Evangelij po Marku

^1:1 Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina;

^1:2 kakor je zapisano pri preroku Izaiju: Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot.

^1:3 Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!

^1:4 Tako se je pojavil Janez Krstnik v puščavi in je oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov.

^1:5 K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe.

^1:6 Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med.

^1:7 Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal.

^1:8 Jaz sem vas krstil v vodi, on pa vas bo krstil v Svetem Duhu.«

^1:9 Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu.

^1:10 Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se razpirajo, in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob.

^1:11 In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«

^1:12 Takoj nato ga je Duh odvedel v puščavo.

^1:13 V puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli.

^1:14 Ko pa je bil Janez izročen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij

^1:15 in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«

^1:16 Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča.

^1:17 Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!«

^1:18 Takoj sta pustila mreže in šla za njim.

^1:19 Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže.

^1:20 Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.

^1:21 Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil.

^1:22 Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki.

^1:23 V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil:

^1:24 »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.«

^1:25 Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!«

^1:26 Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega.

^1:27 Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.«

^1:28 In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.

^1:29 Ko so prišli iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hišo.

^1:30 Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej.

^1:31 Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla.

^1:32 Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene.

^1:33 Vse mesto se je zbralo pred vrati.

^1:34 In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko demonov, ki pa jim ni dovolil govoriti, ker so ga poznali.

^1:35 Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.

^1:36 Simon in njegovi tovariši so mu sledili.

^1:37 Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«

^1:38 Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«

^1:39 In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.

^1:40 K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.«

^1:41 Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!«

^1:42 Gobe so takoj izginile in bil je očiščen.

^1:43 Jezus ga je brž jezno poslal ven

^1:44 in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«

^1:45 Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni več mogel v mesto odkrito, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.

^2:1 Ko je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnáum, se je razvedelo, da je v hiši.

^2:2 Veliko se jih je zbralo, tako da še v preddverju ni bilo več prostora, in jim je govoril besedo.

^2:3 Tedaj so prišli in k njemu prinesli hromega, ki so ga štirje nosili.

^2:4 Ker ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili so odprtino in spustili posteljo, na kateri je ležal hromi.

^2:5 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Otrok, odpuščeni so ti grehi!«

^2:6 Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v svojih srcih premišljevali:

^2:7 »Kaj ta tako govori? To je bogokletje! Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?«

^2:8 Jezus je v duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premišljujejo, in jim je rekel: »Kaj tako premišljujete v svojih srcih?

^2:9 Kaj je laže: reči hromemu: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani, vzemi posteljo in hôdi‹?

^2:10 Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je rekel hromemu,

^2:11 »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!«

^2:12 Ta je vstal in takoj dvignil posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so bili vsi iz sebe in so slavili Boga ter govorili: »Kaj takega še nikoli nismo videli.«

^2:13 Spet je odšel k jezeru. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu in jih je učil.

^2:14 Spotoma je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedèl pri mitnici, in mu rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim.

^2:15 In ko je bil pri mizi v njegovi hiši, je veliko cestninarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in njegovimi učenci; bilo jih je namreč veliko in so hodili za njim.

^2:16 Ko so pismouki med farizeji videli, da jé z grešniki in cestninarji, so rekli njegovim učencem: »Kako to, da jé s cestninarji in grešniki?«

^2:17 Jezus je to slišal in jim rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

^2:18 Janezovi učenci in farizeji so se postili. K Jezusu so prišli neki ljudje in mu rekli: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?«

^2:19 Jezus jim je rekel: »Ali se morejo svatje postiti, ko je ženin med njimi? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti.

^2:20 Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili.

^2:21 Nihče ne prišije krpe iz novega blaga na staro obleko, sicer nov našiv stari obleki kaj odtrga in nastane hujša raztrganina.

^2:22 In nihče ne vliva novega vina v stare mehove, sicer vino razžene mehove in je z mehovi vred uničeno, ampak dajejo novo vino v nove mehove.«

^2:23 Neko soboto je šel skozi žitna polja, in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje.

^2:24 Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!«

^2:25 Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je potreboval in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim?

^2:26 Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel položene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?«

^2:27 Nato jim je govoril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.

^2:28 Zato je Sin človekov gospodar tudi sobote.«

^3:1 Jezus je spet šel v shodnico in tam je bil človek, ki je imel suho roko.

^3:2 Prežali so nanj, ali ga bo ozdravil v soboto, da bi ga tožili.

^3:3 Tedaj je rekel možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!«

^3:4 Njim pa je rekel: »Ali se sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali.

^3:5 Jezno jih je premeril z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src rekel človeku: »Iztegni roko!« Iztegnil jo je in roka je bila ozdravljena.

^3:6 In farizeji so takoj odšli in se s herodovci posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili.

^3:7 Jezus se je s svojimi učenci umaknil k jezeru in velika množica iz Galileje je šla za njim. Tudi iz Judeje,

^3:8 Jeruzalema, Idumeje, dežele onkraj Jordana ter iz okolice Tira in Sidóna so prišli k njemu, velika množica teh, ki so slišali, kako velike reči je delal.

^3:9 Tedaj je rekel učencem, naj bo zanj pripravljen čoln zaradi množice, da ne bi pritiskala nanj.

^3:10 Veliko jih je namreč ozdravil, zato so vsi, ki so jih zadele nadloge, silili za njim, da bi se ga dotaknili.

^3:11 Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: »Ti si Božji Sin!«

^3:12 Vendar jim je odločno zapovedoval, naj ga ne razglašajo.

^3:13 Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In odšli so k njemu.

^3:14 Postavil jih je dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole, da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat

^3:15 ter bi imeli oblast izganjati demone.

^3:16 Postavil jih je torej dvanajst: Simona, ki mu je dal ime Peter,

^3:17 Jakoba, Zebedejevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je nadel ime Boanergés, to je Sinova groma,

^3:18 Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Tadeja, Simona Kananeja

^3:19 in Juda Iškarijota, ki ga je izdal.

^3:20 Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili.

^3:21 Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben.

^3:22 Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem demonov izganja demone.«

^3:23 Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more satan izganjati satana?

^3:24 Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati.

^3:25 Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati.

^3:26 Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim.

