Levitik

^1:1 Gospod je poklical Mojzesa in mu spregovoril iz shodnega šotora ter rekel:

^1:2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Kadar hoče kdo od vas darovati Gospodu dar od živine, darujte od goveda ali od drobnice!

^1:3 Če hoče darovati žgalno daritev od goveda, naj daruje neoporečnega samca. Naj ga privede k vhodu v shodni šotor, da si s tem pridobi naklonjenost pred Gospodom.

^1:4 Položi naj žgalni daritvi roko na glavo, da bo sprejeta v spravo zanj.

^1:5 Potem naj junca zakolje pred Gospodom. In Aronovi sinovi, duhovniki, naj darujejo kri in naj s krvjo okrog in okrog poškropijo oltar pri vhodu v shodni šotor.

^1:6 Nato naj žgalno daritev odere in jo razseka na kose.

^1:7 Sinovi duhovnika Arona naj na oltarju zakurijo ogenj in na ogenj naložijo drva.

^1:8 Potem naj Aronovi sinovi, duhovniki, položijo kose z glavo in tolščo vred na drva, ki gorijo na oltarju.

^1:9 Drobovje in noge naj opere z vodo in duhovnik naj vse sežge na oltarju. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.

^1:10 Če hoče darovati žgalno daritev izmed drobnice, od ovc ali od koz, naj daruje neoporečnega samca.

^1:11 Zakolje naj ga na severni strani oltarja pred Gospodom; Aronovi sinovi, duhovniki, pa naj z njegovo krvjo okrog in okrog poškropijo oltar.

^1:12 Razseka naj ga na kose in duhovnik naj jih položi z glavo in tolščo vred na drva, ki gorijo na oltarju.

^1:13 Drobovje in noge naj opere z vodo in duhovnik naj vse sežge na oltarju. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.

^1:14 Če hoče kdo darovati žgalno daritev Gospodu izmed ptičev, naj daruje grlico ali golobčka.

^1:15 Duhovnik naj ga prinese k oltarju, mu odščipne glavo in jo sežge na oltarju; njegovo kri naj iztisne na steno oltarja.

^1:16 Vzame naj golšo s perjem vred in naj jo vrže poleg oltarja proti vzhodu, na pepelišče.

^1:17 Potem naj mu nalomi peruti – ne sme jih odtrgati – in duhovnik naj ga sežge na oltarju, na gorečih drvih. To je žgalna daritev, ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.‹«

^2:1 »›Kadar hoče kdo darovati Gospodu jedilno daritev, naj bo njegov dar bela moka; zlije naj nanjo olja in da nanjo kadila.

^2:2 Prinese naj jo Aronovim sinovom, duhovnikom. Vzame naj je polno prgišče z oljem in vsem kadilom in duhovnik naj to sežge na oltarju kot spominski dar. To je ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.

^2:3 Kar pa od jedilne daritve ostane, pripada Aronu in njegovim sinovom kot presveto od Gospodovih ognjenih daritev.

^2:4 Kadar hočeš darovati kot jedilno daritev kaj v peči pečenega, naj bodo z oljem umešeni nekvašeni kolači iz bele moke ali z oljem pomazani nekvašeni mlinci.

^2:5 Če je tvoj dar jedilna daritev, ki je pečena v ponvi, naj bo nekvašena iz bele moke, umešena z oljem.

^2:6 Zdrôbi jo na grižljaje in zlij nanjo olja! To je jedilna daritev.

^2:7 Če je tvoj dar jedilna daritev, ki je kuhana v kotličku, naj bo pripravljena iz bele moke z oljem.

^2:8 Prinesi jedilno daritev, ki je iz tega pripravljena, Gospodu; podaj jo duhovniku, da jo odnese k oltarju!

^2:9 Od te jedilne daritve naj duhovnik vzame spominski dar in ga sežge na oltarju. To je ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.

^2:10 Kar pa od jedilne daritve ostane, pripada Aronu in njegovim sinovom kot presveto od Gospodovih ognjenih daritev.

^2:11 Nobene jedilne daritve, ki jo hočete darovati Gospodu, ne pripravljajte s kvasom; kajti nič kvašenega ali medenega ne smete sežgati kot ognjeno daritev Gospodu!

^2:12 Kot dar prvin jih smete darovati Gospodu, a na oltar ne smejo priti v prijeten vonj.

^2:13 Sleherni dar jedilne daritve osôli; ne daj, da bi na tvoji jedilni daritvi manjkala sol zaveze s tvojim Bogom; pri vsakem daru daruj sol!

^2:14 Če hočeš darovati Gospodu jedilno daritev od prvin, daruj kot jedilno daritev svojih prvin na ognju praženo stolčeno zrnje iz svežih klasov!

^2:15 Nanjo zlij olje in polôži kadilo! To je jedilna daritev.

^2:16 Duhovnik naj spominski dar – nekaj od stolčenega zrnja in olja z vsem kadilom – sežge kot ognjeno daritev Gospodu.‹«

^3:1 »›Če je njegov dar mirovna daritev in hoče kdo darovati govedo, samca ali samico, naj ga daruje neoporečnega pred Gospodom.

^3:2 Položi naj roko žrtvi na glavo in jo zakolje pri vhodu v shodni šotor; Aronovi sinovi, duhovniki, pa naj s krvjo okrog in okrog poškropijo oltar.

^3:3 Od mirovne daritve naj daruje kot ognjeno daritev za Gospoda tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju,

^3:4 obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in z ledvic.

^3:5 Aronovi sinovi naj to sežgejo na oltarju z žgalno daritvijo na gorečih drvih. To je ognjena daritev v prijeten vonj Gospodu.

^3:6 Če je njegov dar za mirovno daritev Gospodu od drobnice, samec ali samica, naj ga daruje neoporečnega.

^3:7 Če daruje kot svoj dar jagnje, naj ga pripelje pred Gospoda.

^3:8 Položi naj roko žrtvi na glavo in jo zakolje pred shodnim šotorom; Aronovi sinovi pa naj z njeno krvjo okrog in okrog poškropijo oltar.

^3:9 Potem naj od mirovne daritve daruje kot ognjeno daritev Gospodu njeno tolščo, ves tolsti rep – tik ob hrbtenici naj ga odreže –, tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju,

^3:10 obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic.

^3:11 Duhovnik naj to sežge na oltarju kot hrano ognjene daritve Gospodu.

^3:12 Če je njegov dar koza, naj jo pripelje pred Gospoda.

^3:13 Položi naj ji roko na glavo in jo zakolje pred shodnim šotorom; Aronovi sinovi pa naj z njeno krvjo okrog in okrog poškropijo oltar.

^3:14 Od nje naj kot svoj dar daruje ognjeno daritev za Gospoda: tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo, ki je na drobovju,

^3:15 obe ledvici, tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic.

^3:16 Duhovnik naj to sežge na oltarju kot hrano ognjene daritve v prijeten vonj. Vsa tolšča pripada Gospodu.

^3:17 To je večni zakon iz roda v rod po vseh vaših bivališčih: nobene tolšče in nobene krvi ne smete uživati.‹«

^4:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^4:2 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›To velja za tistega, ki se nehote pregreši proti kateri koli od Gospodovih zapovedi s tem, da stori kaj takega, kar se ne sme storiti.

^4:3 Če se pregreši maziljeni duhovnik in v krivdo zaplete ljudstvo, naj da za greh, ki ga je storil, Gospodu v daritev za greh mladega neoporečnega junca.

^4:4 Pripelje naj junca k vhodu v shodni šotor pred Gospoda, položi naj mu roko na glavo in ga zakolje pred Gospodom.

^4:5 Potem naj maziljeni duhovnik vzame nekoliko junčeve krvi in jo nese v shodni šotor.

^4:6 Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred Gospodom proti zagrinjalu svetišča.

^4:7 Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja dišečih kadil, ki je pred Gospodom v shodnem šotoru; vso drugo junčevo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor.

^4:8 Vso tolščo junca, ki je daritev za greh, naj vzame iz njega: tolščo, ki pokriva drobovje, in vso tolščo na drobovju,

^4:9 obe ledvici in tolščo na njiju in tisto na ledjih; in péčico, ki jo odstrani z jeter in ledvic –

^4:10 kakor jemlje od goveda mirovne daritve –, in duhovnik naj to sežge na žgalnem oltarju.

^4:11 Junčevo kožo in vse meso z glave in goleni, drob in iztrebke;

^4:12 vsega junca pa naj torej odnese iz tabora na čist kraj, kamor stresajo pepel, in ga v ognju sežge na grmadi; na kraju, kamor stresajo pepel, naj bo sežgan.

^4:13 Če pa se vsa Izraelova skupnost nehote pregreši in je stvar skrita pred očmi občestva, pa so storili kaj proti kateri koli Gospodovi zapovedi, česar ne bi smeli storiti, in so tako postali krivi,

^4:14 naj občestvo, ko spozna greh, ki so ga storili, daruje mladega junca v daritev za greh. Pripeljejo naj ga pred shodni šotor.

^4:15 Starešine skupnosti naj položijo roke juncu na glavo pred Gospodom. Potem naj ga zakoljejo pred Gospodom.

^4:16 Maziljeni duhovnik naj nese nekoliko junčeve krvi v shodni šotor.

^4:17 Omoči naj si prst v krvi in z njo sedemkrat poškropi pred Gospodom proti zagrinjalu.

^4:18 Potem naj s krvjo pomaže rogove oltarja, ki je pred Gospodom v shodnem šotoru; vso drugo kri pa naj zlije k vznožju žgalnega oltarja pri vhodu v shodni šotor.

^4:19 Vso njegovo tolščo naj vzame iz njega in sežge na oltarju.

^4:20 Z juncem naj naredi, kakor je naredil z juncem daritve za greh; tako naj naredi z njim. Opravi naj zanje spravo in jim bo odpuščeno.

^4:21 Junca pa naj odnese iz tabora in ga sežge, kakor je sežgal prvega junca. To je daritev za greh za občestvo.

^4:22 Če se pregreši knez s tem, da nehote stori kaj proti kateri koli zapovedi Gospoda, svojega Boga, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv,

^4:23 naj potem, ko ga spomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozla, neoporečnega samca.

^4:24 Položi naj kozlu roko na glavo in ga zakolje na kraju, kjer koljejo žgalno daritev pred Gospodom; to je daritev za greh.

^4:25 Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, drugo kri pa zlije k vznožju žgalnega oltarja.

^4:26 Vso njegovo tolščo naj sežge na oltarju kakor tolščo mirovne daritve. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za njegov greh in mu bo odpuščeno.

^4:27 Če se kdo izmed ljudstva dežele nehote pregreši s tem, da stori kaj proti kateri koli Gospodovi zapovedi, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv,

^4:28 naj potem, ko ga opomnijo na greh, ki ga je storil, pripelje kot svoj dar kozo, neoporečno samico, za svoj greh, ki ga je storil.

^4:29 Položi naj daritvi za greh roko na glavo in naj zakolje daritev za greh na kraju za žgalno daritev.

^4:30 Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko njene krvi in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja.

^4:31 Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo z mirovne daritve, in naj jo sežge na oltarju v prijeten vonj Gospodu. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo in mu bo odpuščeno.

^4:32 Če pa kdo pripelje jagnje kot dar za daritev za greh, naj pripelje neoporečno samico.

^4:33 Položi naj daritvi za greh roko na glavo in jo zakolje v daritev za greh na kraju, kjer koljejo žgalno daritev.

^4:34 Duhovnik naj s prstom vzame nekoliko krvi daritve za greh in pomaže rogove žgalnega oltarja, vso drugo kri pa zlije k vznožju oltarja.

^4:35 Odstrani naj vso njeno tolščo, kakor odstranjujejo tolščo jagnjeta pri mirovni daritvi; in naj jo sežge na oltarju poleg Gospodovih ognjenih daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo za greh, ki ga je storil, in mu bo odpuščeno.‹«

^5:1 »›Če se kdo pregreši s tem, da sliši glas zaklinjanja k pričevanju in bi moral iti za pričo, ker je videl ali kaj izvedel o stvari, pa ne govori, ga zadene krivda.

^5:2 Ali če se kdo dotakne česa nečistega, bodisi mrhovine nečiste zveri bodisi trupla nečiste živine ali mrhovine nečiste laznine, pa mu je to skrito, postane nečist in kriv.

^5:3 Ali če se dotakne človeške nečistosti, naj bo kakršna koli nečistost, s katero človek postane nečist, pa mu je to skrito, je kriv, ko to spozna.

^5:4 Ali če kdo nepremišljeno priseže z ustnicami, da bo storil kaj slabega ali kaj dobrega, naj bo kar koli, o čemer človek nepremišljeno prisega, pa mu je to skrito, je, ko spozna, kriv zaradi katere od teh reči.

^5:5 Kdor je torej kriv katere od teh reči, naj prizna, s čim se je pregrešil,

^5:6 in naj pripelje Gospodu kot spravni dar za greh, ki ga je storil, samico od drobnice, ovco ali kozo, v daritev za greh; in duhovnik naj zanj opravi spravo zaradi njegovega greha.‹«

^5:7 »›Če pa kdo ne more kupiti ovce, naj prinese Gospodu kot spravni dar za svoj greh grlici ali dva golobčka, enega za daritev za greh in drugega za žgalno daritev.

^5:8 Prinese naj ju duhovniku; ta naj daruje najprej tistega za daritev za greh; preščipne naj mu vrat tik pri glavici, ne da bi jo čisto odtrgal,

^5:9 in naj nekoliko krvi poškropi po steni oltarja, drugo kri pa naj iztisne ob vznožju oltarja; to je daritev za greh.

^5:10 Drugega naj, kakor je določeno, daruje kot žgalno daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je storil, in mu bo odpuščeno.

^5:11 Če pa ne zmore niti dveh grlic ali dveh golobčkov, naj prinese kot dar za svoj greh desetinko škafa bele moke kot daritev za greh; nanjo naj ne zliva olja in ne daje kadila, ker je daritev za greh.

^5:12 Prinese naj jo duhovniku in ta naj je vzame polno prgišče kot spominski dar in jo sežge na oltarju z Gospodovimi ognjenimi daritvami; to je daritev za greh.

^5:13 Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je storil v kakšni taki zadevi, in mu bo odpuščeno. Duhovniku pa pripada enako kakor pri jedilni daritvi.‹«

^5:14 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^5:15 »Če kdo ravna nezvesto in se pregreši – čeprav nehote – nad tem, kar je posvečeno Gospodu, naj pripelje kot spravni dar Gospodu neoporečnega ovna od drobnice v spravno daritev; oceni ga v srebrnih šeklih po teži svetiščnega šekla!

^5:16 Povrne naj toliko, kolikor se je pregrešil nad svetim. Doda naj petino in jo izroči duhovniku. Ta naj z ovnom spravne daritve zanj opravi spravo in mu bo odpuščeno.

^5:17 Če kdo greši in stori kaj proti kateri koli od Gospodovih zapovedi, česar ne bi smel, čeprav nevedoma, je kriv in ga zadene krivda.

^5:18 Duhovniku naj pripelje neoporečnega ovna od drobnice po tvoji cenitvi kot spravno daritev. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo zaradi greha, ki ga je nehote storil – ni vedel – in mu bo odpuščeno.

^5:19 To je spravna daritev; nakopal si je krivdo pred Gospodom.«

^5:20 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^5:21 »Če se kdo pregreši in ravna nezvesto proti Gospodu, bodisi da prevara rojaka za kakšno stvar, ki jo je dobil v hrambo, si jo sposodil ali ukradel, bodisi da rojaka izkoristi

^5:22 ali ga prevara za izgubljeno stvar, ki jo je našel, in krivo priseže glede česar koli, s čimer se človek more pregrešiti:

^5:23 kdor se tako pregreši in si nakoplje krivdo, naj vrne vse, kar je ukradel ali izsilil ali mu je bilo zaupano v hrambo ali kar je izgubljenega našel

^5:24 ali stvari, o katerih je krivo prisegel; na dan svoje spravne daritve naj glavnico povrne tistemu, čigar je, in naj doda še petino vrednosti.

