride, ko bodo pozidali tvoje zidove; tisti dan se bodo razširile tvoje meje.

^7:12 Tisti dan bodo prišli k tebi od Asirije do Egipta, od Egipta do velike reke, od morja do morja in od gore do gore.

^7:13 Zemlja pa se bo spremenila v puščavo zaradi svojih prebivalcev, zaradi sadu njihovih dejanj.

^7:14 Pasi svoje ljudstvo s svojo palico, čredo svoje dediščine, ki osamela prebiva v gozdu sredi rodovitnega vrta. Naj se pasejo v Bašánu in Gileádu kakor v nekdanjih dneh.

^7:15 Kakor v dneh, ko si šel iz egiptovske dežele, mu bom dal videti čudeže.

^7:16 Narodi bodo videli in se sramovali, ob vsej njihovi moči, položili si bodo roko na usta in ušesa jim bodo oglušela.

^7:17 Lizali bodo prah kakor kača, kakor laznina na zemlji. Pritrepetali bodo iz svojih skrivališč, z grozo se bodo obrnili h Gospodu, našemu Bogu, strah jih bo tebe.

^7:18 Kdo je Bog kakor ti, ki odpuščaš krivdo, ki greš prek pregrehe k ostanku svoje dediščine? Ne drži na veke svoje jeze, kajti ugaja mu dobrohotnost.

^7:19 Spet se nas bo usmilil, poteptal bo naše krivde. V globine morja boš zagnal vse naše grehe.

^7:20 Izkazal boš Jakobu svojo zvestobo, Abrahamu svojo dobroto, kakor si prisegel našim očetom od nekdanjih dni!