^3:27 Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo.

^3:28 Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli.

^3:29 Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.«

^3:30 To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsedel.«

^3:31 Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali.

^3:32 Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.«

^3:33 Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?«

^3:34 In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje!

^3:35 Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«

^4:1 Spet je začel učiti ob jezeru. Pri njem se je zbrala zelo velika množica, tako da je stopil v čoln in sedel v njem na jezeru, medtem ko je bila vsa množica na kopnem pri jezeru.

^4:2 Veliko jih je učil v prilikah in jim med svojim poučevanjem govoril:

^4:3 »Poslušajte! Sejalec je šel sejat.

^4:4 Pri sejanju je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale.

^4:5 Drugo je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.

^4:6 Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.

^4:7 Spet drugo je padlo med trnje, in trnje je zrastlo ter ga zadušilo, da ni obrodilo sadu.

^4:8 Druga semena pa so padla na dobro zemljo, rastla, se množila in dajala sad; eno je obrodilo trideseternega, drugo šestdeseternega in spet drugo stoternega.«

^4:9 In govoril je: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

^4:10 Ko je bil na samem, so ga tisti, ki so bili skupaj z dvanajsterimi okrog njega, vprašali, kaj pomenijo prilike.

^4:11 In govoril jim je: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva; tistim, ki so zunaj, pa se vse daje v prilikah,

^4:12 da gledajo, gledajo – pa ne vidijo, poslušajo, poslušajo – pa ne doumejo, da se ne spreobrnejo in se jim ne odpusti.«

^4:13 In govoril jim je: »Te prilike ne razumete? Kako boste potem doumeli vse prilike?

^4:14 Sejalec seje besedo.

^4:15 Ob poti, kjer se seje beseda, so tisti, ki sicer slišijo, toda brž pride satan in izruje vanje vsejano besedo.

^4:16 Posejani na kamnita tla so tisti, ki besedo z veseljem sprejmejo, takoj ko jo slišijo,

^4:17 a v sebi nimajo korenine, ampak so nestanovitni. Ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujšajo.

^4:18 Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo,

^4:19 toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in poželenja po drugih stvareh se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da postane nerodovitna.

^4:20 V dobro zemljo vsejani pa so tisti, ki besedo poslušajo, jo sprejmejo in obrodijo sad: eni trideseternega, drugi šestdeseternega in spet drugi stoternega.«

^4:21 In govoril jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo dajo na podstavek?

^4:22 Nič namreč ni skrito, če ne zato, da bi bilo razodeto, in nič ni postalo zakrito, če ne zato, da bi prišlo na dan.

^4:23 Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša!«

^4:24 In govoril jim je: »Pazíte, kaj poslušate! S kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo in še navrglo se vam bo.

^4:25 Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.«

^4:26 In govoril je: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.

^4:27 Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.

^4:28 Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu.

^4:29 Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.«

^4:30 In govoril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo?

^4:31 Takšno je kot gorčično zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji.

^4:32 Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.«

^4:33 V mnogih takih prilikah jim je govoril besedo, kakor so jo pač mogli poslušati.

^4:34 Brez prilike pa jim ni govoril; a svojim učencem je posebej vse razlagal.

^4:35 Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!«

^4:36 Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim.

^4:37 Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode.

^4:38 On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?«

^4:39 In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina.

^4:40 Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«

^4:41 Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«

^5:1 Prispeli so na drugo stran jezera v Géraško deželo.

^5:2 Takoj ko je stopil iz čolna, mu je prišel od grobov sèm nasproti človek z nečistim duhom.

^5:3 Prebival je v grobovih in nihče ga ni mogel več zvezati niti z verigo.

^5:4 Večkrat je bil namreč v okovih in zvezan z verigami, pa je verige potrgal in okove strl, tako da ga ni mogel nihče ukrotiti.

^5:5 Vse dneve in noči je prebil v grobovih in hribih ter kričal in se tolkel s kamni.

^5:6 Ko je od daleč zagledal Jezusa, je pritekel, se mu priklonil do tal

^5:7 in z močnim glasom zavpil: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne muči me!«

^5:8 Jezus mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, nečisti duh!«

^5:9 Nato ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija mi je ime,« mu je odgovoril, »ker nas je veliko,«

^5:10 in zelo ga je prosil, naj jih ne pošlje iz tiste dežele.

^5:11 Pasla pa se je tam na pobočju hriba velika čreda svinj.

^5:12 Duhovi so Jezusa prosili: »Pošlji nas k svinjam, da gremo vanje!«

^5:13 Dovolil jim je. In nečisti duhovi so šli ven in obsedli svinje. Čreda, okrog dva tisoč svinj, je planila po pobočju v jezero in utonila v njem.

^5:14 Njihovi pastirji so zbežali in to sporočili po mestu in podeželju. Ljudje so prišli gledat, kaj se je zgodilo.

^5:15 Ko so prišli k Jezusu in videli tega, ki je bil prej obseden z legijo, kako sedi oblečen in je pri zdravi pameti, so se ustrašili.

^5:16 Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako se je zgodilo z obsedencem, in o svinjah.

^5:17 Tedaj so Jezusa začeli prositi, naj odide iz njihovih krajev.

^5:18 Ko je stopal v čoln, ga je ta, ki je bil prej obseden, prosil, da bi smel biti z njim.

^5:19 Vendar mu ni dovolil, temveč mu je rekel: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil.«

^5:20 In odšel je in začel oznanjati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.

^5:21 Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru.

^5:22 Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam

^5:23 in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!«

^5:24 In odšel je z njim. Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj.

^5:25 V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela.

^5:26 Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše.

^5:27 Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke.

^5:28 Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.«

^5:29 In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge.

^5:30 Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?«

^5:31 Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹«

^5:32 Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila.

^5:33 Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico.

^5:34 On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

^5:35 Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?«

^5:36 Jezus je slišal od strani, kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!«

^5:37 In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu.

^5:38 Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali.

^5:39 Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.«

^5:40 In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica.

^5:41 Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!«

^5:42 Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe.

^5:43 On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.

^6:1 Šel je od tam in prišel v svoj domači kraj. Spremljali so ga njegovi učenci.

^6:2 Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah!