^5:25 Kot svoj spravni dar Gospodu naj pripelje duhovniku neoporečnega ovna od drobnice po tvoji cenitvi za spravno daritev.

^5:26 Tako naj duhovnik zanj opravi spravo pred Gospodom in odpuščeno mu bo katero koli dejanje, s katerim si je nakopal krivdo.«

^6:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^6:2 »Zapovej Aronu in njegovim sinovom ter reci: ›To je postava za žgalno daritev. Žgalna daritev naj bo na oltarnem ognjišču vso noč do jutra in ogenj na oltarju naj gori.

^6:3 Duhovnik naj obleče platneno oblačilo in si natakne platnene hlače; pobere naj pepel, ki je ostal, ko je ogenj použil daritev na oltarju, in ga strese poleg oltarja.

^6:4 Potem naj sleče ta oblačila in obleče druga in naj odnese pepel iz tabora na čist kraj.

^6:5 Ogenj na oltarju ne sme ugasniti; duhovnik naj vsako jutro kuri drva na oltarju, polaga nanj žgalno daritev in na njem sežiga tolščo mirovnih daritev.

^6:6 Nenehno naj gori ogenj na oltarju, ne sme ugasniti.

^6:7 To je postava za jedilno daritev: Aronovi sinovi naj jo prinesejo pred Gospoda k oltarju.

^6:8 Eden od njih naj vzame polno prgišče bele moke jedilne daritve in njenega olja in vse kadilo, ki je na njej, in naj to kot spominski dar sežge na oltarju v prijeten vonj Gospodu.

^6:9 Kar pa od nje ostane, naj kot nekvašen kruh pojedo Aron in njegovi sinovi na svetem kraju, na dvorišču shodnega šotora.

^6:10 Ne smejo je peči s kvasom; to sem jim določil kot delež od svojih ognjenih daritev; presveta je kakor daritev za greh in kakor spravna daritev.

^6:11 Vsi moški Aronovi potomci jo smejo jesti. To je večni zakon iz roda v rod glede Gospodovih ognjenih daritev; kar koli se jih dotakne, bo posvečeno.‹«

^6:12 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^6:13 »To je dar Arona in njegovih sinov, ki naj ga darujejo Gospodu na dan svojega maziljenja: desetinko škafa bele moke kot stalno jedilno daritev, polovico zjutraj in polovico zvečer.

^6:14 Pripravi jo z oljem v kozici, prinesi jo umešeno, in ko je pečena, jo daruj v koščkih kot jedilno daritev v prijeten vonj Gospodu!

^6:15 In tisti duhovnik, ki bo izmed Aronovih sinov maziljen kot njegov naslednik, naj opravi táko daritev. To je večni zakon za Gospoda: vsa naj se sežge.

^6:16 Vsaka duhovnikova jedilna daritev naj se vsa sežge, ni je dovoljeno jesti.«

^6:17 Gospod je govoril Mojzesu in rekel:

^6:18 »Govôri Aronu in njegovim sinovom ter reci: ›To je postava za daritev za greh: Na kraju pred Gospodom, kjer koljejo žgalno, naj koljejo tudi daritev za greh; presveta je.

^6:19 Uživa naj jo duhovnik, ki jo je daroval, jé naj jo na svetem kraju, na dvorišču shodnega šotora.

^6:20 Kar koli se dotakne mesa te daritve, bo sveto, in če se od njene krvi kaj poškropi po obleki, to operi na svetem kraju!

^6:21 Lončeno posodo, v kateri so kuhali daritev, naj razbijejo; če pa so jo kuhali v bronasti posodi, naj jo oribajo in poplaknejo z vodo.

^6:22 Vsak moški izmed duhovnikov sme uživati daritev; presveta je.

^6:23 Ni pa dovoljeno jesti daritve za greh, če so z njo vred prinesli kaj krvi v shodni šotor, da bi opravili spravo v svetišču; v ognju naj jo sežgejo.‹«

^7:1 »›To je postava za spravno daritev; presveta je.

^7:2 Na kraju, kjer koljejo žgalno daritev, naj koljejo tudi spravno; z njeno krvjo naj okrog in okrog poškropijo oltar.

^7:3 Darujejo naj vso njeno tolščo: tolsti rep, tolščo, ki pokriva drobovje,

^7:4 ledvici in tolščo, ki je na njiju, in tisto na ledjih in péčico, ki naj jo odstranijo z jeter in ledvic.

^7:5 Duhovnik naj jo sežge na oltarju kot ognjeno daritev Gospodu; to je spravna daritev.

^7:6 Vsak moški izmed duhovnikov jo sme uživati; jé naj jo na svetem kraju; presveta je.

^7:7 Kar velja za daritev za greh, to velja tudi za spravno daritev; ista postava je za obe. Pripada pa duhovniku, ki z njo opravi spravo.

^7:8 Kožo daritvene živali, ki jo je kdo pripeljal kot žgalno daritev, naj dobi duhovnik, ki je opravil daritev.

^7:9 In vsako jedilno daritev, ki jo pečejo v peči, in kar koli pripravljajo v kotličku ali v kozici, naj dobi duhovnik, ki to daruje.

^7:10 Vsaka drugačna jedilna daritev, pomešana z oljem ali suha, pripada vsem Aronovim sinovom brez razlike.

^7:11 To je postava za mirovno daritev, ki jo darujejo Gospodu.

^7:12 Če jo kdo daruje v zahvalo, naj z zahvalno daritvijo daruje z oljem umešene nekvašene kolače in z oljem pomazane nekvašene mlince in belo moko, z oljem umešeno v kolače;

^7:13 zraven kolačev naj prinesejo še kvašen kruh in vse to naj z mirovno daritvijo daruje kot zahvalno daritev.

^7:14 Od vsakega daru naj vzame po en kos kot darilo za Gospoda; naj ga dobi duhovnik, ki je škropil s krvjo mirovne daritve.

^7:15 Meso njegove zahvalne mirovne daritve naj použijejo na dan, ko ga darujejo; nič od tega naj ne puščajo do jutra.

^7:16 Če pa je njegov dar zaobljubna ali prostovoljna daritev, naj ga použijejo na dan, ko darujejo; a kar od tega ostane, se sme pojesti naslednji dan.

^7:17 Kar pa ostane od daritvenega mesa tretji dan, naj sežgejo v ognju.

^7:18 Če bi pa kdo vseeno tretji dan jedel meso mirovne daritve, ta, ki jo daruje, ne bo sprejet, ne bo se mu vštela; to je ognušeno meso, in kdor ga jé, ga zadene krivda.

^7:19 Mesa, ki se dotakne kakršne koli nečiste stvari, se ne sme uživati; v ognju naj ga sežgejo. Kdor je čist, sme uživati meso,

^7:20 toda človeka, ki bi užival meso Gospodove mirovne daritve, pri tem pa imel na sebi kaj nečistega, naj iztrebijo iz njegovega ljudstva.

^7:21 Če se kdo dotakne česar koli nečistega, človekove nečistosti ali nečiste živine ali katere koli nečiste laznine, in kljub temu jé meso Gospodove mirovne daritve, takšnega naj iztrebijo iz njegovega ljudstva.‹«

^7:22 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^7:23 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Ne jejte nobene tolšče od goveda, ovce ali koze!

^7:24 Tolščo mrhovine in raztrganih živali lahko uporabite za kar koli, le jesti je nikakor ne smete.

^7:25 Zares, kdor bi jedel tolščo živine, ki jo darujejo v žgalno daritev Gospodu, takšnega, ki bi to jedel, naj iztrebijo iz njegovega ljudstva.

^7:26 V nobenem od svojih prebivališč ne smete uživati nobene krvi, pa naj bo od ptic ali od živine.

^7:27 Kdor koli bi užil katero koli kri, takšnega naj iztrebijo iz njegovega ljudstva.‹«

^7:28 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^7:29 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Kdor hoče darovati Gospodu mirovno daritev, naj Gospodu prinese svoj dar; od svoje mirovne daritve

^7:30 naj z lastnimi rokami prinese Gospodovo ognjeno daritev: prinese naj tolščo s prsmi vred, prsi, da bi jih kot dar primikanja primikal pred Gospodom.

^7:31 Duhovnik naj sežge tolščo na oltarju, prsi pa pripadajo Aronu in njegovim sinovom.

^7:32 Tudi desno stegno dajte duhovniku kot dar od svojih mirovnih daritev!

^7:33 Tistemu od Aronovih sinov, ki daruje kri mirovne daritve in tolščo, naj bo v delež desno stegno.

^7:34 Kajti prsi primikanja in stegno vzdigovanja sem vzel Izraelovim sinovom od njihovih mirovnih daritev in jih določil duhovniku Aronu in njegovim sinovom kot večno dajatev Izraelovih sinov.‹«

^7:35 To je Aronov delež in delež njegovih sinov od Gospodovih ognjenih daritev od dneva, ko jih je Gospod sprejel, da bi mu služili kot duhovniki.

^7:36 Na dan, ko jih je mazilil, je Gospod zapovedal Izraelovim sinovom, naj jim to dajejo kot večni zakon iz roda v rod.

^7:37 To je postava za žgalno daritev, daritev za greh, spravno daritev, umestitveno in mirovno daritev,

^7:38 ki jo je Gospod zapovedal Mojzesu na Sinajski gori na dan, ko je Izraelovim sinovom zapovedoval, naj Gospodu darujejo svoje darove v Sinajski puščavi.

^8:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^8:2 »Vzemi Arona in z njim njegove sinove, oblačila, mazilno olje, junca za daritev za greh, dva ovna in košaro z nekvašenim kruhom!

^8:3 Potem zberi vso skupnost pri vhodu v shodni šotor!«

^8:4 Mojzes je storil, kakor mu je zapovedal Gospod, in skupnost se je zbrala pri vhodu v shodni šotor.

^8:5 Mojzes je rekel skupnosti: »Tole je zapovedal storiti Gospod.«

^8:6 Tedaj je Mojzes pripeljal Arona in njegove sinove in jih umil z vodo.

^8:7 Aronu je nadel spodnje oblačilo, ga opasal s pasom, mu oblekel vrhnje oblačilo, mu nadel efód, mu nadel prevezo efóda in ga z njo prevezal.

^8:8 Nadel mu je naprsnik in del vanj urím in tumím.

^8:9 Na glavo mu je položil pokrivalo in nanj spredaj privezal zlato ploščico, sveti načelek, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^8:10 Potem je vzel mazilno olje, pomazilil prebivališče in vse, kar je v njem, in tako to posvetil.

^8:11 Sedemkrat je z njim poškropil oltar, pomazilil oltar in vse njegove priprave, umivalnik in njegovo stojalo, da bi jih posvetil.

^8:12 Zlil je mazilnega olja Aronu na glavo in ga mazilil, da bi ga posvetil.

^8:13 Nato je Mojzes pripeljal Aronove sinove, jim oblekel spodnja oblačila, jih opasal s pasom in jim privezal visoke čepice, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^8:14 Dal je pripeljati junca za daritev za greh; Aron in njegovi sinovi so položili roke na glavo junca daritve za greh

^8:15 in bil je zaklan. Mojzes pa je vzel nekaj krvi in jo s prstom nanesel okrog in okrog na rogove oltarja in ga tako očistil greha, drugo kri pa je zlil k vznožju oltarja. Ko je tako opravil spravo nad njim, ga je posvetil.

^8:16 Potem je vzel vso tolščo z drobovja, jetrno péčico, ledvici in njuno tolščo. In to je Mojzes sežgal na oltarju.

^8:17 Junca pa, njegovo kožo, meso in iztrebke, je sežgal v ognju zunaj tabora, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^8:18 Dal je pripeljati ovna za žgalno daritev; Aron in njegovi sinovi so položili roke na ovnovo glavo

^8:19 in bil je zaklan. Mojzes pa je oltar okrog in okrog poškropil s krvjo.

^8:20 Razsekal je ovna na kose in sežgal glavo, kose in tolščo.

^8:21 Drobovje in noge je opral z vodo; nato je Mojzes vsega ovna sežgal na oltarju; to je bila žgalna daritev v prijeten vonj, ognjena daritev za Gospoda, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^8:22 Nato je dal pripeljati še drugega ovna, ovna umestitve, in Aron in njegovi sinovi so položili roke na ovnovo glavo

^8:23 in bil je zaklan. Mojzes pa je vzel nekaj krvi in Aronu pomazal mečico desnega ušesa in palca njegove desne roke in desne noge.

^8:24 Pripeljal je Aronove sinove in jim s krvjo pomazal mečice desnih ušes in palce desnih rok in desnih nog; z drugo krvjo pa je okrog in okrog poškropil oltar.

^8:25 Potem je vzel tolščo: tolsti rep, vso tolščo z drobovja, jetrno péčico, ledvici in njuno tolščo in desno stegno.

^8:26 Iz košare z nekvašenim kruhom, ki je bila pred Gospodom, je vzel nekvašeni kolač, kolač z oljem umešenega kruha in mlinec in jih položil na tolščo in desno stegno.

^8:27 Vse to je naložil Aronu in njegovim sinovom na roke in dal primikati kot dar primikanja pred Gospodom.

^8:28 Nato je Mojzes to vzel z njihovih rok in sežgal na oltarju poleg žgalne daritve. To je bila umestitvena daritev v prijeten vonj, ognjena daritev za Gospoda.

^8:29 Mojzes je vzel prsi in jih kot dar primikanja primikal pred Gospodom; to so bile prsi ovna umestitve kot Mojzesov delež, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^8:30 Mojzes je vzel mazilnega olja in krvi, ki je bila na oltarju, in poškropil Arona in njegova oblačila, z njim vred pa tudi njegove sinove in njihova oblačila. Tako je posvetil Arona in njegova oblačila in z njim vred njegove sinove in njihova oblačila.

^8:31 Rekel je Aronu in njegovim sinovom: »Kuhajte meso pri vhodu v shodni šotor in ga tam jejte s kruhom iz košare za umestitev, kakor sem zapovedal in rekel: ›Aron in njegovi sinovi naj to jedo;

^8:32 kar pa ostane mesa in kruha, sežgite v ognju!‹

^8:33 In sedem dni ne odhajajte od vhoda v shodni šotor do dne, ko se dopolnijo dnevi vaše umestitve, kajti sedem dni traja vaše umeščanje!

^8:34 Kakor smo storili danes, tako je Gospod zapovedal delati, da se za vas opravi sprava.

^8:35 Sedem dni ostanite pri vhodu v shodni šotor podnevi in ponoči in izpolnjujte, kar je določil Gospod, da ne boste umrli! Kajti tako mi je bilo zapovedano.«

^8:36 Aron in njegovi sinovi so storili vse, kar je Gospod zapovedal po Mojzesu.

^9:1 Osmi dan je Mojzes poklical Arona in njegove sinove in Izraelove starešine.

^9:2 Rekel je Aronu: »Vzemi si tele za daritev za greh in ovna za žgalno daritev, oba neoporečna, in ju daruj pred Gospodom!

^9:3 Potem govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Vzemite kozla za daritev za greh in tele in jagnje, obe enoletni in neoporečni, za žgalno daritev,

^9:4 vola in ovna za mirovno daritev, da jih zakoljete pred Gospodom, in z oljem umešeno jedilno daritev; kajti danes se vam bo prikazal Gospod.‹«

^9:5 Spravili so torej, kar je zapovedal Mojzes, pred shodni šotor in vsa skupnost je pristopila in se postavila pred Gospoda.

^9:6 In Mojzes je rekel: »To je Gospod zapovedal storiti, da se vam prikaže Gospodovo veličastvo.«

^9:7 Potem je Mojzes rekel Aronu: »Pristopi k oltarju, daruj svojo daritev za greh in svojo žgalno daritev, da opraviš spravo zase in za ljudstvo, in daruj daritev za ljudstvo, da opraviš spravo zanje, kakor je zapovedal Gospod.«

^9:8 Aron je stopil k oltarju in zaklal tele kot daritev za greh zase.

^9:9 Aronovi sinovi so mu podali kri; pomočil je vanjo prst in jo nanesel na oltarne rogove, drugo kri pa je zlil k vznožju oltarja.

^9:10 Tolščo, ledvici in jetrno péčico od daritve za greh je sežgal na oltarju, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^9:11 Meso in kožo pa je sežgal v ognju zunaj tabora.

^9:12 Potem je zaklal žgalno daritev; Aronovi sinovi so mu izročili kri in z njo je okrog in okrog poškropil oltar.

^9:13 Podajali so mu žgalno daritev po kosih in glavo; in sežgal jo je na oltarju.

^9:14 Drobovje in noge je opral in sežgal poleg žgalne daritve na oltarju.

^9:15 Potem je daroval daritev ljudstva; vzel je kozla daritve za greh za ljudstvo, ga zaklal in opravil daritev za greh kakor prejšnjo.

^9:16 Nato je daroval žgalno daritev in jo opravil, kakor je bilo določeno.

^9:17 Daroval je še jedilno daritev; vzel je je polno prgišče in jo sežgal na oltarju poleg jutranje žgalne daritve.

^9:18 Potem je zaklal vola in ovna kot mirovno daritev za ljudstvo. Aronovi sinovi so mu podali kri in z njo je okrog in okrog poškropil oltar.

^9:19 Volovo in ovnovo tolščo: tolsti rep, tolščo, ki pokriva drobovje, ledvici in jetrno péčico,

^9:20 so položili na prsne kose in sežgal jih je na oltarju.

^9:21 Prsne kose in desno stegno je Aron primikal kot dar primikanja pred Gospodom, kakor je zapovedal Mojzes.

^9:22 Potem je Aron razprostrl roke nad ljudstvo in ga blagoslovil; in stopil je dol, ko je opravil daritev za greh, žgalno daritev in mirovno daritev.

^9:23 Nato sta Mojzes in Aron odšla v shodni šotor; ko sta prišla ven, sta blagoslovila ljudstvo. Tedaj se je prikazalo Gospodovo veličastvo vsemu ljudstvu.

^9:24 In ogenj je šinil izpred Gospoda in použil na oltarju žgalno daritev in tolščo. Ko je vse ljudstvo to videlo, je vriskalo od veselja in vsi so popadali na obraz.

^10:1 Tedaj sta Aronova sinova Nadáb in Abihú vzela vsak svojo kadilnico, dala vanjo ogenj in nanj položila kadila in pred Gospodom darovala nedovoljen ogenj, kakršnega jim ni zapovedal.

^10:2 In ogenj je šinil izpred Gospoda in ju použil; umrla sta pred Gospodom.

^10:3 Tedaj je Mojzes rekel Aronu: »To je tisto, kar je govoril Gospod in rekel: ›Pred temi, ki se mi bližajo, se izkazujem svetega in pred vsem ljudstvom razodevam svojo slavo.‹« Aron pa je ostal tiho.

^10:4 Mojzes je poklical Mišaéla in Elicafána, sinova Aronovega strica Uziéla. Rekel jima je: »Pristopita, odnesita svoja brata izpred svetišča in iz tabora!«

^10:5 Pristopila sta in ju odnesla v njunih spodnjih oblačilih iz tabora, kakor je ukazal Mojzes.

^10:6 Aronu in njegovima sinovoma Eleazarju in Itamárju pa je Mojzes rekel: »Ne mršite si las in ne trgajte si oblačil, da ne umrete in da ne pride srd nad vso skupnost! Vaši bratje pa, vsa Izraelova hiša, naj objokujejo požar, ki ga je vžgal Gospod.

^10:7 Ne smete oditi od vhoda v shodni šotor, da ne umrete, kajti na vas je Gospodovo mazilno olje.« Storili so, kakor je Mojzes ukazal.

^10:8 Gospod je spregovoril Aronu in rekel:

^10:9 »Kadar greste v shodni šotor, ne pijte vina in opojne pijače ne ti ne tvoji sinovi, da ne umrete! To je večni zakon iz roda v rod.

^10:10 Razlikovati morate med svetim in posvetnim, med nečistim in čistim,

^10:11 in poučevati Izraelove sinove v vseh zakonih, ki jim jih je Gospod povedal po Mojzesu.«

^10:12 Mojzes je govoril Aronu in njegovima sinovoma Eleazarju in Itamárju, ki sta ostala: »Vzemite jedilno daritev, ki je ostala od Gospodovih ognjenih daritev in použijte jo nekvašeno poleg oltarja! Kajti presveta je.

^10:13 Použijte jo na svetem kraju; to je namreč dajatev od Gospodovih ognjenih daritev, določena tebi in tvojim sinovom; tako mi je bilo zapovedano.

^10:14 Prsi primikanja in stegno vzdigovanja pa jejte na čistem kraju ti in s teboj tvoji sinovi in hčere! Kajti to je določeno kot dajatev tebi in tvojim sinovom od mirovnih daritev Izraelovih sinov.

^10:15 Stegno vzdigovanja in prsi primikanja naj prinesejo poleg tolstih kosov za ognjene daritve in jih primikajo kot dar primikanja pred Gospodom; potem pripadejo tebi in tvojim sinovom kot večna dajatev, kakor je zapovedal Gospod.«

^10:16 Mojzes je skrbno poizvedoval o kozlu daritve za greh in glej, bil je sežgan. In razsrdil se je na Eleazarja in Itamárja, sinova, ki sta preostala Aronu, in rekel:

^10:17 »Zakaj nista jedla daritve za greh na svetem kraju? Saj je presveta in dal vama jo je, da odvzameta krivdo skupnosti in opravita zanjo spravo pred Gospodom.

^10:18 Glejta, njene krvi niso prinesli v notranjost svetišča; zato bi jo morala pojesti v svetišču, kakor sem zapovedal.«

^10:19 Aron je rekel Mojzesu: »Glej, danes so darovali svojo daritev za greh in žgalno daritev pred Gospodom, mene pa je to doletelo. Ali bi bilo Gospodu všeč, če bi danes jedel od daritve za greh?«

^10:20 Ko je Mojzes to slišal, je bil zadovoljen.

^11:1 Gospod je govoril Mojzesu in Aronu in jima rekel:

^11:2 »Govorita Izraelovim sinovom in recita: ›Izmed vseh živali na zemlji smete jesti naslednje:

^11:3 vse živali, ki imajo parklje, preklane parklje, in prežvekujejo, te smete jesti.

^11:4 Izmed prežvekovalcev in izmed tistih s parklji pa ne smete jesti kamele, ker sicer prežvekuje, pa nima parkljev: za vas je nečista;

^11:5 skalnega jazbeca, ker sicer prežvekuje, pa nima parkljev: za vas je nečist;

^11:6 zajca, ker sicer prežvekuje, pa nima parkljev: za vas je nečist;

^11:7 in svinje, ker sicer ima parklje, preklane parklje, pa ne prežvekuje: za vas je nečista.

^11:8 Njihovega mesa ne uživajte in njihove mrhovine se ne dotikajte: za vas so nečiste.

^11:9 Izmed vsega, kar živi v vodi, smete jesti naslednje: vse v vodi, v morjih in rekah, kar ima plavuti in luskine, to smete jesti.

^11:10 Kar koli pa v morjih in rekah izmed vsega, kar se giblje v vodi in izmed vseh živih bitij, ki so v vodi, nima plavuti in luskin, je za vas gnusoba.

^11:11 Gnusoba naj vam bodo; od njihovega mesa ne smete jesti in njihova mrhovina naj se vam gnusi.

^11:12 Kar koli v vodi nima plavuti in luskin, je za vas gnusoba.

^11:13 Izmed ptic naj se vam gnusijo – ne smete jih jesti, gnusoba so – naslednje: orel, brkati ser, jastreb,

^11:14 kanja, sokol po njegovih vrstah,

^11:15 krokar po vseh njegovih vrstah,

^11:16 noj, postovka, galeb, kragulj po njegovih vrstah,

^11:17 čuk, kormoran, čebélar,

^11:18 sova, kavka, mrhar,

^11:19 štorklja, deževnik po njegovih vrstah, smrdokavra in netopir.

^11:20 Vse krilate živalce, ki hodijo po štirih, so za vas gnusoba.

^11:21 Vendar pa smete od vseh krilatih živalc, ki hodijo po štirih, jesti tiste, ki imajo nad nožicami še nogi, s katerima lahko skačejo po zemlji.

^11:22 Od teh smete jesti kobilico selivko po njenih vrstah ter poševnolice, dolgoroge in kratkoroge kobilice po njihovih vrstah.

^11:23 Vse druge krilate živalce, ki hodijo po štirih, so za vas gnusoba.

^11:24 Tako postanete od njih nečisti – kdor koli se dotakne njihove mrhovine, bo nečist do večera.

^11:25 Kdor koli prenaša kaj njihove mrhovine, naj opere svoja oblačila in bo nečist do večera.

^11:26 Vse živali, ki sicer imajo parklje, a ne preklanih in ne prežvekujejo, so za vas nečiste; kdor koli se jih dotakne, bo nečist.

^11:27 Vse živali, ki stopajo po šapah izmed teh, ki hodijo po štirih, so za vas nečiste; kdor koli se dotakne njihove mrhovine, bo nečist do večera.

^11:28 Kdor prenaša njihovo mrhovino, naj si opere oblačila in bo nečist do večera; za vas so nečiste.

^11:29 In tele izmed živalc, ki mrgolijo po zemlji, so za vas nečiste: krt, miš, kuščarica po njenih vrstah,

^11:30 gekon, martinček, zelenec, močerad in kameleon.

^11:31 Izmed vseh živalc so te za vas nečiste; kdor koli se jih dotakne, ko so mrtve, bo nečist do večera.

^11:32 Vse, na kar pade katera izmed njih, ko so mrtve, bo nečisto: kakršna koli lesena posoda ali obleka ali koža ali vreča, kakršno koli orodje, s katerim se kaj dela; táko stvar je treba potopiti v vodo in bo nečista do večera, potem pa bo čista.

^11:33 Če katera izmed njih pade v kako lončeno posodo, bo vse, kar je v njej, nečisto; njo pa razbijte!

^11:34 Vsaka jed, ki se uživa, na katero pride taka voda, bo nečista, in vsaka pijača, ki se pije, bo v vsaki taki posodi nečista.

^11:35 Vse, na kar pade kaj njihove mrhovine, bo nečisto; peč in ognjišče je treba podreti; nečista sta in nečista bodita za vas!

^11:36 Vendar ostanejo studenci in vodnjaki, v katerih se zbira voda, čisti; kdor pa se dotakne mrhovine, bo nečist.

^11:37 Če pade kaj njihove mrhovine na kakršno koli seme, ki je namenjeno sejanju, ostane čisto.

^11:38 Če pa polijete vodo na seme in pri tem pade nanj kaj njihove mrhovine, je za vas nečisto.

^11:39 Če pogine kakšna žival, ki vam je v živež, in se kdo dotakne njene mrhovine, bo nečist do večera.

^11:40 Če kdo jé od te mrhovine, naj si opere oblačila in bo nečist do večera; in kdor prenaša to mrhovino, naj si opere oblačila in bo nečist do večera.

^11:41 Vse živalce, ki mrgolijo po zemlji, so gnusoba; ne smete jih uživati.

^11:42 Nobene od teh, ki mrgolijo po zemlji, najsi se plazijo po trebuhu ali hodijo po štirih ali več nogah, ne smete uživati, kajti gnusoba so.

^11:43 Ne ognušajte se z nobeno laznino in ne onečiščujte se z njo, da ne boste nečisti zaradi nje!

^11:44 Kajti jaz sem Gospod, vaš Bog; posvečujte se in bodite sveti, ker sem jaz svet! Ne onečiščujte se z nobeno laznino, ki mrgoli po zemlji!

^11:45 Kajti jaz sem Gospod, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da vam bom Bog. Bodite torej sveti, ker sem jaz svet!

^11:46 To je postava o živalih in pticah in vseh živih bitjih, ki se gibljejo v vodi in ki mrgolijo po zemlji,

^11:47 da morete razlikovati med nečistim in čistim, med živalmi, ki jih smete, in živalmi, ki jih ne smete uživati.‹«

^12:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^12:2 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Ženska, ki spočne in rodi dečka, bo nečista sedem dni, kolikor časa je nečista ob svoji mesečni čišči.

^12:3 Osmi dan naj se obreže meso njegove prednje kožice.

^12:4 Potem naj mati ostane še triintrideset dni v krvi očiščevanja: nič svetega naj se ne dotika in naj ne hodi v svetišče, dokler se ne dopolnijo dnevi njenega očiščevanja.

^12:5 Če pa rodi deklico, bo nečista dva tedna kakor ob mesečni čišči. Potem naj ostane še šestinšestdeset dni v očiščevanju svoje krvi.

^12:6 Ko se dopolnijo dnevi njenega očiščevanja, bodisi pri sinu ali pri hčeri, naj prinese duhovniku k vhodu v shodni šotor enoletno jagnje za žgalno in golobčka ali grlico za daritev za greh.

^12:7 Ta naj to daruje pred Gospodom, da opravi zanjo spravo in bo očiščena od svojega krvotoka. To je postava o porodnici dečka ali deklice.

^12:8 Če pa ne zmore ovce, naj vzame dve grlici ali dva golobčka: enega za žgalno in drugega za daritev za greh; duhovnik naj zanjo opravi spravo in bo čista.‹«

^13:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu ter rekel:

^13:2 »Kadar se na koži kakega človeka pokaže oteklina ali izpuščaj ali pega in iz tega nastane gobavost, naj ga pripeljejo k duhovniku Aronu ali h kateremu od njegovih sinov, duhovnikov.

^13:3 Duhovnik naj pregleda bolno mesto na koži: če se je dlaka na bolnem mestu pobelila in je to mesto videti globlje od druge kože, je to gobavost; ko duhovnik to vidi, naj ga razglasi za nečistega.

^13:4 Če pa je pega na njegovi koži bela in ni videti globlja od druge kože in se dlaka ni pobelila, naj duhovnik bolnika zapre za sedem dni.

^13:5 Sedmi dan naj ga duhovnik pregleda. Če ugotovi, da se bolno mesto ni spremenilo in se bolezen ni razširila po koži, naj ga duhovnik drugič zapre za sedem dni.

^13:6 Sedmi dan naj ga duhovnik spet pregleda, in če vidi, da bolno mesto izginja in se ni razširilo po koži, naj ga duhovnik razglasi za čistega. Samo izpuščaj je bil. Naj si opere oblačila, potem je čist.

^13:7 Če pa se izpuščaj, potem ko se je bolnik že pokazal duhovniku in ga je ta razglasil za čistega, očitno razširi po koži, naj se drugič pokaže duhovniku.

^13:8 Duhovnik naj ga pregleda, in če vidi, da se je izpuščaj res razširil po koži, naj ga duhovnik razglasi za nečistega; to so gobe.

^13:9 Kadar je kakšen človek gobav, naj ga pripeljejo k duhovniku.

^13:10 Duhovnik naj ga pregleda, in če vidi na koži belo oteklino, da je dlaka postala bela in da na oteklini raste divje meso,

^13:11 pomeni, da ima na koži zastarane gobe; duhovnik naj ga razglasi za nečistega; ni ga treba zapreti, saj je nečist.

^13:12 Če pa se te gobe začnejo izpuščati po koži tako, da pokrijejo vso bolnikovo kožo od glave do peta, kamor koli duhovnik pogleda,

^13:13 naj ga duhovnik pregleda, in ko vidi, da gobe pokrivajo vse telo, naj bolnika razglasi za čistega; ker je ves postal bel, je čist.

^13:14 Tisti dan pa, ko bi se na njem pokazalo divje meso, bi postal nečist.

^13:15 Če duhovnik vidi divje meso, naj ga razglasi za nečistega; divje meso je nekaj nečistega; to so gobe.

^13:16 Če pa divje meso izgine in mesto postane belo, naj gre k duhovniku.