^6:3 Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim.

^6:4 Jezus pa jim je govoril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.«

^6:5 In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil.

^6:6 In čudil se je njihovi neveri. Obhodil je vasi v okolici in učil.

^6:7 Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi

^6:8 in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu,

^6:9 obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek.

^6:10 Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete.

^6:11 Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.«

^6:12 In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo.

^6:13 Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.

^6:14 Kralj Herod je slišal o Jezusu, kajti njegovo ime je postalo znano. Nekateri so govorili: »Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.«

^6:15 Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi, da je prerok, kakor vsi preroki.

^6:16 Ko je to slišal Herod, je dejal: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, je bil obujen.«

^6:17 Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil.

^6:18 Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!«

^6:19 Herodiada ga je sovražila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla.

^6:20 Herod pa se je bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal.

^6:21 Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom.

^6:22 Vstopila je Herodiadina hči in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.«

^6:23 Celo prisegel ji je vneto: »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.«

^6:24 Šla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.«

^6:25 In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.«

^6:26 Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči.

^6:27 Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil.

^6:28 Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi.

^6:29 Ko so to slišali Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.

^6:30 Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili.

^6:31 Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili.

^6:32 In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.

^6:33 Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi.

^6:34 Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari.

^6:35 In ko je bila ura že pozna, so stopili k njemu njegovi učenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna.

^6:36 Odpústi jih, da gredo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj hrane.«

^6:37 Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!« Dejali so mu: »Ali naj gremo nakupit kruha za dvesto denarijev in jim damo jesti?«

^6:38 On pa jim je rekel: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Ko so poizvedeli, so mu rekli: »Pet in dve ribi.«

^6:39 Tedaj jim je ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi.

^6:40 Ko so posedli v gručah po sto in po petdeset,

^6:41 je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim učencem, da bi postregli ljudem. Tudi ribi je razdelil med vse.

^6:42 In vsi so jedli in se nasitili.

^6:43 Nato so pobrali dvanajst polnih košar koščkov in tudi ostanke rib.

^6:44 Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tisoč mož.

^6:45 In takoj je primoral svoje učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran proti Betsajdi, medtem pa je sam odpuščal množico.

^6:46 Ko se je od njih poslovil, je šel na goro molit.

^6:47 Proti večeru je bil čoln sredi jezera, on sam pa na kopnem.

^6:48 Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. Hotel je iti mimo njih,

^6:49 toda videli so, da hodi po jezeru. Mislili so, da je prikazen in so zavpili.

^6:50 Vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. On pa je takoj začel govoriti z njimi. Dejal jim je: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!«

^6:51 Nato je stopil k njim v čoln in veter je ponehal; bili so vsi iz sebe.

^6:52 Niso še doumeli dogodka s hlebi, temveč je bilo njihovo srce zakrknjeno.

^6:53 Ko so se prepeljali, so pri Genezaretu dosegli kopno in pristali.

^6:54 Brž ko so stopili iz čolna, so ga ljudje že prepoznali.

^6:55 Obtekli so vso tisto pokrajino in začeli na posteljah prinašati bolnike tja, kjer so slišali, da je.

^6:56 Kamor koli je prihajal, v vasi ali mesta ali na podeželje, povsod so polagali na trge bolnike in ga prosili, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke; in kateri so se ga dotaknili, so bili rešeni.

^7:1 Okrog njega so se zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema,

^7:2 in videli so, da nekaj njegovih učencev jé z obredno nečistimi, to je neumitimi rokami.

^7:3 Farizeji in vsi Judje se namreč držijo izročila starešin in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok.

^7:4 Tudi ničesar s trga ne jedo, če se prej ne umijejo. In še mnogo drugega se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce.

^7:5 Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?«

^7:6 Odgovoril jim je: »Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene.

^7:7 Toda zaman mi izkazujejo čast, ker kot nauke učijo človeške zapovedi.

^7:8 Božjo zapoved opuščate in se držite človeškega izročila.«

^7:9 In govoril jim je: »Lepo zametavate Božjo zapoved, da se držite svojega izročila!

^7:10 Mojzes je namreč rekel: Spoštuj očeta in mater in Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.

^7:11 Vi pa pravite: ›Če kdo reče očetu ali materi: S čimer bi ti lahko koristil, je korbán,‹ to se pravi dar,

^7:12 mu ne dovolite več, da bi kaj storil za očeta ali mater.

^7:13 S svojim izročilom, ki ga izročate, razveljavljate Božjo besedo. In še veliko podobnega delate.«

^7:14 In spet je poklical k sebi množico in ji govoril: »Poslušajte me vsi in doumite!

^7:15 Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, ampak ga omadežuje to, kar pride iz človeka.«

^7:17 Ko je od množice šel v hišo, so ga njegovi učenci spraševali o tem izreku.

^7:18 Dejal jim je: »Tako? Tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj,

^7:19 ker ne gre v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči v greznico?« S tem je razglasil vse jedi za čiste.

^7:20 In govoril je: »Kar pride iz človeka, to ga omadežuje.

^7:21 Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori,

^7:22 prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.

^7:23 Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

^7:24 Vstal je in od tam šel v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo in je želel, da bi tega nihče ne izvedel, vendar ni mogel ostati skrit.

^7:25 Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge.

^7:26 Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj izžene demona iz njene hčere.

^7:27 Govoril ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.«

^7:28 Ona pa je odvrnila z besedami: »Gospod, tudi psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.«

^7:29 Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, demon je šel iz tvoje hčere.«

^7:30 Odšla je domov in našla deklico, ki je ležala v postelji; in demon je šel iz nje.

^7:31 Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sidón proti Galilejskemu jezeru, po sredi pokrajine Deseteromestja.

^7:32 Tedaj so mu privedli gluhega, ki je tudi težko govoril, in ga prosili, da bi položil roko nanj.

^7:33 Vzel ga je k sebi, stran od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika.

^7:34 Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efatá!« to je »Odpri se!«

^7:35 In takoj so se mu odprla ušesa, razvezala se je vez njegovega jezika in je pravilno govoril.

^7:36 Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjali

^7:37 in nadvse osupli so govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«

^8:1 Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel:

^8:2 »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti.