^13:17 Duhovnik naj ga pregleda, in če vidi, da je bolno mesto postalo belo, naj duhovnik bolnika razglasi za čistega, ker je čist.

^13:18 Če se komu na koži naredi tvor in se spet zaceli,

^13:19 pa na mestu tvora nastane bela oteklina ali rdečkasto bela pega, naj se pokaže duhovniku.

^13:20 Duhovnik naj ga pregleda, in če opazi, da je mesto videti globlje od kože in da se je dlaka na njem pobelila, naj ga duhovnik razglasi za nečistega; kajti to je gobavost, ki je udarila na dan v tvoru.

^13:21 Če pa duhovnik ob pregledu vidi, da na njej ni bele dlake in ni globlje od kože, temveč že izginja, naj ga duhovnik zapre za sedem dni.

^13:22 Če se pega potem vendarle razširi po koži, naj ga duhovnik razglasi za nečistega; to je bolezen.

^13:23 Če pa pega ostane nespremenjena in se ne razširi, je to zarasli tvor; duhovnik naj ga razglasi za čistega.

^13:24 Če pa ima kdo na koži opeklino od ognja, pa pega opekline postane rdečkastobela ali bela,

^13:25 naj jo duhovnik pregleda. Če ugotovi, da se je dlaka na pegi pobelila in je videti globlja od kože, pomeni, da so to gobe – udarile so na dan v opeklini; duhovnik naj ga razglasi za nečistega; to je gobavost.

^13:26 Če pa duhovnik vidi, da na pegi ni bele dlake in ni globlja od kože in izginja, naj duhovnik bolnika zapre za sedem dni.

^13:27 Sedmi dan naj ga duhovnik pregleda. Če se potem vendarle razširi po koži, naj ga duhovnik razglasi za nečistega; to je bolezen gob.

^13:28 Če pa je pega ostala nespremenjena in se ni razširila po koži in izginja, tedaj je to oteklina od opekline; duhovnik naj ga razglasi za čistega, kajti to je zarasla opeklina.

^13:29 Če ima mož ali žena bolno mesto na glavi ali na bradi,

^13:30 naj duhovnik to mesto pregleda, in če opazi, da je videti globlje od kože in je na njem redka rumena dlaka, naj ga duhovnik razglasi za nečistega; to je lišaj, gobe na glavi ali na bradi.

^13:31 Če pa duhovnik ob pregledu ugotovi, da bolezenski lišaj ni videti globlji od kože, čeprav tam ni črne dlake, naj duhovnik bolnika z lišajem zapre za sedem dni.

^13:32 Sedmi dan naj ga duhovnik pregleda, in če vidi, da se lišaj ni razširil, da na njem ni rumene dlake in ni videti globlji od kože,

^13:33 naj se obrije – lišaja pa ne sme obriti – in duhovnik naj ga drugič zapre za sedem dni.

^13:34 Sedmi dan naj ga duhovnik pregleda, in če se lišaj ni razširil po koži in ni videti globlji od kože, naj ga duhovnik razglasi za čistega; opere naj si oblačila, potem je čist.

^13:35 Toda če se lišaj potem, ko je bil razglašen za čistega, vendarle razširi po koži,

^13:36 naj ga duhovnik pregleda, in ko vidi, da se je lišaj razširil po koži, duhovniku ni treba iskati rumene dlake; nečist je.

^13:37 Če pa ugotovi, da je lišaj ostal nespremenjen in je na njem zrastla črna dlaka, to pomeni, da je ozdravljen in da je čist; duhovnik naj ga razglasi za čistega.

^13:38 Če ima mož ali žena na koži svetle bele pege,

^13:39 naj ga duhovnik pregleda, in če so te bele pege na koži obledele, je to navaden izpuščaj, ki se je izpustil na koži; čist je.

^13:40 Če komu izpadajo lasje in je plešast zadaj na glavi, je čist.

^13:41 Če mu izpadajo lasje spredaj, je plešast spredaj na glavi; čist je.

^13:42 Če pa na zadnji ali sprednji pleši nastane rdečkasto bela pega, so to gobe, ki so se izpustile na sprednji ali zadnji pleši.

^13:43 Duhovnik naj ga pregleda, in če ugotovi, da je oteklina na bolnem mestu na zadnji ali sprednji pleši rdečkastobela, podobna gobam na koži,

^13:44 je mož gobav, nečist. Duhovnik naj ga razglasi za nečistega; bolezen ima na glavi.

^13:45 Gobavec, ki ima na sebi bolna mesta, naj nosi pretrgana oblačila, naj ima razmršene lase, naj zakriva brke in naj kliče: ›Nečist, nečist!‹

^13:46 Vse dni, dokler je bolan, naj prebiva ločeno; zunaj tabora naj bo njegovo bivališče!«

^13:47 »Kadar se gobavost pokaže na volnenem ali platnenem oblačilu,

^13:48 na tkanem ali pletenem platnu ali volni, na usnju ali na kakršnem koli usnjenem izdelku,

^13:49 ali če je pega na oblačilu ali na usnju, na tkanem ali pletenem blagu ali na kakršnem koli predmetu iz usnja, zelenkasta ali rdečkasta, so to gobe; stvar je treba pokazati duhovniku.

^13:50 Duhovnik naj pego pregleda in prizadeto reč zapre za sedem dni.

^13:51 Sedmi dan naj pego pregleda; če se pega na oblačilu, na tkanem ali pletenem blagu ali na usnju, pri kakršni koli iz usnja narejeni pripravi, razširi, so to razjedljive gobe; predmet je nečist.

^13:52 Oblačilo, tkano ali pleteno, volneno ali platneno ali kakršen koli usnjen izdelek, na katerem je pega, naj se sežge; kajti to so razjedljive gobe. Treba jih je sežgati v ognju.

^13:53 Če pa duhovnik vidi, da se pega ne širi po oblačilu, tkanem ali pletenem, ali po kakršnem koli usnjenem izdelku,

^13:54 naj duhovnik zapove, da predmet, na katerem je pega, operejo, in naj ga drugič zapre za sedem dni.

^13:55 Po pranju naj duhovnik pregleda prizadeti predmet, in če vidi, da se pega ni spremenila, je predmet nečist, čeprav se pega ni razširila; sežgi ga v ognju! Razjedeno mesto je na njegovi zadnji ali sprednji strani.

^13:56 Če pa duhovnik vidi, da je pega po pranju začela izginjati, naj jo iztrga iz oblačila ali iz usnja, iz tkanega ali pletenega blaga.

^13:57 Če bi se potem spet pokazala na oblačilu, tkanem ali pletenem, ali na kakršnem koli usnjenem izdelku, pomeni, da so gobe spet tu; v ognju sežgi tisto, kar je prizadeto!

^13:58 Oblačilo, tkano ali pleteno, ali kakršen koli usnjeni izdelek, s katerega je po pranju pega izginila, se mora še enkrat oprati, potem je to čisto.

^13:59 To je postava o bolezni gob na volnenem ali platnenem oblačilu, tkanem ali pletenem ali na kakršnem koli usnjenem izdelku, da se lahko kaj razglasi za čisto ali nečisto.«

^14:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^14:2 »To je postava za gobavca, ki naj se izpolnjuje na dan njegovega očiščevanja. Naj ga pripeljejo k duhovniku.

^14:3 Duhovnik naj gre iz tabora in duhovnik naj ga pregleda. Če je gobavec ozdravljen gobavosti,

^14:4 naj duhovnik zapove, da za tega, ki se očiščuje, vzamejo dve živi, čisti ptici, cedrovino, karmezin in hizop.

^14:5 Duhovnik naj ukaže, da zakoljejo eno ptico nad lončeno posodo, v kateri je živa voda.

^14:6 Živo ptico, cedrovino, karmezin in hizop pa naj vzame in vse to, z živo ptico vred, pomoči v kri ptice, zaklane nad živo vodo.

^14:7 Tistega, ki se očiščuje gob, naj sedemkrat poškropi in ga tako očisti, živo ptico pa spusti na površje polja.

^14:8 Ta, ki se očiščuje, naj si opere oblačila, si ostriže vse lase in se okopa v vodi; potem je čist. Nato sme iti v tabor, mora pa ostati sedem dni zunaj svojega šotora.

^14:9 Sedmi dan naj si obrije vse lase na glavi, svojo brado in obrvi svojih oči; skratka, vse lase si mora obriti; naj si opere oblačila in se okopa v vodi; potem je čist.

^14:10 Osmi dan naj vzame dve neoporečni jagnjeti in enoletno ovco brez madeža in tri desetinke bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev in vrček olja.

^14:11 Duhovnik očiščevalec naj postavi moža, ki se očiščuje, s temi darovi vred pred Gospoda k vhodu v shodni šotor.

^14:12 Potem naj duhovnik vzame jagnje, da ga daruje kot spravno daritev, in vrček olja; oboje naj daruje s primikanjem pred Gospodom.

^14:13 Jagnje naj zakolje na kraju, kjer koljejo daritev za greh in žgalno daritev, na svetem kraju; kajti tako kot daritev za greh tudi spravna daritev pripada duhovniku; presveta je.

^14:14 Vzame naj nekaj krvi spravne daritve in z njo pomaže očiščevancu mečico desnega ušesa in palca njegove desne roke in desne noge.

^14:15 Potem naj duhovnik vzame iz vrčka nekaj olja in ga zlije v svojo levo dlan.

^14:16 Omoči naj si desni prst v olju, ki ga ima v levi dlani, in naj z njim sedemkrat poškropi pred Gospodom.

^14:17 Z oljem, ki ostane v dlani, naj očiščevancu pomaže mečico desnega ušesa in palca desne roke in desne noge, kjer je že kri spravne daritve.

^14:18 Kar pa še ostane olja na duhovnikovi dlani, naj ga zlije očiščevancu na glavo. Tako naj opravi zanj spravo pred Gospodom.

^14:19 Nato naj daruje daritev za greh, da opravi spravo za očiščevanca zaradi njegove nečistosti. Potem naj zakolje žgalno daritev

^14:20 in duhovnik naj daruje žgalno in jedilno daritev na oltarju. Tako naj duhovnik zanj opravi spravo in je čist.«

^14:21 »Če pa je reven in tega ne zmore, naj vzame le eno jagnje za spravno daritev, da se daruje s primikanjem in se tako zanj opravi sprava, in desetinko bele moke, umešene z oljem, za jedilno daritev in vrček olja,

^14:22 dalje dve grlici ali dva golobčka, kar pač lahko kupi; eden naj bo za daritev za greh in drugi za žgalno daritev.

^14:23 To naj osmi dan očiščevanja prinese duhovniku k vhodu v shodni šotor, pred Gospoda.

^14:24 Duhovnik naj vzame jagnje spravne daritve in vrček olja in naj oboje daruje s primikanjem pred Gospodom.

^14:25 Potem naj duhovnik zakolje jagnje spravne daritve, vzame naj nekaj njegove krvi in z njo pomaže očiščevancu mečico desnega ušesa in palca desne roke in desne noge.

^14:26 Nekaj olja naj si duhovnik zlije v svojo levo dlan.

^14:27 In z desnim prstom naj iz olja v levi dlani sedemkrat poškropi pred Gospodom.

^14:28 Potem naj duhovnik z oljem z dlani očiščevancu pomaže mečico desnega ušesa in palca desne roke in desne noge, mesta, kjer je že kri spravnega daru.

^14:29 Kar pa še ostane olja na duhovnikovi dlani, naj ga zlije očiščevancu na glavo. Tako naj zanj opravi spravo pred Gospodom.

^14:30 Nato naj daruje grlico ali golobčka, kar pač premore,

^14:31 enega kot daritev za greh in drugega kot žgalno daritev z jedilno daritvijo vred. Tako naj duhovnik opravi za očiščevanca spravo pred Gospodom.

^14:32 To je postava za tistega, ki je imel gobe in ne premore dovolj za očiščevanje.«

^14:33 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu ter rekel:

^14:34 »Ko pridete v kánaansko deželo, ki vam jo bom dal v posest, in dam v kako hišo v deželi vaše posesti gobavost,

^14:35 naj gre hišni lastnik k duhovniku, mu pove in reče: ›V hiši je videti nekaj, kar je podobno bolezni.‹

^14:36 Duhovnik naj zapove, naj hišo, preden bo duhovnik prišel pregledovat prizadeta mesta, izpraznijo, da ne bo razglasil za nečisto vsega, kar je v hiši. Potem naj jo gre duhovnik pregledat.

^14:37 Ko pregleda prizadeta mesta in ugotovi, da je na hišnih stenah bolezen z zelenkastimi ali rdečkastimi udrtinami, ki so videti globlje kot stena,

^14:38 tedaj naj duhovnik stopi ven k vratom in hišo zapre za sedem dni.

^14:39 Sedmi dan naj se duhovnik vrne. Če ob pregledu ugotovi, da se je bolezen razširila po hišnih stenah,

^14:40 naj duhovnik zapove, da izderejo kamne, na katerih so prizadeta mesta, in naj jih pomečejo na nečist kraj zunaj mesta.

^14:41 Hišo pa naj od znotraj okrog in okrog ostrgajo in ostrgani omet stresejo zunaj mesta na nečist kraj.

^14:42 Potem naj vzamejo druge kamne in jih vložijo namesto onih in naj vzamejo drug omet in hišo omečejo.

^14:43 Če se bolezen potem, ko so izdrli kamne, ostrgali hišo in jo ometali, vrne in razširi po hiši,

^14:44 naj pride duhovnik pregledovat. Ko ugotovi, da se je bolezen razširila po hiši, so v njej razjedljive gobe; nečista je.

^14:45 Porušijo naj jo s kamni, lesom in vsem ometom vred in zunaj mesta spravijo na nečist kraj.

^14:46 Kdor bi stopil v hišo, kadar je zaprta, bi postal nečist do večera.

^14:47 Kdor bi spal v hiši, bi si moral oprati oblačila; kdor bi jedel v hiši, bi si moral oprati oblačila.

^14:48 Če pa duhovnik pride pregledovat in ugotovi, da se bolezen potem, ko so hišo ometali, ni razširila po hiši, naj jo duhovnik razglasi za čisto, ker je bolezen prešla.

^14:49 Da hišo očisti greha, naj vzame ptici, cedrovino, karmezin in hizop.

^14:50 Eno ptico naj zakolje nad lončeno posodo z živo vodo.

^14:51 Potem naj vzame cedrovino, hizop, karmezin in živo ptico in naj vse to pomoči v kri zaklane ptice in v živo vodo in naj hišo sedemkrat poškropi.

^14:52 Tako naj jo očisti greha s krvjo ptice, živo vodo, živo ptico, cedrovino, hizopom in s karmezinom.

^14:53 Živo ptico pa naj spusti iz mesta na polje. Tako naj opravi spravo za hišo; potem je čista.

^14:54 To je postava za vsakršno bolezen gob in lišaja,

^14:55 za gobe na oblačilih in na hiši,

^14:56 za oteklino, izpuščaj in pegavost,

^14:57 pravila za razločevanje, kdaj je kaj nečisto in kdaj čisto. To je postava o gobah.«

^15:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu ter rekel:

^15:2 »Govorita Izraelovim sinovom in jim recita: ›Kadar ima kak moški tok iz telesa, je nečist zaradi toka.

^15:3 Takole pa ga tok omadežuje: najsi njegovo telo pušča tok ali pa ga zadržuje, nečist je.

^15:4 Vsako ležišče, na katerem leži tisti, ki ima tok, je nečisto, in vsak predmet, na katerem sedi, je nečist.

^15:5 Kdor se dotakne njegovega ležišča, naj si opere oblačila in se okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:6 Kdor sede na predmet, na katerem je sedèl tisti, ki ima tok, naj si opere oblačila in se okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:7 Kdor se dotakne telesa tistega, ki ima tok, naj si opere oblačila in se okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:8 Če tisti, ki ima tok, pljune na čistega, naj si ta opere oblačila in se okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:9 Vsako sedlo, na katerem sedi tisti, ki ima tok, je nečisto.

^15:10 Kdor se dotakne česar koli, kar je bilo pod njim, je nečist do večera; in kdor to nosi, naj si opere oblačila in se okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:11 Kogar koli se tisti, ki ima tok, dotakne, ne da bi si prej oplaknil roke z vodo, naj si opere oblačila in se okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:12 Lončena posoda, ki se je dotakne tisti, ki ima tok, naj se razbije, vsaka lesena posoda pa naj se pomije z vodo.

^15:13 Kadar se tisti, ki ima tok, očisti svojega toka, naj si šteje sedem dni od očiščenja; potem naj si opere oblačila in se okopa v živi vodi; potem je čist.

^15:14 Osmi dan naj vzame dve grlici ali dva golobčka in naj gre pred Gospoda k vhodu v shodni šotor in ju izroči duhovniku.

^15:15 Duhovnik naj ju daruje, enega kot daritev za greh in drugega kot žgalno daritev. Tako naj duhovnik pred Gospodom zanj opravi spravo zaradi toka.

^15:16 Če moškemu steče seme, naj se ves okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:17 Vsaka obleka in vsako usnje, na katero se je izlilo seme, naj se opere v vodi in je nečisto do večera.

^15:18 Kadar moški leži pri ženski in steče seme, naj se okopata v vodi in sta nečista do večera.

^15:19 Če ima ženska tok in ji iz telesa teče kri, naj bo sedem dni v svoji mesečni čišči; kdor koli se je dotakne, je nečist do večera.

^15:20 Vse, na čemer leži med svojo mesečno čiščo, je nečisto in vse, na čemer sedi, je nečisto.

^15:21 Kdor koli se dotakne njenega ležišča, naj si opere oblačila in se okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:22 Kdor koli se dotakne katerega koli predmeta, na katerem je sedela, naj si opere oblačila in se okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:23 Če se kdo dotakne kake reči, ki je na ležišču ali na predmetu, na katerem je sedela, postane nečist do večera.

^15:24 Če pa kakšen moški celó leži z njo in pride njena mesečna čišča nanj, je sedem dni nečist; tudi vsako ležišče, na katerem leži, je nečisto.

^15:25 Če pa ženski zunaj dobe njene mesečne čišče več dni izteka kri ali če se ji tok podaljša prek časa mesečne čišče, je vse dni, ko se to dogaja, nečista kakor v dneh svoje mesečne čišče: nečista je.

^15:26 Vsako ležišče, na katerem leži vse dni svojega toka, je kakor ležišče njene mesečne čišče in vsak predmet, na katerem sedi, je nečist, kakor je vse to nečisto med njeno mesečno čiščo.

^15:27 Kdor koli se teh reči dotakne, naj si opere oblačila in se okopa v vodi in je nečist do večera.

^15:28 Če se očisti svojega toka, naj si šteje sedem dni; potem je čista.

^15:29 Osmi dan naj vzame dve grlici ali dva golobčka in ju prinese k duhovniku k vhodu v shodni šotor.

^15:30 Duhovnik naj enega daruje kot daritev za greh in drugega kot žgalno daritev; tako naj duhovnik zanjo opravi spravo pred Gospodom zaradi njenega nečistega toka.‹

^15:31 Tako storita, da se bodo Izraelovi sinovi varovali nečistosti, da ne bodo umrli v svoji nečistosti, ko bi onečistili moje prebivališče, ki je sredi njih.

^15:32 To je postava za tistega, ki ima tok, za tistega, ki mu teče seme, kar ga dela nečistega,

^15:33 za tisto, ki ima mesečno čiščo, za kogar koli, najsi bo moški ali ženska, ki ima tok, in za moškega, ki leži z onečiščeno.«

^16:1 Gospod je govoril Mojzesu po smrti Aronovih sinov, ki sta umrla, ko sta se približala Gospodu.

^16:2 Gospod je rekel Mojzesu: »Povej bratu Aronu, naj ne hodi kadar koli v svetišče za zagrinjalo pred spravni pokrov, ki je na skrinji, da ne umre; kajti prikazoval se bom v oblaku nad spravnim pokrovom.

^16:3 Tole pa mora imeti Aron s seboj, kadar pride v svetišče: mladega junca za daritev za greh in ovna za žgalno daritev.

^16:4 Obleče naj sveto platneno spodnje oblačilo, na sebi naj ima platnene hlače, opaše naj se s platnenim pasom in si priveže na glavo platneno visoko čepico. To so sveta oblačila, zato se mora prej skopati v vodi in jih potem obleči.

^16:5 Od skupnosti Izraelovih sinov pa naj vzame dva kozla za daritev za greh in enega ovna za žgalno daritev.

^16:6 Aron naj pripelje junca, ki je določen za njegovo daritev za greh, in opravi spravo zase in za svojo hišo.

^16:7 Nato naj vzame oba kozla in ju postavi pred Gospoda pri vhodu v shodni šotor.

^16:8 In Aron naj vrže žreba za kozla: en žreb za Gospoda in drug žreb za Azazéla.

^16:9 Kozla, katerega je zadel žreb za Gospoda, naj Aron pripelje in daruje kot daritev za greh.

^16:10 Kozla, katerega je zadel žreb za Azazéla, pa naj živega postavi pred Gospoda, da nad njim opravi spravo in ga pošlje Azazélu v puščavo.

^16:11 Aron naj torej pripelje junca, ki je določen za njegovo daritev za greh, in opravi spravo zase in za svojo hišo. Zakolje naj junca, ki je določen za njegovo daritev za greh.

^16:12 Potem naj z oltarja izpred Gospoda vzame kadilnico, polno žerjavice, in dve prgišči zdrobljenega dišečega kadila in naj to nese za zagrinjalo.

^16:13 Nato naj pred Gospodom naloži kadilo na ogenj, da oblak kadila pokrije spravni pokrov nad pričevanjem, in ne bo umrl.

^16:14 Potem naj vzame nekaj junčeve krvi in naj s prstom poškropi sprednjo stran spravnega pokrova in pred pokrovom naj s prstom sedemkrat poškropi s krvjo.

^16:15 Nato naj zakolje kozla daritve za greh, ki je določena za ljudstvo, in naj nese njegovo kri za zagrinjalo; naredi naj z njo, kakor je storil z junčevo krvjo: naj z njo poškropi spravni pokrov in pred spravnim pokrovom.

^16:16 Tako naj opravi spravo za svetišče zaradi nečistosti Izraelovih sinov in zaradi njihovih hudodelstev, zaradi vseh njihovih grehov. Prav tako naj stori za shodni šotor, ki je v njihovi sredi, sredi njihovih nečistosti.

^16:17 Noben človek ne sme biti v shodnem šotoru, kadar gre opravljat spravo v svetišče, dokler ne pride ven, ko je opravil spravo zase, za svojo hišo in za vse Izraelovo občestvo.

^16:18 Potem naj gre k oltarju, ki je pred Gospodom, in naj zanj opravi spravo: vzame naj nekaj junčeve in nekaj kozlove krvi in okrog in okrog pomaže oltarne rogove.

^16:19 Nato naj nanj s prstom sedemkrat poškropi nekaj krvi; tako ga bo očistil od nečistosti Izraelovih sinov in ga posvetil.

^16:20 Ko dokonča spravni obred za svetišče, shodni šotor in oltar, naj pripelje živega kozla.

^16:21 Aron naj položi obe roki živemu kozlu na glavo in naj nad njim prizna vse krivde in hudodelstva Izraelovih sinov, vse njihove grehe, in jih naloži kozlu na glavo. Potem naj ga po pripravljenem možu pošlje v puščavo.

^16:22 Kozel naj odnese na sebi vse njihove krivde v nerodovitno pokrajino. Tako naj pošlje kozla v puščavo.

^16:23 Aron naj gre v shodni šotor, sleče platnena oblačila, ki jih je oblekel, ko je šel v svetišče, in jih pusti tam.

^16:24 Okopa naj se v vodi na svetem kraju, obleče svoja oblačila, gre ven in opravi žgalno daritev zase in za ljudstvo – tako naj opravi spravo zase in za ljudstvo –

^16:25 tolščo daritve za greh pa naj sežge na oltarju.

^16:26 Tisti pa, ki je odgnal kozla za Azazéla, naj si opere oblačila in se okopa v vodi; potem sme priti v tabor.

^16:27 Junca daritve za greh in kozla daritve za greh, katerih kri so prinesli za spravni obred v svetišču, naj odnesejo iz tabora, njuni koži, meso in iztrebke pa naj sežgejo v ognju.

^16:28 Tisti, ki je to sežgal, naj si opere oblačila in se okopa v vodi; potem sme priti v tabor.

^16:29 To naj vam bo večni zakon: Deseti dan sedmega meseca pokorite svoje duše in ne opravljajte nobenega dela, ne domačin ne tujec, ki biva med vami!

^16:30 Kajti ta dan bo za vas opravljen spravni obred, da boste očiščeni; vseh svojih grehov boste očiščeni pred Gospodom.

^16:31 Naj vam bo to dan sobotnega počitka in pokorite svoje duše; to je večni zakon.

^16:32 Spravo naj opravi duhovnik, ki je bil maziljen in posvečen, da bi opravljal duhovniško službo namesto svojega očeta. Obleče naj platnena oblačila, sveta oblačila.

^16:33 Opravi naj spravo za svetišče, za shodni šotor in za oltar; tudi za duhovnike in za vse občestvo ljudstva naj opravi spravo.

^16:34 To naj vam bo večni zakon, da se enkrat na leto opravi spravni obred za Izraelove sinove zaradi vseh njihovih grehov.« In Aron je storil, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^17:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^17:2 »Govôri Aronu, njegovim sinovom in vsem Izraelovim sinovom; reci jim: ›To je tisto, kar je zapovedal Gospod in rekel:

^17:3 Če kdor koli iz Izraelove hiše zakolje vola, jagnje ali kozo v taboru ali zunaj njega,

^17:4 pa jih ne pripelje k vhodu v shodni šotor, da bi jih daroval kot dar Gospodu pred Gospodovim prebivališčem, temu človeku naj se to šteje, kakor da je kriv krvi; kri je prelil, treba ga je iztrebiti iz srede njegovega ljudstva.

^17:5 Zato naj Izraelovi sinovi pripeljejo svoje klavne daritve, ki so jih klali na polju, k duhovniku pred Gospoda k vhodu v shodni šotor in naj jih zakoljejo kot mirovne daritve za Gospoda.

^17:6 Duhovnik naj s krvjo poškropi Gospodov oltar pri vhodu v shodni šotor in sežge tolščo v prijeten vonj Gospodu.

^17:7 Naj ne darujejo več svojih žgalnih daritev kozlom, s katerimi se vlačugajo. To naj bo zanje večni zakon iz roda v rod.‹

^17:8 In še to jim reci: ›Če kdo iz Izraelove hiše in izmed tujcev, ki bivajo med vami, daruje žgalno ali klavno daritev

^17:9 in je ne pripelje k vhodu v shodni šotor, da bi jo daroval Gospodu, ga je treba iztrebiti iz njegovega ljudstva.

^17:10 Če kdo iz Izraelove hiše in izmed tujcev, ki bivajo med vami, uživa kakršno koli kri, bom proti temu uživalcu krvi obrnil svoje obličje in ga iztrebil iz njegovega ljudstva.

^17:11 Kajti življenje mesa je v krvi in dal sem vam jo za oltar, da opravite spravo za svoje življenje, kajti kri opravi spravo za življenje.‹

^17:12 Zato sem rekel Izraelovim sinovom: ›Nihče izmed vas naj ne uživa krvi, tudi tujec, ki biva med vami, naj je ne uživa.‹

^17:13 Če kdo od Izraelovih sinov in izmed tujcev, ki bivajo med njimi, ulovi divjad ali ptico, ki se sme jesti, naj ji spusti kri in to pokrije s prstjo.

^17:14 Življenje vsega mesa je namreč njegova kri v njegovi duši. Zato sem rekel Izraelovim sinovom: ›Ne uživajte krvi nobenega mesa, kajti kri je življenje vsega mesa; kdor koli jo užije, bodi iztrebljen!‹

^17:15 Vsakdo, naj bo domačin ali tujec, ki jé od poginjene ali od zveri raztrgane živali, naj si opere oblačila in se okopa v vodi; nečist je do večera, potem je čist.

^17:16 Če pa se ne opere in ne okopa, ga zadene krivda.«

^18:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^18:2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Jaz sem Gospod, vaš Bog!

^18:3 Nikar ne delajte, kakor delajo v egiptovski deželi, v kateri ste prebivali, in nikar ne delajte, kakor delajo v kánaanski deželi, v katero vas vodim; nikar ne živite po njihovih zakonih!

^18:4 Po mojih odlokih delajte in moje zakone izpolnjujte in se po njih ravnajte: jaz sem Gospod, vaš Bog.

^18:5 Izpolnjujte torej moje zakone in moje odloke; človek, ki jih izvršuje, bo živel po njih; jaz sem Gospod.

^18:6 Nihče naj se ne približa nobenemu sorodniku svojega mesa, da bi odkril njegovo nagoto; jaz sem Gospod.

^18:7 Ne odkrivaj ne nagote svojega očeta ne svoje matere; tvoja mati je; ne smeš odkriti njene nagote.

^18:8 Ne odkrivaj nagote žene svojega očeta; to je očetova nagota!

^18:9 Ne odkrivaj nagote svoje sestre, očetove ali materine hčere, rojene v hiši ali zunaj nje!

^18:10 Ne odkrivaj nagote hčere svojega sina ali hčere svoje hčere, kajti to je tvoja lastna nagota.

^18:11 Ne odkrivaj nagote hčere žene tvojega očeta; rodila se je tvojemu očetu, tvoja sestra je; ne odkrivaj njene nagote!

^18:12 Ne odkrivaj nagote sestre svojega očeta; meso tvojega očeta je.

^18:13 Ne odkrivaj nagote sestre svoje matere, saj je meso tvoje matere!

^18:14 Ne odkrivaj nagote brata svojega očeta; ne bližaj se njegovi ženi; tvoja teta je!

^18:15 Ne odkrivaj nagote svoje snahe; žena tvojega sina je; ne odkrivaj njene nagote!

^18:16 Ne odkrivaj nagote žene svojega brata; to je nagota tvojega brata!

^18:17 Ne odkrivaj nagote žene in njene hčere! Hčere njenega sina ali hčere njene hčere ne smeš jemati, da bi odkrival njuno nagoto; krvni sorodnici sta; to bi bila sramota.

^18:18 Ne jemlji za ženo sestre svoje žene, da bi postala njena tekmica, ko bi odkrival njeno nagoto poleg še živeče!

^18:19 Ne približuj se ženi, kadar ima mesečno čiščo, da bi odkrival njeno nagoto!

^18:20 Ne smeš spolno občevati z ženo svojega rojaka; s tem bi postal nečist.

^18:21 Ne dajaj nobenega od svojih potomcev v daritev Molohu in ne skruni imena svojega Boga; jaz sem Gospod.

^18:22 Ne smeš ležati z moškim kakor se leži z žensko; to bi bila gnusoba.

^18:23 Z nobeno živaljo ne smeš spolno občevati; postal bi nečist! In ženska naj se ne postavlja pred žival, da bi se z njo parila; to bi bila sprevrženost.

^18:24 Ne onečiščujte se z nobeno teh reči, kajti z vsem tem se onečiščujejo narodi, ki jih bom pregnal pred vami.

^18:25 Dežela se je onečistila, zato sem jo kaznoval zaradi njene krivde in izbruhala je svoje prebivalce.

^18:26 Izpolnjujte torej moje zakone in odloke in ne počenjajte nobene od teh gnusob, ne domačin ne tujec, ki biva med vami!

^18:27 Kajti vse te gnusobe so počeli ljudje, ki so bili pred vami v deželi, in tako je dežela postala nečista.

^18:28 Tako vas dežela ne bo izbruhala, ker bi jo onečistili, kakor je izbruhala narod, ki je bil pred vami.

^18:29 Kajti kdor koli stori katero koli od teh gnusob, takšni, ki to delajo, bodo iztrebljeni iz sredine svojega ljudstva.