^8:3 Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč.«

^8:4 Njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puščavi?«

^8:5 Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem.«

^8:6 Tedaj je naročil, naj množica sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico.

^8:7 Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel, naj ponudijo tudi te.

^8:8 Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali sedem košev koščkov, ki so ostali;

^8:9 ljudi pa je bilo okoli štiri tisoč. In odpustil jih je;

^8:10 sam pa je z učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.

^8:11 Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; preizkušali so ga s tem, da so od njega zahtevali znamenje z neba.

^8:12 On pa je v duhu zavzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično, povem vam: Temu rodu znamenje ne bo dano.«

^8:13 In pustil jih je, spet stopil v čoln in odplul na drugo stran jezera.

^8:14 Pozabili pa so vzeti kruh; v čolnu so imeli s seboj en sam hleb.

^8:15 Jezus jih je opominjal z besedami: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.«

^8:16 Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha.

^8:17 Vedel je za to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zakrknjeno?

^8:18 Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Ali se ne spominjate,

^8:19 ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč ljudi, koliko polnih košar koščkov ste nabrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.«

^8:20 »In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košev koščkov ste nabrali?« Odgovorili so mu: »Sedem.«

^8:21 Tedaj jim je rekel: »Mar še vedno ne uvidite?«

^8:22 Prispeli so v Betsajdo in pripeljali so mu slepega ter ga prosili, da bi se ga dotaknil.

^8:23 Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?«

^8:24 Ta se je ozrl kvišku in rekel: »Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa.«

^8:25 Nato mu je ponovno položil roke na oči in slepi je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl.

^8:26 In poslal ga je domov z naročilom: »V vas nikar ne hôdi!«

^8:27 Nato je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezareje Filipove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?«

^8:28 Odgovorili so: »Janez Krstnik; drugi: Elija; spet drugi: eden od prerokov.«

^8:29 In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovoril in rekel: »Ti si Mesija.«

^8:30 Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali.

^8:31 In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal.

^8:32 O teh stvareh jim je odkrito govoril. In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati.

^8:33 On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!«

^8:34 Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.

^8:35 Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.

^8:36 Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?

^8:37 Kaj bi človek lahko dal v zameno za svoje življenje?

^8:38 Kdor se sramuje mene in mojih besed pred tem prešuštnim in grešnim rodom, se ga bo tudi Sin človekov sramoval, ko bo s svetimi angeli prišel v veličastvu svojega Očeta.«

^9:1 In govoril jim je: »Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva, ki je prišlo z močjo.«

^9:2 Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil.

^9:3 Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.

^9:4 In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom.

^9:5 Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«

^9:6 Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili.

^9:7 Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«

^9:8 Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi.

^9:9 In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.

^9:10 To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih.

^9:11 In vprašali so ga: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?«

^9:12 Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse prenavlja, toda kako, da je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan?

^9:13 A povem vam, da je Elija že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«

^9:14 Ko so prišli k učencem, so zagledali veliko množico okrog njih in pismouke, ki so razpravljali z njimi.

^9:15 Takoj ko je množica opazila Jezusa, je ostrmela, odhitela k njemu in ga pozdravljala.

^9:16 Vprašal jih je: »Zakaj razpravljate z njimi?«

^9:17 Nekdo iz množice mu je odvrnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh.

^9:18 Kjer koli ga napade, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.«

^9:19 Odgovoril jim je: »O neverni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Pripeljite ga k meni!«

^9:20 In privedli so ga k njemu. Ko ga je duh zagledal, je takoj stresel dečka, da je padel na tla, se valjal in penil.

^9:21 Jezus je vprašal njegovega očeta: »Koliko časa se mu to že dogaja?« Rekel je: »Od otroških let.

^9:22 Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. Toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!«

^9:23 Jezus mu je dejal: »Glede tega ›če moreš‹ pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje.«

^9:24 Dečkov oče je takoj na ves glas rekel: »Verujem, pomagaj moji neveri!«

^9:25 Ko je Jezus videl, da množica teče skupaj, je zapretil nečistemu duhu: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz njega in ne vstopi več vanj!«

^9:26 Duh je zavpil, dečka močno stresel in šel iz njega. Deček je obležal kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.«

^9:27 Jezus pa ga je prijel za roko, ga vzdignil in deček je vstal.

^9:28 Ko je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem spraševali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«

^9:29 Rekel jim je: »Ta rod se lahko izžene le z molitvijo.«

^9:30 Šli so od tam in prepotovali Galilejo, vendar ni želel, da bi kdo to izvedel.

^9:31 Učil je namreč svoje učence in jim govoril: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.«

^9:32 Oni niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati.

^9:33 Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?«

^9:34 Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je največji.

^9:35 Tedaj je sédel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«

^9:36 In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel:

^9:37 »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«

^9:38 Janez mu je rekel: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ni hodil za nami.«

^9:39 Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni.

^9:40 Kdor ni proti nam, je za nas.

^9:41 Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.«

^9:42 »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.

^9:43 Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v peklensko dolino, v neugasljivi ogenj.

^9:45 Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš hrom v življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v peklensko dolino.

^9:47 Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v peklensko dolino,

^9:48 kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne.

^9:49 Vsakdo bo namreč z ognjem osoljen.

^9:50 Sol je dobra. Če pa sol postane neslana, s čim jo boste popravili? Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj!«

^10:1 Od tam je prišel v judejsko pokrajino in na drugo stran Jordana. Spet so se zgrnile okrog njega množice in spet jih je učil kakor po navadi.

^10:2 Pristopili so farizeji, in da bi ga preizkušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?«

^10:3 Odgovoril jim je: »Kaj vam je naročil Mojzes?«

^10:4 Rekli so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.«

^10:5 Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved,

^10:6 na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo.

^10:7 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi

^10:8 in bosta oba eno meso. Tako nista več dva, ampak eno meso.

^10:9 Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!«

^10:10 Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem.

^10:11 In govoril jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo;

^10:12 in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«

^10:13 Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih grajali.

^10:14 Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.

^10:15 Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.«

^10:16 In objel jih je, položil nanje roke in jih blagoslavljal.

^10:17 Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?«

^10:18 Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga!