^18:30 Izpolnjujte torej, kar sem ukazal izpolnjevati; ne ravnajte se po gnusnih zakonih, kakor so počeli pred vami, da se ne onečistite z njimi; jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«

^19:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^19:2 »Govôri vsej skupnosti Izraelovih sinov in jim reci: ›Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet.

^19:3 Vsak naj spoštuje svojo mater in svojega očeta in naj se drži mojih sobot; jaz sem Gospod, vaš Bog.

^19:4 Ne obračajte se k ničnostim in ne delajte si ulitih bogov; jaz sem Gospod, vaš Bog.

^19:5 Kadar darujete mirovno daritev Gospodu, jo darujte tako, da bo sprejeta vam v prid.

^19:6 Tisti dan, ko jo darujete, in naslednji dan jo použijte; kar pa ostane do tretjega dne, sežgite v ognju!

^19:7 Če pa bi vseeno jedli tretji dan, bi bilo to ognušeno meso; ne bi bilo sprejeto.

^19:8 Kdor bi to jedel, bi ga zadela krivda, ker bi oskrunil, kar je bilo posvečeno Gospodu: takšen naj bo iztrebljen iz svojega ljudstva.

^19:9 Kadar spravljate žetev svoje dežele, ne požanji čisto do roba polja in ne paberkuj po svoji žetvi!

^19:10 Tudi v svojem vinogradu ne paberkuj in ne pobiraj osutih jagod v njem; pústi jih revežu in tujcu; jaz sem Gospod, vaš Bog.

^19:11 Ne kradite, ne lažite in ne varajte vsak svojega rojaka!

^19:12 Ne prisegajte po krivem pri mojem imenu; s tem bi skrunili ime svojega Boga; jaz sem Gospod.

^19:13 Ne izkoriščaj svojega bližnjega in ne ropaj ga; plačilo dninarja naj ne ostaja pri tebi do jutra!

^19:14 Ne preklinjaj gluhega in slepemu ne nastavljaj spotike; boj se svojega Boga; jaz sem Gospod.

^19:15 Ne delajte krivice pri sodbi; ne bodi pristranski do ubožca in ne klanjaj se velikemu: pravično sodi svojega bližnjega!

^19:16 Ne hôdi kot obrekljivec med svojimi rojaki in ne strezi svojemu bližnjemu po življenju; jaz sem Gospod.

^19:17 Ne sovraži svojega brata v svojem srcu; odkrito posvári svojega bližnjega, da si zaradi njega ne nakoplješ greha!

^19:18 Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; jaz sem Gospod.

^19:19 Izpolnjujte moje zakone! Ne pripuščaj k parjenju dvoje različnih vrst živine, ne posevaj polja z dvoje vrst semenom in ne oblači se z obleko, ki je tkana iz dveh različnih niti!

^19:20 Če kdo spolno občuje z žensko, ki je sužnja, določena drugemu možu in ni odkupljena ali oproščena, je treba oba kaznovati; usmrtiti ju ni treba, ker ona ni bila prosta.

^19:21 Moški naj pripelje svojo spravno daritev za Gospoda k vhodu v shodni šotor, ovna spravne daritve.

^19:22 Za greh, ki ga je storil, naj duhovnik zanj pred Gospodom opravi spravo z ovnom spravne daritve in odpuščen mu bo greh, ki ga je storil.

^19:23 Ko pridete v deželo in zasadite vsakovrstno sadno drevje, imejte njegovo sadje za njegovo prednjo kožico: tri leta naj vam velja kot nekaj neobrezanega, ne smete ga jesti!

^19:24 V četrtem letu naj bo vse njegovo sadje s prazničnim slavjem posvečeno Gospodu.

^19:25 Šele peto leto uživajte njegovo sadje, da vam bo prinašalo obilnejši pridelek; jaz sem Gospod, vaš Bog.

^19:26 Ničesar ne jejte s krvjo! Ne ukvarjajte se z vedeževanjem in čaranjem!

^19:27 Ne strizite na okroglo roba svojih las in ne krajšaj konca svoje brade!

^19:28 Ne delajte si vrezov na telesu zaradi mrliča in ne dajajte si vžigati nobenih znamenj; jaz sem Gospod.

^19:29 Ne skruni svoje hčere s tem, da bi jo naredil za vlačugo, da se dežela ne vda vlačuganju in se ne napolni z nesramnostjo.

^19:30 Praznujte moje sobote in spoštujte moje svetišče; jaz sem Gospod.

^19:31 Ne obračajte se na zarotovalce duhov in na duhove umrlih! Ne iščite jih, da bi ob njih postali nečisti; jaz sem Gospod, vaš Bog.

^19:32 Pred sivo glavo vstani, prikloni se staremu človeku in boj se svojega Boga; jaz sem Gospod.

^19:33 Če pri tebi biva tujec v vaši deželi, ga ne zatirajte!

^19:34 Tujec, ki biva med vami, vam naj bo kakor domačin, kakor eden izmed vas! Ljubi ga kakor sebe, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi; jaz sem Gospod, vaš Bog.

^19:35 Ne delajte krivice pri sodbi, ne pri dolžinski meri ne pri uteži in ne pri votli meri!

^19:36 Imejte pravično tehtnico, pravične uteži, pravičen škaf in pravičen vrč! Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele.

^19:37 Držite se torej vseh mojih zakonov in vseh mojih odlokov in jih izpolnjujte; jaz sem Gospod.‹«

^20:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^20:2 »Reci Izraelovim sinovom: ›Kdor koli izmed Izraelovih sinov ali izmed tujcev, ki prebivajo v Izraelu, dá kakega svojega potomca Molohu, naj bo usmrčen. Ljudstvo dežele naj ga kamenja.

^20:3 Jaz pa bom obrnil svoje obličje zoper tega človeka in ga iztrebil iz njegovega ljudstva, kajti Molohu je dal svojega potomca in tako onečistil moje svetišče in oskrunil moje sveto ime.

^20:4 Ko bi ta človek dajal svojega potomca Molohu in bi ljudstvo dežele vendarle zamižalo, da ga ne bi bilo treba usmrtiti,

^20:5 bom jaz obrnil obličje proti njemu in proti njegovi rodbini in bom njega in vse, ki se vlačugajo z Molohom, iztrebil iz srede njihovega ljudstva.

^20:6 Proti človeku, ki se obrača na zarotovalce duhov in na duhove umrlih in se vlačuga z njimi, bom obrnil svoje obličje in ga iztrebil iz srede njegovega ljudstva.

^20:7 Posvečujte se torej in bodite sveti, kajti jaz sem Gospod, vaš Bog.

^20:8 Držite se mojih zakonov in jih izpolnjujte; jaz sem Gospod, ki vas posvečujem.

^20:9 Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo; očeta ali mater je klel; njegova kri pade nanj.

^20:10 Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica.

^20:11 Če kdo leži z ženo svojega očeta, s tem odgrne nagoto svojega očeta; naj bosta oba usmrčena; njuna kri pade nanju.

^20:12 Če kdo leži s svojo snaho, naj bosta oba usmrčena; ravnala sta sprevrženo; njuna kri pade nanju.

^20:13 Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.

^20:14 Če si kdo vzame ženo in še njeno mater, je to krvoskrunstvo; njega in njiju naj sežgejo v ognju, da ne bo krvoskrunstva med vami.

^20:15 Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite!

^20:16 Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju!

^20:17 Če kdo vzame svojo sestro, hčer svojega očeta ali hčer svoje matere, pa vidi njeno nagoto in ona njegovo, je to sramota; pred očmi sinov svojega ljudstva naj bosta iztrebljena; odgrnil je nagoto svoje sestre, zadene ga krivda.

^20:18 Če kdo leži z žensko, ko ima ta mesečno čiščo, in odkrije njeno nagoto, je odgrnil izvir njene krvi in sama je odgrnila izvir svoje krvi; naj bosta oba iztrebljena izmed svojega ljudstva.

^20:19 Ne odgrinjaj nagote ne sestre svoje matere ne sestre svojega očeta, kajti to se pravi razgaljati svoje meso; zadene ju krivda.

^20:20 Če kdo leži s svojo teto, je odgrnil nagoto svojega strica: nosila bosta svoj greh in umrla brez otrok.

^20:21 Če se kdo oženi z ženo svojega brata, je to nečistost; odgrnil je nagoto svojega brata; naj bosta brez otrok.

^20:22 Držite se torej vseh mojih zakonov in vseh mojih odlokov in jih izpolnjujte, da vas ne izbruha dežela, v katero vas vodim, da boste prebivali v njej.

^20:23 Ne hodite po zakonih narodov, ki jih bom pregnal pred vami; ker so počenjali vse to, so se mi zastudili.

^20:24 Rekel sem vam: Polastili se boste njihove zemlje in dal vam jo bom v last, deželo, v kateri se cedita mleko in med; jaz sem Gospod, vaš Bog, ki sem vas ločil izmed ljudstev.

^20:25 Razlikujte torej med čistimi in nečistimi živalmi, med nečistimi in čistimi pticami, da se ne ognusite ne z živalmi ne s pticami ne z ničimer, kar mrgoli po zemlji, kar sem za vas izločil kot nečisto.

^20:26 Bodite mi torej sveti, kajti jaz, Gospod, sem svet in ločil sem vas izmed ljudstev, da bi bili moji.

^20:27 Če ima kdo, moški ali ženska, v sebi duhove umrlih ali duha zarotovanja, naj bosta usmrčena: s kamenjem naj ju posujejo; njuna kri pade nanju.‹«

^21:1 Gospod je rekel Mojzesu: »Reci duhovnikom, Aronovim sinovom, in jim povej: ›Naj se nihče ne onečisti pri mrliču svojega rodu!

^21:2 Samo pri svojem bližnjem mesu: pri materi, očetu, sinu, hčeri, bratu

^21:3 in sestri, devici, ki mu je blizu, ker še ne pripada možu, se sme onečistiti.

^21:4 Pri omoženi med svojimi ljudmi pa se ne sme onečistiti in se tako oskruniti.

^21:5 Naj si ne brijejo glave na plešo, ne strižejo konca svoje brade in si ne delajo vrezov po telesu.

^21:6 Naj bodo sveti za svojega Boga in naj ne skrunijo imena svojega Boga; saj darujejo Gospodove ognjene daritve, hrano svojega Boga, zato naj bodo sveti.

^21:7 Naj se ne ženijo z vlačugo ali onečaščeno žensko; tudi take, ki jo je mož odslovil, naj ne jemljejo, kajti sveti so za svojega Boga.

^21:8 Naj ti bo svet, kajti hrano tvojega Boga daruje; svet naj ti bo, kajti jaz, Gospod, ki jih posvečujem, sem svet.

^21:9 Če se duhovnikova hči oskruni z vlačuganjem, oskruni svojega očeta; naj jo sežgejo v ognju.

^21:10 Duhovnik pa, ki je najvišji med svojimi brati, na čigar glavo je bilo zlito mazilno olje in ki je bil posvečen in oblečen v oblačila, naj ne nosi razpuščenih las in si ne trga oblačil;

^21:11 naj ne hodi k nobenemu mrliču; tudi pri svojem očetu ali pri svoji materi se ne sme onečistiti.

^21:12 Naj ne hodi iz svetišča in naj ne skruni svetišča svojega Boga, kajti na njem je posvetitev mazilnega olja njegovega Boga; jaz sem Gospod.

^21:13 Za ženo naj si vzame žensko, ki je še devica.

^21:14 Naj ne jemlje ne vdove ne odslovljene ne onečaščene ne vlačuge, temveč naj vzame za ženo devico iz svojega rodu.

^21:15 Tako ne bo oskrunil potomcev v svojem rodu; kajti jaz sem Gospod, ki ga posvečujem.‹«

^21:16 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^21:17 »Govôri Aronu in reci: ›Nihče od tvojih potomcev iz roda v rod, ki ima kako napako, ne sme pristopiti, da bi daroval hrano svojega Boga.

^21:18 Da, nihče, ki ima kako napako, ne sme pristopiti: ne slepec ne hromec ne kdo z iznakaženim obrazom ali s pokvečenimi udi

^21:19 ne kdo z zlomljeno nogo ali roko

^21:20 ne grbavec ne pritlikavec ne kdo s pego v očesu ne človek z garjami ali lišajem ne kdo, ki ima zmečkana moda.

^21:21 Nihče izmed potomcev duhovnika Arona, ki ima na sebi kako napako, se ne sme približati, da bi daroval Gospodove ognjene daritve; napako ima, ne sme se približati in darovati hrane svojega Boga.

^21:22 Sicer sme uživati hrano svojega Boga, tako od presvetih kakor od svetih darov,

^21:23 ne sme pa iti do zagrinjala in ne sme se približati oltarju, ker ima napako, da ne oskruni mojih svetih reči; kajti jaz sem Gospod, ki jih posvečujem.‹«

^21:24 Tako je Mojzes govoril Aronu in njegovim sinovom in vsem Izraelovim sinovom.

^22:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^22:2 »Govôri Aronu in njegovim sinovom, naj spoštljivo ravnajo s svetimi darovi, ki mi jih posvečujejo Izraelovi sinovi, da ne oskrunijo mojega svetega imena; jaz sem Gospod.

^22:3 Reci jim: ›Kdor koli izmed vseh vaših potomcev iz roda v rod se približa svetim darovom, ki so jih Izraelovi rodovi posvetili Gospodu, ko je nečist, naj bo iztrebljen izpred mojega obličja; jaz sem Gospod.

^22:4 Nihče izmed Aronovih potomcev, ki je gobav ali ima tok, ne sme jesti od svetih darov, dokler se ne očisti. Kdor se dotakne kogar koli, ki je nečist zaradi mrliča, ali komur uhaja seme

^22:5 ali kdor se dotakne katere koli golazni, ki ga onečisti, ali človeka, ki ga onečisti, najsi bo njegova nečistost kakršna koli,

^22:6 kdor se česa takega dotakne, naj bo nečist do večera in naj ne jé od svetih darov, dokler se ne okopa v vodi.

^22:7 Ko sonce zaide, je čist in potem sme jesti od svetih darov; kajti to je njegova hrana.

^22:8 Naj pa ne uživa od tega, kar je poginilo ali so raztrgale zveri, da se s tem ne onečisti; jaz sem Gospod.

^22:9 Izpolnjujejo naj, kar sem naročil, da si ne nakopljejo greha zaradi tega in bi v tem umrli, ker so skrunili svete reči. Jaz sem Gospod, ki jih posvečujem.

^22:10 Kdor pa ni duhovnik, ne sme uživati svetega; niti tisti, ki stanuje pri duhovniku niti njegov najemnik ne smeta jesti svetega.

^22:11 Tisti pa, ki ga duhovnik kupi za denar, da je njegova last, sme to uživati; tudi tisti, ki so rojeni v njegovi hiši, smejo uživati njegovo hrano.

^22:12 Če se duhovnikova hči omoži z neduhovnikom, ne sme jesti od svetih darov.

^22:13 Če pa je duhovnikova hči ovdovela ali jo je mož odslovil in nima otrok, pa se vrne v očetovo hišo kakor v svoji mladosti, sme uživati hrano svojega očeta; sicer pa nihče, ki ni duhovnik, ne sme od tega jesti.

^22:14 Kdor bi ponevedoma pojedel kaj svetega, mora to duhovniku povrniti in dodati še petino vrednosti.

^22:15 Duhovniki naj ne skrunijo svetih darov, ki jih Izraelovi sinovi darujejo Gospodu,

^22:16 in naj jim ne nalagajo kazni za krivdo, če bi uživali njihove svete darove; kajti jaz sem Gospod, ki jih posvečujem.‹«

^22:17 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^22:18 »Govôri Aronu in njegovim sinovom in vsem Izraelovim sinovom in jim reci: ›Če kdor koli iz Izraelove hiše ali izmed tujcev v Izraelu daruje svoj dar, bodisi kakršen koli zaobljubni bodisi kakršen koli prostovoljni dar, ki ga daruje Gospodu v žgalno daritev,

^22:19 mora biti to, da boste sprejeti, neoporečen samec od goveda, ovc ali koz.

^22:20 Ničesar, kar ima napako, ne darujte, kajti ne bi bili sprejeti!

^22:21 Če hoče kdo darovati Gospodu mirovno daritev, da izpolni zaobljubo ali kot prostovoljni dar od goveda ali od drobnice, naj bo neoporečna, da bo sprejeta; nobene napake ne sme imeti.

^22:22 Kar je slepo ali polomljeno ali pohabljeno ali kozavo ali garjavo ali lišajasto, tega ne darujte Gospodu in ne polagajte na oltar kot ognjeno daritev Gospodu!

^22:23 Kot prostovoljni dar smeš darovati bika ali jagnje s predolgimi ali prekratkimi udi, kot zaobljubna daritev pa ne bo sprejeto.

^22:24 Živali, ki ima zmečkana ali stolčena ali odtrgana ali zrezana moda, ne darujte Gospodu! Česa takega ne smete delati v svoji deželi.

^22:25 Tudi iz tujčeve roke ne smete nič takega darovati v hrano svojemu Bogu, kajti zaradi te poškodbe imajo napako; ne bi bilo sprejeto od vas.‹«

^22:26 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^22:27 »Ko se tele ali jagnje ali kozlič rodi, naj ostane sedem dni pri svoji materi, od osmega dne naprej pa je sprejemljiv kot dar ognjene daritve za Gospoda.

^22:28 Goveda ali ovce ne smete klati isti dan z njenim mladičem.

^22:29 Kadar darujete Gospodu zahvalno daritev, jo darujte tako, da boste sprejeti.

^22:30 Tisti dan jo použijte, ničesar od nje ne puščajte do jutra; jaz sem Gospod.

^22:31 Držite se torej mojih zapovedi in jih izpolnjujte; jaz sem Gospod.

^22:32 Ne skrunite mojega svetega imena, temveč posvečevan hočem biti sredi Izraelovih sinov; jaz sem Gospod, ki vas posvečujem,

^22:33 ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da bi bil vaš Bog; jaz sem Gospod.«

^23:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^23:2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›To so Gospodovi prazniki, ob katerih sklicujte svete shode, moji prazniki.

^23:3 Šest dni opravljajte delo, sedmi dan pa je sobota, dan počitka s svetim shodom; ne opravljajte nobenega dela, to je počitek za Gospoda, kjer koli prebivate.

^23:4 Tole so Gospodovi prazniki s svetimi shodi, ki jih sklicujte ob časih, ki so zanje določeni:

^23:5 Štirinajsti dan prvega meseca proti večeru je pasha za Gospoda.

^23:6 Petnajsti dan tega meseca pa je praznik nekvašenega kruha za Gospoda; sedem dni jejte nekvašeni kruh!

^23:7 Prvi dan imejte sveti shod; nobenega težkega dela ne opravljajte!

^23:8 Sedem dni darujte Gospodu ognjeno daritev! Sedmi dan je sveti shod; nobenega težkega dela ne opravljajte!‹«

^23:9 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^23:10 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko boste prišli v deželo, ki vam jo dajem, in boste poželi njeno žetev, prinesite prvi snop svoje žetve k duhovniku!

^23:11 Ta naj snop daruje s primikanjem pred Gospodom, da boste sprejeti; na dan po soboti naj ga duhovnik daruje s primikanjem.

^23:12 Tisti dan, ko s primikanjem darujete snop, pripravite enoletno neoporečno jagnje v žgalno daritev za Gospoda

^23:13 in z njim vred jedilno daritev: dve desetinki bele moke, umešene z oljem, kot ognjeno daritev v prijeten vonj Gospodu; zraven pa še pitno daritev: četrtinko vrča vina.

^23:14 Kruha in praženega ali svežega zrnja ne jejte vse do dne, ko boste prinesli dar svojemu Bogu. To naj vam bo večni zakon iz roda v rod, kjer koli prebivate!

^23:15 In od dneva po soboti, od dneva, ko ste prinesli snop primikanja, si štejte sedem tednov; naj bodo popolni;

^23:16 štejte do dneva po sedmi soboti petdeset dni in darujte Gospodu novo jedilno daritev!

^23:17 Iz svojih prebivališč prinesite dva hleba, spečena iz dveh desetink moke s kvasom, v daritev primikanja kot prvine za Gospoda.

^23:18 Poleg kruha darujte sedem enoletnih neoporečnih jagnjet, junca in dva ovna v žgalno daritev za Gospoda in zraven še jedilno in pitne daritve kot ognjeno daritev v prijeten vonj Gospodu!

^23:19 Darujte tudi kozla kot daritev za greh in dve enoletni jagnjeti kot mirovno daritev!

^23:20 Duhovnik naj jih s kruhom prvin vred daruje s primikanjem kot daritev primikanja pred Gospodom; zraven pa tudi jagnjeti; to naj bo posvečeno Gospodu za duhovnika.

^23:21 Prav ta dan razglasite sveti shod; ne opravljajte nobenega težkega dela! To naj bo večni zakon, kjer koli prebivate, iz roda v rod!

^23:22 Kadar spravljate žetev svoje dežele, ne požanji čisto do roba polja in ne paberkuj po svoji žetvi; to pusti revežu in tujcu; jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«

^23:23 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^23:24 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Prvi dan sedmega meseca vam bodi slovesen dan počitka, spomin s trobentanjem, sveti shod!

^23:25 Nobenega težkega dela ne opravljajte in darujte ognjeno daritev Gospodu!‹«

^23:26 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^23:27 »Deseti dan tega sedmega meseca pa je spravni dan; imejte sveti shod, pokorite svoje duše in darujte ognjeno daritev Gospodu!

^23:28 Na isti dan ne opravljajte nobenega dela, kajti to je spravni dan, da se za vas opravi sprava pred Gospodom, vašim Bogom!

^23:29 Kajti vsak, ki se ta dan ne spokori, naj bo iztrebljen izmed svojega ljudstva.

^23:30 Vsakega, ki bi prav ta dan opravljal kakršno koli delo, bom izbrisal izmed njegovega ljudstva.

^23:31 Nobenega dela ne opravljajte! To naj vam bo večni zakon iz roda v rod, kjer koli prebivate.

^23:32 To naj vam bo sobota slovesnega počitka; pokorite svoje duše! Deveti dan meseca na večer, od večera do večera, praznujte svojo soboto!«

^23:33 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^23:34 »Govôri Izraelovim sinovom in reci: ›Petnajsti dan tega sedmega meseca naj bo sedem dni šotorski praznik za Gospoda.

^23:35 Prvi dan imejte sveti shod, nobenega težkega dela ne opravljajte!

^23:36 Sedem dni darujte ognjeno daritev Gospodu! Osmi dan imejte sveti shod in darujte ognjeno daritev Gospodu; prazničen shod je, nobenega težkega dela ne opravljajte!

^23:37 To so Gospodovi prazniki; ob njih sklicujte svete shode, da opravite Gospodu ognjene, žgalne, jedilne, klavne in pitne daritve, kakor je določeno za vsak dan,

^23:38 poleg Gospodovih sobot, poleg vaših darov in poleg vseh vaših zaobljubnih in prostovoljnih daritev, ki jih dajete Gospodu!

^23:39 Petnajsti dan sedmega meseca, ko pospravite pridelke dežele, praznujte Gospodov praznik sedem dni! Prvi dan naj bo slovesen počitek in osmi dan naj bo slovesen počitek.

^23:40 In prvi dan si vzemite sadja žlahtnih dreves, palmovih mladik, vej gostolistnatega drevja in potočnega vrbja in se sedem dni veselite pred Gospodom, svojim Bogom!

^23:41 Tako ga obhajajte kot Gospodov praznik sedem dni na leto! To naj vam bo večni zakon iz roda v rod. V sedmem mesecu ga praznujte!

^23:42 Sedem dni prebivajte v šotorih; vsi, ki so domačini v Izraelu, naj prebivajo v šotorih,

^23:43 da bodo prihodnji rodovi vedeli, da sem dal Izraelovim sinovom, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, prebivati v šotorih! Jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«

^23:44 In Mojzes je naznanil Izraelovim sinovom Gospodove praznike.

^24:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^24:2 »Zapovej Izraelovim sinovom, naj ti prinesejo čistega olja iz stolčenih oliv za svečnik in naj prižgejo svetilko, ki bo stalno gorela.

^24:3 Aron naj jo oskrbuje pred zagrinjalom pričevanja v shodnem šotoru, da bo od večera do jutra stalno gorela pred Gospodom. To naj vam bo večni zakon iz roda v rod.

^24:4 Na čistem svečniku naj pripravlja svetilke, da bodo stalno gorele pred Gospodom.

^24:5 Vzemi bele moke in iz nje speci dvanajst hlebov; vsak hleb naj bo iz dveh desetink.

^24:6 Položi jih v dveh vrstah, po šest v vrsto, na čisto mizo pred Gospodom.

^24:7 Na vsako vrsto potresi čistega kadila, da bo s kruhom kot spominski dar pri ognjeni daritvi Gospodu!

^24:8 Soboto za soboto naj jih kot večno zavezo stalno polaga pred Gospoda v imenu Izraelovih sinov.

^24:9 Pripadajo naj Aronu in njegovim sinovom; ti naj jih jedo na svetem kraju, kajti njemu po večnem zakonu pripada presveti del ognjenih daritev Gospodu.«

^24:10 Sin izraelske žene, ki pa je bil sin Egipčana, je nekoč prišel med Izraelove sinove. Izraelkin sin in neki Izraelec sta se sporekla v taboru

^24:11 in Izraelkin sin je sramotil Ime in ga preklinjal. Pripeljali so ga k Mojzesu. Njegovi materi je bilo ime Šelomíta in je bila hči Dibríja iz Danovega rodu.

^24:12 Zaprli so ga, da bi iz Gospodovih ust prejeli navodilo.

^24:13 In Gospod je spregovoril Mojzesu ter rekel:

^24:14 »Pelji preklinjevalca iz tabora in vsi, ki so ga slišali, naj mu položijo roke na glavo. Nato naj ga vsa skupnost kamenja!

^24:15 Izraelovim sinovom pa spregovôri in reci: ›Kdor koli preklinja svojega Boga, si nakoplje greh

^24:16 in kdor sramoti Gospodovo ime, naj bo usmrčen. Vsa skupnost naj ga posuje s kamenjem. Naj bo tujec ali domačin: ker je sramotil Ime, mora umreti.

^24:17 Kdor ubije katero koli človeško bitje, naj bo usmrčen.

^24:18 Kdor ubije žival, naj jo povrne, žival za žival.

^24:19 Kdor svojemu rojaku prizadene poškodbo, naj mu storijo, kakor je storil:

^24:20 zlom za zlom, oko za oko in zob za zob; kakor je on prizadel človeka, tako naj prizadenejo njega.

^24:21 Kdor ubije žival, naj jo povrne, kdor pa ubije človeka, mora umreti.

^24:22 Isto pravo imejte za tujca kakor za domačina; kajti jaz sem Gospod, vaš Bog.‹«

^24:23 Mojzes je to povedal Izraelovim sinovom. In odpeljali so preklinjevalca iz tabora in ga posuli s kamenjem. Izraelovi sinovi so storili tako, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^25:1 Gospod je spregovoril Mojzesu na Sinajski gori in rekel:

^25:2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko boste prišli v deželo, ki vam jo dajem, naj zemlja počiva, naj obhaja soboto za Gospoda.

^25:3 Šest let posevaj svoje polje in šest let obrezuj svoj vinograd in spravljaj njegov pridelek,

^25:4 sedmo leto pa naj ima zemlja sobotni počitek, soboto za Gospoda: polja ne posevaj in vinograda ne obrezuj!

^25:5 Kar ti po žetvi zraste samo od sebe, tega ne žanji in grozdja z neobrezane trte ne trgaj; naj bo to leto sobotnega počitka za zemljo.

^25:6 Jej tisto, kar obrodi zemlja, ki počiva. To velja zate, za sužnja in sužnjo, za najemnika in tujca, ki bivajo pri tebi.

^25:7 Tudi živini in zverem, ki so v tvoji deželi, bodi v živež, kar bo zemlja obrodila.‹«

^25:8 »›Štej si sedem sobotnih let, sedemkrat sedem let, tako boš iz sedmih sobotnih let dobil devetinštirideset let.

^25:9 Deseti dan sedmega meseca, na spravni dan, daj zatrobiti na rog naznanilo, po vsej vaši deželi dajte trobiti na rog!

^25:10 Posvetite petdeseto leto in razglasite po deželi osvoboditev vsem njenim prebivalcem! To naj vam bo jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini.

^25:11 Petdeseto leto naj vam bo leto jubileja; ne sejte in tega, kar samo zraste, ne žanjite in ne trgajte v neobrezanem vinogradu.

^25:12 To je namreč jubilej, naj vam bo svet. Jejte pa, kar zraste na polju.

^25:13 V tem jubilejnem letu se vrnite vsak k svoji lastnini!

^25:14 Če kaj prodaš svojemu rojaku ali od njega kaj kupiš, ne smete izkoriščati drug drugega.

^25:15 Kupuj od rojaka glede na število let, ki so pretekla od jubileja, in naj ti prodaja glede na število letin.

^25:16 Če je let več, plačuj večjo kupnino, in če je let manj, plačuj manjšo kupnino; kajti prodaja ti število letin.

^25:17 Nikar ne izkoriščajte drug drugega! Boj se svojega Boga; kajti jaz sem Gospod, vaš Bog.

^25:18 Izpolnjujte torej moje zakone in držite se mojih odlokov in jih izpolnjujte, da boste varno prebivali v deželi!

^25:19 Zemlja bo dajala svoj sad, jedli boste do sitega in v njej varno prebivali.

^25:20 Morda boste rekli: Kaj bomo jedli v sedmem letu, če ne bomo sejali in ne spravljali pridelkov?

^25:21 Zapovedal bom svojemu blagoslovu, da vam v šestem letu obrodi za tri leta pridelkov.

^25:22 Ko boste sejali osmo leto, boste jedli stare pridelke; vse do devetega leta, dokler ne bo pospravljena letina, boste lahko jedli staro.

^25:23 Zemlje ne smete prodajati za zmeraj, kajti zemlja je moja, vi ste le tujci in gostači pri meni.

^25:24 V vsej deželi, kjer bo vaša lastnina, dovoljujte ponovni odkup zemlje!

^25:25 Če tvoj brat obuboža in mora prodati del svoje lastnine, naj pride njegov odkupitelj – to je najbližji sorodnik – in naj odkupi, kar njegov brat prodaja.

^25:26 Če pa kdo nima odkupitelja, pa si sam opomore in pridobi, kolikor je za odkup potrebno,

^25:27 naj izračuna, koliko let je preteklo od prodaje, in naj preostanek povrne kupcu; potem pride zemlja spet njemu v last.

^25:28 Če ne zmore toliko, kolikor bi mu moral vrniti, naj to, kar je prodal, ostane v kupčevi roki do jubilejnega leta. Ob jubileju bo prosto in spet pride njemu v last.

^25:29 Če kdo proda stanovanjsko hišo v mestu z obzidjem, jo sme odkupiti do konca leta, v katerem jo je prodal; pravica za njen odkup torej obstaja leto dni.

^25:30 Če pa je do preteka celega leta ne odkupi, naj hiša v obzidanem mestu ostane za zmeraj tistemu, ki jo je kupil, in njegovim potomcem; niti ob jubileju ni prosta.

^25:31 Hiše v vaseh, ki nimajo obzidja, je treba prištevati k polju na deželi; mogoče jih je odkupiti in ob jubileju so proste.

^25:32 V levitskih mestih smejo leviti hiše v mestih, ki jim pripadajo, vselej odkupiti.

^25:33 Če pa kdo od levitov prodane hiše ne odkupi, je hiša v mestu ob jubileju prosta in pride spet njemu v last; kajti hiše v mestih, ki pripadajo levitom, so njihova lastnina sredi Izraelovih sinov.