^10:19 Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!«

^10:20 Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.«

^10:21 Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!«

^10:22 Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

^10:23 Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!«

^10:24 Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovoril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo!

^10:25 Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.«

^10:26 Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?«

^10:27 Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«

^10:28 Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«

^10:29 Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive

^10:30 in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje.

^10:31 Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.«

^10:32 Bili so na poti v Jeruzalem in Jezus je hodil pred njimi. Čudili so se, tisti pa, ki so ga spremljali, so se bali. Spet je vzel dvanajstere k sebi in jim začel govoriti, kaj se bo zgodilo z njim.

^10:33 Rekel je: »Glejte! V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom.

^10:34 In zasmehovali ga bodo, pljuvali vanj, ga bičali in umorili, toda po treh dneh bo vstal.«

^10:35 Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.«

^10:36 Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?«

^10:37 Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.«

^10:38 Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?«

^10:39 Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena;

^10:40 dati, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«

^10:41 Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza.

^10:42 Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo.

^10:43 Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik,

^10:44 in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik.

^10:45 Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

^10:46 Prišli so v Jeriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšnjo množico odhajal iz Jerihe, je slepi berač Bartimáj, Timájev sin, sedèl ob poti.

^10:47 In ko je slišal, da je to Jezus Nazarečan, je začel vpiti in govoriti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!«

^10:48 Mnogi so ga grajali, naj umolkne, on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!«

^10:49 Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Le pogum, vstani, kliče te!«

^10:50 Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu.

^10:51 Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je dejal: »Rabuní, da bi spregledal!«

^10:52 Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim.

^11:1 Ko so prišli blizu Jeruzalema, do Bétfage in Betanije ob Oljski gori, je poslal dva izmed svojih učencev

^11:2 in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama. Takoj ko prideta vanjo, bosta našla privezanega oslička, na katerem še nikoli ni sedèl noben človek. Odvežita ga in pripeljita.

^11:3 In če vama kdo reče: ›Zakaj to delata?‹ recita: ›Gospod ga potrebuje in ga bo takoj poslal nazaj sèm.‹«

^11:4 Odšla sta in našla oslička, privezanega pri vratih zunaj ob cesti, ter ga začela odvezovati.

^11:5 Nekateri izmed tistih, ki so tam stali, so jima rekli: »Kaj delata? Zakaj odvezujeta oslička?«

^11:6 Odgovorila sta jim, kakor je rekel Jezus, in so ju pustili.

^11:7 Pripeljala sta k Jezusu oslička, položila nanj svoja plašča in sédel je nanj.

^11:8 Veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa veje, ki so jih odlomili na poljih.

^11:9 Tisti, ki so šli pred njim, in tudi tisti, ki so šli za njim, so vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!

^11:10 Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja! Hozána na višavah!«

^11:11 In prišel je v Jeruzalem, v tempelj. Skrbno si je vse ogledal, in ker je bilo že pozno, je z dvanajsterimi odšel v Betanijo.

^11:12 Ko so šli naslednji dan iz Betanije, je bil lačen.

^11:13 Od daleč je zagledal smokvino drevo, ki je imelo listje. Šel je pogledat, če bi morda kaj našel na njem. Prišel je do njega, pa ni našel drugega kot listje; ni bil namreč čas za smokve.

^11:14 Tedaj mu je rekel: »Naj od tebe nikoli več nihče ne jé sadu!« In njegovi učenci so to slišali.

^11:15 Prišli so v Jeruzalem: Stopil je v tempelj in začel izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stole

^11:16 in ni pustil, da bi kdo kar koli nesel skozi tempelj.

^11:17 Učil je in jim rekel: »Ali ni pisano: Moja hiša naj se imenuje hiša molitve za vse narode, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo.«

^11:18 Ko so to slišali véliki duhovniki in pismouki, so iskali način, kako bi ga umorili. Bali pa so se ga, ker je vse ljudstvo strmelo nad njegovim naukom.

^11:19 Ko se je zvečerilo, je odhajal iz mesta.

^11:20 Ko so šli navsezgodaj mimo tiste smokve, so videli, da se je posušila do korenin.

^11:21 Peter se je spomnil in mu rekel: »Rabi, poglej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.«

^11:22 In Jezus jim je odgovoril: »Imejte vero v Boga!

^11:23 Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo.

^11:24 Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.

^11:25 In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.«

^11:27 In spet so prišli v Jeruzalem. Medtem ko je hodil po templju, so prišli k njemu véliki duhovniki, pismouki in starešine

^11:28 in so mu rekli: »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast, da to delaš?«

^11:29 Jezus pa jim je dejal: »Vprašal vas bom neko stvar. Odgovorite mi in povedal vam bom, s kakšno oblastjo to delam.

^11:30 Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!«

^11:31 Sami pri sebi so mislili in govorili: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ bo rekel: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹

^11:32 Ali naj rečemo: ›Od ljudi‹?« Bali so se ljudstva, kajti Janeza so vsi imeli za resničnega preroka.

^11:33 Zato so odgovorili: »Ne vemo.« In Jezus jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«

^12:1 Začel jim je govoriti v prilikah: »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem viničarjem in odpotoval.

^12:2 Ob določenem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi dobil od njih del sadov iz vinograda.

^12:3 Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok.

^12:4 Nato je poslal k njim drugega služabnika. Ranili so ga na glavi in ga zasramovali.

^12:5 Poslal je še enega in so ga ubili. Takó se je dogajalo še mnogim drugim: ene so pretepli, druge ubili.

^12:6 Imel je še enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega in rekel: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹

^12:7 Tisti viničarji pa so govorili med seboj: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in dediščina bo naša!‹

^12:8 Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda.

^12:9 Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim.

^12:10 Ali niste brali tega Pisma: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogalni kamen.

^12:11 Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh.«

^12:12 In poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice. Spoznali so seveda, da je to priliko rekel proti njim. Pustili so ga torej in odšli.

^12:13 Poslali so k njemu nekaj farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi.

^12:14 Prišli so in mu rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo, temveč v resnici učiš Božjo pot. Ali smemo dajati cesarju davek ali ne? Naj ga dajemo ali ne dajemo?«

^12:15 On pa je vedel za njihovo hinavščino in jim je rekel: »Kaj me preizkušate? Prinesite mi denarij, da ga pogledam!«

^12:16 Prinesli so ga. In rekel jim je: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.«

^12:17 Jezus pa jim je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« In zelo so se mu čudili.

^12:18 K njemu so prišli saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vprašali:

^12:19 »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat in zapusti ženo, ne zapusti pa otroka, naj njegov brat vzame to ženo in obudi zarod svojemu bratu.

^12:20 Bilo je sedem bratov. Prvi je vzel ženo, in ko je umrl, ni zapustil potomstva.

^12:21 Vzel jo je drugi in umrl, ne da bi pustil za seboj potomstvo, in tretji prav tako.

^12:22 Vseh sedem je ostalo brez potomstva. Zadnja od vseh je umrla tudi žena.

^12:23 Čigava bo žena ob vstajenju, ko bodo vstali? Vseh sedem jo je namreč imelo za ženo.«

^12:24 Jezus jim je rekel: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem in ne Božje moči?

^12:25 Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili in ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.

^12:26 O tem pa, da bodo mrtvi obujeni, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v pripovedi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.

^12:27 Ni pa Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.«

^12:28 Eden izmed pismoukov je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus dobro odgovoril; pristopil je in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?«

^12:29 Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod.

^12:30 Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.

^12:31 Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.«

^12:32 Pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini in ni drugega razen njega,

^12:33 in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.«

^12:34 Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.

^12:35 Ko je Jezus učil v templju, je spregovoril in rekel: »Kako pismouki govorijo, da je Mesija Davidov sin?

^12:36 Sam David je rekel v Svetem Duhu: Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹

^12:37 David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?« In velika množica ga je rada poslušala.

^12:38 Med svojim poučevanjem jim je govoril: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih,

^12:39 prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah,

^12:40 ki vdovam požirajo hiše in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo strože obsojeni.«

^12:41 Sedèl je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo.

^12:42 Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant.

^12:43 Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.

^12:44 Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«

^13:1 Ko je odhajal iz templja, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Učitelj, poglej, kakšni kamni in kakšne stavbe!«

^13:2 Jezus mu je dejal: »Te velike stavbe gledaš? Tu zagotovo ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.«

^13:3 Ko je sedèl na Oljski gori nasproti templju, so ga Peter, Jakob, Janez in Andrej na samem vprašali:

^13:4 »Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo vse to bližalo koncu.«

^13:5 Tedaj jim je Jezus začel govoriti: »Glejte, da vas kdo ne zavede!

^13:6 Veliko jih bo prišlo v mojem imenu. Govorili bodo: ›Jaz sem‹ in bodo mnoge zavedli.

^13:7 Ko boste slišali o vojnah in govorice o vojnah, se ne vznemirjajte! To se namreč mora zgoditi, vendar še ni konec.

^13:8 Vzdignil se bo namreč narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Potresi bodo na mnogih krajih in lakota. To je začetek porodnih bolečin.

^13:9 Vi pa pazíte nase. Izročali vas bodo sodiščem in vas pretepali po shodnicah. Pred oblastnike in kralje vas bodo postavljali zaradi mene, njim v pričevanje.

^13:10 Najprej pa se mora oznaniti evangelij vsem narodom.

^13:11 Ko vas bodo vlačili in vas izročali, ne skrbite vnaprej, kaj boste rekli, temveč govorite to, kar vam bo dano tisto uro. Ne boste namreč govorili vi, temveč Sveti Duh.

^13:12 Izdajal bo v smrt brat brata in oče sina. Otroci bodo vstajali proti staršem in jih pobijali.

^13:13 Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.«

^13:14 »Ko pa boste videli gnusobo opustošenja stati, kjer ne sme – kdor bere, naj razume –, takrat naj bežijo v hribe tisti, ki so v Judeji.

^13:15 Kdor je na strehi, naj ne hodi dol in naj ne stopa v svojo hišo, da bi kaj vzel iz nje,

^13:16 in kdor je na polju, naj se ne vrača po plašč.

^13:17 Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh!

^13:18 Molíte, da se to ne zgodi pozimi.

^13:19 Tiste dni bo namreč stiska, kakršne ni bilo od začetka stvarstva, ki ga je Bog ustvaril, do zdaj in je ne bo več.

^13:20 In če Gospod ne bi skrajšal dni, ne bi bilo rešeno nobeno meso; toda zaradi izvoljenih, ki jih je izvolil, je skrajšal dni.

^13:21 Če vam tedaj kdo poreče: ›Glej, tukaj je Kristus!‹ ali: ›Glej, tam je!‹, ne verjemite!

^13:22 Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali znamenja in čudeže, da bi zapeljali izvoljene, če bo to mogoče.

^13:23 Vi pa pazíte; vse sem vam vnaprej povedal.«

^13:24 »Toda v tistih dneh, po tisti stiski, bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe.

^13:25 Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale.

^13:26 Tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo.

^13:27 In takrat bo poslal angele in zbral svoje izvoljene od štirih vetrov, od konca zemlje do konca neba.«

^13:28 »Od smokvinega drevesa pa se naučite priliko: Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je poletje blizu.

^13:29 Tako tudi vi: Ko boste videli, da se to dogaja, védite, da je blizu, pred vrati.

^13:30 Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi.

^13:31 Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.«

^13:32 »Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.

^13:33 Pazíte in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas!

^13:34 Tako bo kakor s človekom, ki je zapustil svoj dom in šel na potovanje. Svojim služabnikom je izročil oblast, vsakemu svoje opravilo, vratarju pa je naročil, naj bedi.

^13:35 Bodite torej budni, ker ne veste, kdaj pride hišni gospodar – zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori –,

^13:36 da vas ne najde spečih, če pride nenadoma.

^13:37 Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!«

^14:1 Bilo je dva dni pred pasho in praznikom nekvašenega kruha. Véliki duhovniki in pismouki so iskali način, kako bi ga z zvijačo prijeli in usmrtili.

^14:2 Govorili pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nemira med ljudstvom.«

^14:3 Ko je bil v Betaniji, v hiši Simona Gobavca, in je sedèl pri mizi, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo.