^25:34 Pašne zemlje, ki pripada tem mestom, pa ni dovoljeno prodajati, ker je za zmeraj njihova lastnina.

^25:35 Če tvoj brat poleg tebe obuboža in se ne more več vzdrževati, ga podpiraj, kakor da bi bil tujec ali gostač, da bo mogel živeti poleg tebe!

^25:36 Ne jemlji od njega obresti in ga ne odiraj, temveč boj se svojega Boga, da bo tvoj brat mogel živeti poleg tebe!

^25:37 Ne posojaj mu denarja z obrestmi in ne dajaj mu hrane za oderuške cene!

^25:38 Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da bi vam dal kánaansko deželo in bil vaš Bog.

^25:39 Če tvoj brat poleg tebe obuboža in se ti proda, ga ne sili, da bi ti služil s suženjskim delom.

^25:40 Naj bo pri tebi kot najemnik, kot gostač; služi naj pri tebi do jubilejnega leta.

^25:41 Potem naj odide od tebe z otroki vred; naj gre nazaj k svoji rodbini in se vrne k lastnini svojih očetov.

^25:42 Kajti moji služabniki so, ki sem jih izpeljal iz egiptovske dežele; ne smejo se prodajati, kakor se prodajajo sužnji.

^25:43 Ne gospoduj mu nasilno; boj se svojega Boga!

^25:44 Kar pa zadeva tvojega sužnja in tvojo sužnjo, ki ju moraš imeti, kupujte sužnje izmed narodov, ki so okoli vas!

^25:45 Smete jih kupovati tudi izmed otrok gostačev, ki bivajo pri vas, in iz njihovih rodbin, ki so pri vas, ki so se rodili v vaši deželi, in naj bodo vaša lastnina.

^25:46 Morete jih zapustiti svojim otrokom za vami, da postanejo njihova dedna last; smete jih imeti kot sužnje za vselej. Toda svojim bratom, Izraelovim sinovom, drug drugemu ne smete nasilno gospodovati.

^25:47 Če tujec ali gostač poleg tebe obogati, tvoj brat poleg tebe pa obuboža in se proda tujcu, gostaču poleg tebe ali potomcu tujčeve rodbine,

^25:48 naj ima pravico, da ga potem, ko se je prodal, kdo odkupi. Naj ga odkupi kateri od njegovih bratov;

^25:49 lahko pa tudi stric ali bratranec; ali naj ga odkupi kdo drug izmed sorodnikov njegovega mesa, njegove rodbine; ali pa naj se, če si opomore, sam odkupi.

^25:50 S kupcem naj izračuna čas od leta, ko se mu je prodal, do jubilejnega leta. Razdelita naj ceno, za katero se mu je prodal, po številu let. Njegovo bivanje pri njem naj se računa kakor najemnikova službena doba.

^25:51 Če manjka še veliko let, naj kot odkupnino plača sorazmeren del denarja, za katerega je bil kupljen.

^25:52 Če pa je ostalo le malo let do jubileja, naj mu zaračuna in naj plača odkupnino glede na ta leta.

^25:53 Naj bo poleg njega kot najemnik, ki služi leto za letom, gospodar pa mu ne sme pred tvojimi očmi nasilno gospodovati.

^25:54 Če se nikakor ne odkupi, naj v jubilejnem letu z otroki vred prost odide.‹«

^25:55 »›Kajti Izraelovi sinovi so moji služabniki, moji služabniki so, ki sem jih izpeljal iz egiptovske dežele. Jaz sem Gospod, vaš Bog.

^26:1 Ne delajte si ničnosti in ne postavljajte si rezanih podob ne spominskih stebrov, tudi poslikanih kamnov ne postavljajte v svoji deželi, da bi se pred njimi priklanjali; kajti jaz sem Gospod, vaš Bog.

^26:2 Praznujte moje sobote in spoštujte moje svetišče; jaz sem Gospod.‹«

^26:3 »›Če boste hodili po mojih zakonih in se držali mojih zapovedi in jih izpolnjevali,

^26:4 vam bom dajal deževje ob svojem času in zemlja bo dajala svoj obrod in drevje na polju bo dajalo svoj sad.

^26:5 Mlatev vam bo segala do trgatve in trgatev bo segala do setve. Jedli boste svoj kruh do sitega in v svoji deželi boste varno prebivali.

^26:6 Dal bom mir v deželi, da boste lahko počivali, in ne bo nikogar, ki bi vas strašil; pregnal bom hude zveri iz dežele in meč ne pride v vašo deželo.

^26:7 Podili boste sovražnike in padali bodo pred vami pod mečem.

^26:8 Pet izmed vas jih bo podilo sto in sto izmed vas jih bo podilo deset tisoč in sovražniki bodo padali pred vami pod mečem.

^26:9 Ozrl se bom na vas, vas storil rodovitne in vas namnožil; ohranil bom svojo zavezo z vami.

^26:10 Jedli boste dolgo hranjene stare pridelke in morali boste odstraniti stare pridelke, da boste imeli prostor za nove.

^26:11 Postavil bom svoje prebivališče med vami in ne boste se gabili moji duši.

^26:12 Med vami bom hodil in bom vaš Bog, vi pa boste moje ljudstvo.

^26:13 Jaz sem Gospod, vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da jim niste več sužnji. Zlomil sem kambo vašega jarma in vam dal hoditi pokonci.‹«

^26:14 »›Če pa me ne boste poslušali in ne izpolnjevali vseh teh zapovedi,

^26:15 če boste zaničevali moje zakone in se bodo moji odloki gabili vaši duši, tako da ne boste izpolnjevali vseh mojih zapovedi in boste kršili mojo zavezo,

^26:16 bom tudi jaz vam storil tole: poslal bom nad vas strah, sušico in vročico, ki izžigajo oči in izmozgavajo življenje. Zaman boste sejali seme; vaši sovražniki ga bodo pojedli.

^26:17 Obrnil bom svoje obličje proti vam, da vas bodo sovražniki premagali. Tisti, ki vas sovražijo, vas bodo teptali in bežali boste, ne da bi vas kdo podil.

^26:18 Če me potem še ne boste poslušali, vas bom sedemkrat huje kaznoval za vaše grehe.

^26:19 Zlomil bom vašo prevzetno silo in storil, da bo vaše nebo kakor železo in vaša zemlja kakor bron.

^26:20 Zaman boste trošili svojo moč: zemlja vam ne bo rodila in drevje v deželi ne bo dajalo sadu.

^26:21 Če se mi boste še postavljali po robu in me ne boste hoteli poslušati, bom sedemkrat pomnožil udarce po vas, kakor zaslužijo vaši grehi.

^26:22 Poslal bom nad vas divje zveri, da vas oropajo otrok, pokončajo vašo živino in zmanjšajo vaše število, da bodo vaše ceste ostale puste.

^26:23 Če vas tudi to ne bo spametovalo, temveč se mi boste še postavljali po robu,

^26:24 se bom tudi jaz postavil vam po robu in vas tudi jaz sedemkrat udaril zaradi vaših grehov.

^26:25 Poslal bom nad vas meč, ki se bo maščeval za zavezo. In če se boste zatekli v svoja mesta, bom poslal med vas kugo in izročeni boste sovražniku v roke.

^26:26 Ko vam bom zlomil palico kruha, bo deset žensk peklo vaš kruh v eni peči in vam ga bodo odtehtavale; jedli boste, pa se ne boste nasitili.

^26:27 Če me kljub temu ne boste poslušali, temveč se mi boste postavljali po robu,

^26:28 se bom tudi jaz v srdu postavil proti vam; sedemkrat vas bom kaznoval za vaše grehe.

^26:29 Jedli boste meso svojih sinov in uživali meso svojih hčera.

^26:30 Pokončal bom vaše višine, podrl bom vaše kadilne oltarje in vaša trupla bom pomêtal na trupla vaših malikov; gabili se mi boste.

^26:31 Vaša mesta bom spremenil v razvaline, opustošil bom vaša svetišča in ne bom več duhal vaših prijetnih vonjav.

^26:32 Opustošil bom deželo, da bodo vaši sovražniki, ki se bodo v njej naselili, zgroženi nad njo.

^26:33 Vas pa bom razkropil med narode in za vami vihtel meč; vaša dežela bo pustinja in vaša mesta bodo razvaline.

^26:34 Tedaj bo dežela nadomeščala svoje sobote, vse dni, ko bo opustošena in boste vi v deželi svojih sovražnikov; tedaj bo zemlja počivala in nadomeščala svoje sobote.

^26:35 Vse dni, ko bo opustošena, bo počivala, ker si ni mogla odpočiti ob vaših sobotah, ko ste prebivali na njej.

^26:36 V srca tistih izmed vas, ki bodo še ostali v pokrajini svojih sovražnikov, pa bom položil bojazljivost; šumenje listja, ki ga nosi veter, jih bo podilo v beg in bežali bodo kakor pred mečem in padali, ne da bi jih kdo zasledoval.

^26:37 Spotikali se bodo drug čez drugega, kakor da bežijo pred mečem, ne da bi jih kdo podil. Ne boste zdržali pred sovražniki.

^26:38 Izgubili se boste med narodi in dežela vaših sovražnikov vas bo požrla.

^26:39 Tisti izmed vas, ki bodo še ostali, pa bodo hirali zaradi svoje krivde v pokrajinah svojih sovražnikov. Tudi zaradi krivd svojih očetov, ki jim bodo naložene, bodo morali hirati.‹«

^26:40 »›Priznali bodo svojo krivdo in krivdo svojih očetov, da so nezvesto ravnali proti meni, da so se mi celó postavljali po robu,

^26:41 tako da sem se jim tudi jaz postavil po robu in jih odpeljal v deželo njihovih sovražnikov. A potem se mora njihovo neobrezano srce ponižati in takrat bodo zadostili za svojo krivdo.

^26:42 In spomnil se bom svoje zaveze z Jakobom pa tudi zaveze z Izakom in zaveze z Abrahamom se bom spomnil; spomnil se bom dežele.

^26:43 Toda prej bodo morali zapustiti deželo, da bo ta mogla nadomestiti svoje sobote, ko bo opustela brez njih; oni pa bodo zadostili za svojo krivdo, ker so zavračali moje odloke in so se jim gabili moji zakoni.

^26:44 Tudi tedaj, ko bodo v deželi svojih sovražnikov, jih ne bom zavrgel in ne bodo se mi gabili, tako da bi jih pokončal in prelomil svojo zavezo z njimi; kajti jaz sem Gospod, njihov Bog.

^26:45 V njihov prid se bom spomnil zaveze s predniki, ki sem jih pred očmi narodov izpeljal iz egiptovske dežele, da bi jim bil Bog; jaz sem Gospod.‹«

^26:46 To so zakoni, odloki in postave, ki jih je Gospod na Sinajski gori po Mojzesovi roki postavil med seboj in Izraelovimi sinovi.

^27:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^27:2 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Kadar kdo izreče posebno zaobljubo Gospodu o dušah po tvoji oceni vrednosti,

^27:3 naj se moški od dvajsetega do šestdesetega leta ceni na petdeset srebrnih šeklov po teži svetiščnega šekla.

^27:4 Če pa je ženska, naj se ceni na trideset šeklov.

^27:5 Za tiste, ki so stari od pet do dvajset let, naj bo cenilna vrednost za moškega dvajset in za žensko deset šeklov.

^27:6 Pri tistih, ki so stari od enega meseca do pet let, naj bo cenilna vrednost za moške pet, za ženske pa tri srebrne šekle.

^27:7 Če je kdo star šestdeset let in čez, naj se ceni, če je moški, na petnajst, ženska pa na deset šeklov.

^27:8 Če je kdo prereven, da bi plačal cenilno vrednost, naj zaobljubljeno osebo postavijo pred duhovnika, da jo duhovnik oceni. Duhovnik naj pri cenitvi upošteva, koliko premore ta, ki se je zaobljubil.

^27:9 Če gre za živino, kakršno darujejo kot dar Gospodu, postane vsaka žival, ki jo kdo da Gospodu, nekaj svetega;

^27:10 ni je dovoljeno ne nadomestiti ne zamenjati, ne dobre za slabšo in ne slabe za boljšo. Če pa vendar kdo zamenja žival za drugo, postaneta ta in zamenjana nekaj svetega.

^27:11 Če pa gre za katero koli nečisto žival, ki je ni dovoljeno darovati kot dar Gospodu, naj jo postavi pred duhovnika.

^27:12 Duhovnik naj jo oceni, ali je dobra ali slaba; kakor jo je duhovnik ocenil, tako naj velja.

^27:13 Kdor pa jo hoče odkupiti, naj doda petino cenilne vrednosti.

^27:14 Če kdo Gospodu posveti svojo hišo kot nekaj svetega, naj jo duhovnik oceni, ali je dobra ali slaba; kakor jo je duhovnik ocenil, tako naj velja.

^27:15 Če pa hoče posvetitelj svojo hišo odkupiti, naj cenilni vrednosti doda petino denarja; potem je njegova.

^27:16 Če kdo Gospodu posveti kaj polja svoje dedne posesti, naj to ocenijo glede na to, koliko semena poseje; jerbas ječmenovega semena naj velja petdeset srebrnih šeklov.

^27:17 Če posveti svoje polje v jubilejnem letu, naj velja ta cenilna vrednost.

^27:18 Če pa ga posveti v času po jubileju, naj mu duhovnik izračuna, za koliko denarja se zmanjša cenilna vrednost glede na to, koliko let še ostaja do jubilejnega leta.

^27:19 Če pa hoče polje, ki ga je posvetil, odkupiti, naj cenilni vrednosti doda petino denarja; potem je njegovo.

^27:20 Če ne odkupi polja in če ga proda drugemu, ga ne bo mogel nikoli več odkupiti,

^27:21 temveč bo polje, ko bo ob jubileju prosto, postalo nekaj svetega za Gospoda, enako kakor polje, ki je zapadlo zakletvi; postalo bo duhovnikova last.

^27:22 Če kdo Gospodu posveti polje, ki ga je kupil in ne pripada njegovi dedni posesti,

^27:23 naj mu duhovnik izračuna vsoto cenilne vrednosti do jubilejnega leta in mož naj tisti dan plača cenilno vrednost kot nekaj svetega za Gospoda.

^27:24 V jubilejnem letu naj se polje vrne tistemu, od katerega je bilo kupljeno in kateremu pripada kot dedna posest dežele.

^27:25 Vsaka cenitev naj bo v svetiščnih šeklih; šekel je dvajset ger.

^27:26 Nihče pa ne sme posvečevati prvenca živine, ki kot prvenec pripada Gospodu; naj bo vol ali ovca, pripada Gospodu.

^27:27 Če je od nečiste živine, naj se odkupi po cenilni vrednosti in doda še petina. Če pa ga ne odkupi, naj se proda za cenilno vrednost.

^27:28 Ničesar, kar kdo z zakletvijo posveti Gospodu od vsega, kar koli ima, naj bo človek ali žival ali polje njegove dedne posesti, ni dovoljeno ne prodati ne odkupiti; kar koli je posvečeno z zakletvijo, je presveto za Gospoda.

^27:29 Nobenega človeka, nad katerim je bila izrečena zakletev, ni dovoljeno odkupiti; naj bo usmrčen.

^27:30 Vse desetine dežele, od pridelkov zemlje in od drevesnih sadov, so Gospodove; posvečene so Gospodu.

^27:31 Če pa hoče kdo odkupiti del svoje desetine, naj ji doda še petino.

^27:32 Kar zadeva kakršno koli desetino od goveda in drobnice, naj bo vsaka deseta žival od vseh, ki gredo skozi pod pastirjevo palico, nekaj svetega za Gospoda.

^27:33 Naj se ne preiskuje, ali je dobro ali slabo, tudi naj se ne zamenjuje; če se vseeno zamenja, naj bo to in tisto, kar zamenja, nekaj svetega: ni ga dovoljeno odkupiti.‹«

^27:34 To so zapovedi, ki jih je Gospod na Sinajski gori dal Mojzesu za Izraelove sinove.