^14:4 Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata olja?

^14:5 Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarijev in denar dali ubogim!« In jezili so se nanjo.

^14:6 Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila.

^14:7 Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno.

^14:8 Kar je mogla, je storila: vnaprej mi je pomazilila telo za pogreb.

^14:9 Resnično, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«

^14:10 Tedaj je Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izročil.

^14:11 Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denar. Iskal je torej način, kako bi jim ga ob priložnosti izročil.

^14:12 Prvi dan nekvašenega kruha, ko so žrtvovali pashalno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?«

^14:13 Tedaj je poslal dva izmed učencev in jima rekel: »Pojdita v mesto in naproti vama bo prišel moški, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim

^14:14 in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ›Učitelj pravi: Kje je moj prostor, kjer bi jedel pashalno jagnje s svojimi učenci?‹

^14:15 In pokazal vama bo v nadstropju veliko jedilnico, pripravljeno in urejeno; tam nam pripravita.«

^14:16 Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je povedal, in sta pripravila pashalno jagnje.

^14:17 Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi.

^14:18 In ko so sedeli pri mizi in jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me bo izdal.«

^14:19 Prevzela jih je žalost in drug za drugim so mu govorili: »Saj nisem jaz?«

^14:20 On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih je, tisti, ki z menoj pomaka v skledo.

^14:21 Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem se izroča Sin človekov. Bolje bi bilo za tega človeka, da se ne bi rodil.«

^14:22 Medtem ko so jedli, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.«

^14:23 Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega.

^14:24 In rekel jim je: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.

^14:25 Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.«

^14:26 In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori.

^14:27 Jezus jim je rekel: »Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je: Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.

^14:28 Toda ko bom obujen, pojdem pred vami v Galilejo.«

^14:29 Peter pa mu je dejal: »Tudi če se bodo vsi pohujšali, jaz se ne bom.«

^14:30 Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: Nocoj, to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.«

^14:31 On pa je še bolj vneto govoril: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil.« Tako so govorili tudi vsi drugi.

^14:32 Prišli so na kraj z imenom Getsemani, in Jezus je rekel svojim učencem: »Sedíte tukaj, dokler bom molil!«

^14:33 S seboj je vzel Petra, Jakoba in Janeza. Osupnil je od groze in začel trepetati.

^14:34 Rekel jim je: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!«

^14:35 In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega.

^14:36 Govoril je: »Aba, Oče, tebi je vse mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!«

^14:37 Nato je šel in ugotovil, da spijo. Petru je rekel: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden?

^14:38 Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.«

^14:39 Spet je odšel in molil z istimi besedami.

^14:40 In ko se je vrnil, je spet odkril, da spijo. Njihove oči so bile težke in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.

^14:41 Prišel je tretjič in jim rekel: »Še vedno spite in počivate? Dovolj je! Ura je prišla. Zdaj je Sin človekov izročen v roke grešnikov.

^14:42 Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izročil, se je približal.«

^14:43 In takoj, ko je še govoril, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim množica ljudi z meči in koli. Poslali so jih véliki duhovniki, pismouki in starešine.

^14:44 Izdajalec jim je dal znamenje in rekel: »Kogar bom poljubil, tisti je. Primite ga in ga varno odpeljite.«

^14:45 Ko je prišel, je takoj stopil k njemu, rekel: »Rabi!« in ga poljubil.

^14:46 Oni pa so iztegnili roke po njem in ga prijeli.

^14:47 Eden izmed tistih, ki so stali zraven, je izdrl meč, udaril po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho.

^14:48 Tedaj jim je Jezus dejal: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli.

^14:49 Dan na dan sem učil pri vas v templju in me niste prijeli. Toda naj se izpolnijo Pisma.«

^14:50 In vsi so ga zapustili in zbežali,

^14:51 neki mladenič pa je šel za njim. Ogrnjen je bil le z lanenim oblačilom. Zgrabili so ga,

^14:52 on pa je oblačilo pustil in gol pobegnil.

^14:53 Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku. Tam so se zbrali vsi véliki duhovniki, starešine in pismouki.

^14:54 Peter pa je šel od daleč za njim noter do palače vélikega duhovnika. Sedèl je s služabniki vélikega duhovnika in se grel pri ognju.

^14:55 Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje proti Jezusu, da bi ga usmrtili, vendar ga niso mogli najti.

^14:56 Veliko jih je sicer proti njemu po krivem pričalo, toda njihova pričevanja se niso ujemala.

^14:57 Nato jih je nekaj nastopilo in takole lažnivo pričalo zoper njega:

^14:58 »Mi smo ga slišali, ko je rekel: ›Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh sezidal drugega, ki ne bo narejen z rokami.‹«

^14:59 A tudi tako se njihovo pričevanje ni ujemalo.

^14:60 Tedaj je véliki duhovnik stopil v sredo in rekel Jezusu: »Nič ne odgovoriš? Kaj je to, kar tile pričajo proti tebi?«

^14:61 On pa je molčal in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je znova vprašal: »Si ti Mesija, Sin Slavljenega?«

^14:62 Jezus mu je odvrnil: »Jaz sem. In videli boste Sina človekovega sedeti na desnici Moči in priti z oblaki neba.«

^14:63 Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoja oblačila in rekel: »Kaj potrebujemo še prič?

^14:64 Slišali ste bogokletje. Kaj se vam zdi?« In ti so ga vsi obsodili, da zasluži smrt.

^14:65 Nekateri so začeli pljuvati vanj, mu zakrivati obraz, ga tolči s pestmi in govoriti: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga udarjali.

^14:66 Ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla ena izmed dekel vélikega duhovnika.

^14:67 Ko je videla Petra, da se greje, si ga je ogledala in rekla: »Tudi ti si bil s tem Nazarečanom, Jezusom.«

^14:68 On pa je tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« Nato je odšel ven proti preddverju in petelin je zapel.

^14:69 Ko ga je dekla videla, je spet začela govoriti okoli stoječim: »Ta je izmed njih.«

^14:70 On pa je spet tajil. Kmalu nato so ti, ki so stali zraven, Petru spet rekli: »Res si izmed njih, saj si vendar Galilejec.«

^14:71 On pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.«

^14:72 In takoj je petelin drugič zapel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« In zlomil se je ter jokal.

^15:1 Takoj zjutraj so véliki duhovniki sklicali posvet s starešinami in pismouki, torej ves véliki zbor. Nato so Jezusa zvezali, ga odpeljali in izročili Pilatu.

^15:2 Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Odgovoril mu je: »Ti praviš.«

^15:3 Véliki duhovniki so ga obtoževali veliko reči.

^15:4 Pilat ga je znova vprašal: »Nič ne odgovarjaš? Poglej, koliko reči te obtožujejo.«

^15:5 Jezus pa ni nič več odgovoril, tako da se je Pilat čudil.

^15:6 Ob prazniku pa jim je navadno izpustil enega jetnika, za katerega so prosili.

^15:7 S tistimi, ki so ob uporu zagrešili umor, je bil zaprt tudi nekdo, ki mu je bilo ime Baraba.

^15:8 Množica je tedaj prišla gor in začela prositi za tisto, kar jim je po navadi storil.

^15:9 Pilat jim je odgovoril: »Hočete, da vam izpustim judovskega kralja?«

^15:10 Vedel je namreč, da so ga véliki duhovniki izdali iz zavisti.

^15:11 Véliki duhovniki pa so nahujskali množico, naj jim rajši izpusti Baraba.

^15:12 Pilat jim je znova odgovoril: »Kaj torej hočete, da storim z njim, ki ga imenujete judovski kralj?«

^15:13 In oni so spet zavpili: »Križaj ga!«

^15:14 Pilat jim je rekel: »Kaj je vendar hudega storil?« Oni pa so še bolj zavpili: »Križaj ga!«

^15:15 Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izročil, da bi bil križan.

^15:16 Vojaki so ga odpeljali na dvorišče palače, to je sodne hiše, in sklicali vso četo.

^15:17 Ogrnili so ga v škrlat, spletli krono iz trnja in mu jo nadeli.

^15:18 Začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!«

^15:19 Tolkli so ga po glavi s trstom, pljuvali vanj, poklekovali pred njim in se mu priklanjali do tal.

^15:20 Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila. In peljali so ga ven, da bi ga križali.

^15:21 Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ.

^15:22 Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje.

^15:23 Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel.

^15:24 In križali so ga in si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali zanje, kaj naj bi kdo vzel.

^15:25 Bilà je tretja ura, ko so ga križali.

^15:26 Napis o njegovi krivdi se je glasil: »Judovski kralj.«

^15:27 In z njim so križali dva razbojnika, enega na njegovi desnici in enega na njegovi levici.

^15:29 Tisti pa, ki so hodili mimo, so ga sramotili, zmajevali z glavami in govorili: »No, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postaviš,

^15:30 stopi s križa in se tako reši.«

^15:31 Podobno so ga med seboj zasmehovali tudi véliki duhovniki s pismouki in so govorili: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti.

^15:32 Mesija, Izraelov kralj, naj zdaj stopi s križa, da bomo videli in verovali.« Tudi ona dva, ki sta bila križana z njim, sta ga sramotila.

^15:33 Ko je prišla šesta ura, se je stemnilo po vsej deželi do devete ure.

^15:34 Ob deveti uri pa je Jezus zavpil z močnim glasom: »Eloí, Eloí, lemá sabahtáni?« kar v prevodu pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«

^15:35 Ko so nekateri, ki so stali zraven, to slišali, so govorili: »Glejte, Elija kliče!«

^15:36 Nekdo je pritekel in napojil gobo s kisom, jo nataknil na trst in mu ponujal piti z besedami: »Pustite, poglejmo, ali bo prišel Elija in ga snel.«

^15:37 Jezus pa je zaklical z močnim glasom in izdihnil.

^15:38 In zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal.

^15:39 Ko je stotnik, ki je stal nasproti Jezusu, videl, da je tako izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.«

^15:40 Bilo je tudi nekaj žená, ki so gledale od daleč; med njimi Marija Magdalena, Marija, mati Jakoba mlajšega in Jozéja, ter Salóma,

^15:41 ki so hodile za njim, ko je bil v Galileji, in mu stregle, in še veliko drugih, ki so prišle z njim v Jeruzalem.

^15:42 Že se je zvečerilo. Ker je bil dan pripravljanja, to je dan pred soboto,

^15:43 je Jožef iz Arimateje, ugleden član vélikega zbora, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo, pogumno stopil k Pilatu in prosil za Jezusovo telo.

^15:44 Pilat se je začudil, da je že mrtev. Poklical je k sebi stotnika in ga vprašal, ali je že dolgo, odkar je umrl.

^15:45 Ko je to od stotnika izvedel, je truplo podaril Jožefu.

^15:46 In Jožef je kupil kos platna, Jezusa snel, zavil v platno in ga položil v grob, ki je bil vsekan v skalo. Nato je zavalil kamen k vhodu v grob.

^15:47 Marija Magdalena in Marija, Jozéjeva mati, pa sta opazovali, kam ga je položil.

^16:1 Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit.

^16:2 Prvi dan tedna so šle h grobu navsezgodaj, ko je sonce vzšlo.

^16:3 Med seboj so govorile: »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?«

^16:4 Ko pa so se ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; in bil je zelo velik.

^16:5 Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belim oblačilom, in so se zelo začudile.

^16:6 On pa jim je rekel: »Ne čudite se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Bil je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga položili.

^16:7 Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ›Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.‹«

^16:8 Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.

^16:9 Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem demonov.

^16:10 Šla je in to sporočila tistim, ki so bili prej z njim in so žalovali ter jokali.

^16:11 Ko so slišali, da živi in da ga je ona videla, niso verjeli.

^16:12 Nato se je v drugi obliki prikazal dvema izmed njih med potjo, ko sta šla na deželo.

^16:13 Tudi ta dva sta odšla in to sporočila drugim, pa tudi njima niso verjeli.

^16:14 Še pozneje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi. Grajal je njihovo nevero in trdosrčnost, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli obujenega.

^16:15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!

^16:16 Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.

^16:17 Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike,

^16:18 z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«

^16:19 Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico.

^16:20 Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.