Jozue

^1:1 Po smrti Gospodovega služabnika Mojzesa je Gospod rekel Józuetu, Nunovemu sinu, Mojzesovemu pomočniku:

^1:2 »Mojzes, moj služabnik, je umrl. Zdaj vstani, pojdi čez ta Jordan, ti in vse to ljudstvo, v deželo, ki vam jo dajem, o Izraelovi sinovi.

^1:3 Vsak kraj, kjer bo hodilo stopalo vaših nog, vam dajem, kakor sem govoril Mojzesu.

^1:4 Vaše ozemlje bodi od te puščave in Libanona do velike reke, reke Evfrata, čez vso hetejsko deželo do Vélikega morja, kjer zahaja sonce.

^1:5 Nihče se ti ne bo mogel ustavljati vse dni tvojega življenja; kakor sem bil z Mojzesom, bom tudi s teboj. Ne bom te pozabil, ne bom te zapustil.

^1:6 Bodi krepak in odločen, kajti ti boš razdelil temu ljudstvu v dedno last deželo, ki sem jo s prisego obljubil njegovim očetom, da jim jo dam.

^1:7 Samo krepak bodi in odločen, da boš ohranil in storil vse po postavi, kakor ti je zapovedal Mojzes, moj služabnik. Ne odstopaj od nje ne na desno ne na levo, da boš uspeval, kjer koli boš hodil.

^1:8 Naj knjiga te postave ne zapusti tvojih ust, temveč jo premišljuj dan in noč, da boš storil povsem, kakor je zapisano v njej. Le tako boš imel uspeh na svoji poti, le tako boš uspeval.

^1:9 Ali ti nisem ukazal, krepak in odločen bodi? Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj Gospod, tvoj Bog.«

^1:10 Józue je tedaj ukazal poglavarjem ljudstva in rekel:

^1:11 »Pojdite po sredi tabora in naročite ljudstvu ter recite: ›Pripravite si živeža! Kajti v treh dneh pojdete čez ta Jordan, da vstopite in prejmete v posest deželo, ki vam jo daje Gospod, vaš Bog, da jo naselite.‹«

^1:12 Rúbenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu pa je Józue rekel:

^1:13 »Spomnite se besede, ki vam jo je zapovedal Mojzes, Gospodov služabnik, rekoč: ›Gospod, vaš Bog, vam je naklonil počivališče in vam dal to deželo.

^1:14 Vaše žene, vaši otročiči in vaša drobnica naj ostanejo v deželi, ki vam jo je onkraj Jordana določil Mojzes. Vi, vsi hrabri bojevniki, pa pojdite oboroženi na drugo stran pred svojimi brati in jim pomagajte,

^1:15 dokler Gospod tudi vašim bratom ne bo naklonil počitka kakor vam in prejmejo tudi oni v posest deželo, ki jim jo daje Gospod, vaš Bog.‹ Potem se povrnite v deželo svoje posesti in jo naselite, kajti Mojzes, Gospodov služabnik, vam jo je določil onkraj Jordana, kjer vzhaja sonce.«

^1:16 Ti so Józuetu odgovorili in rekli: »Vse, kar si nam naročil, bomo storili, in kamor koli nas pošlješ, pojdemo.

^1:17 Kakor smo v vsem poslušali Mojzesa, bomo poslušali tudi tebe, samo da bo s teboj Gospod, tvoj Bog, kakor je bil z Mojzesom.

^1:18 Kdor koli se bo upiral tvojim ustom ali ne bo poslušal tvojih besed v vsem, kar nam ukažeš, mora umreti. Samo krepak bodi in odločen!«

^2:1 Józue, Nunov sin, je potem skrivoma poslal iz Šitíma dva moža oglednika in rekel: »Pojdita, oglejta si deželo in Jeriho!« Ta dva sta odšla ter dospela v hišo vlačuge po imenu Rahába in tam prenočila.

^2:2 Sporočili pa so kralju v Jerihi in rekli: »Glej, moža izmed Izraelovih sinov sta prišla ponoči sem, da si ogledata deželo.«

^2:3 Nato je kralj v Jerihi poslal Rahábi sporočilo: »Pripelji ven moža, ki sta prišla k tebi, ki sta prišla v tvojo hišo. Zagotovo sta prišla, da si ogledata vso deželo.«

^2:4 Žena pa je odpeljala s seboj oba moža in ju skrila. Potem je rekla: »Res je, moža sta prišla k meni, vendar nisem vedela, od kod sta.

^2:5 Ko so pa v mraku zapirali mestna vrata, sta moža odšla. Kam sta moža šla, ne vem. Stopite hitro za njima, morda ju še dohitite!«

^2:6 Ona ju je nato odpeljala na streho in ju skrila med lanena stebla, ki jih je imela spravljena na strehi.

^2:7 Možje pa so hiteli za njima proti Jordanu do prehodov. Takoj ko so zasledovalci odšli, so zaprli mestna vrata.

^2:8 Preden sta moža zaspala, je ona stopila k njima na streho

^2:9 in rekla možema: »Vem, da vam je Gospod dal deželo. Tudi nas je popadel strah pred vami in zaradi vas trepetajo vsi prebivalci dežele.

^2:10 Slišali smo namreč, kako je Gospod pred vami posušil vode Trstičnega morja, ko ste šli iz Egipta, in kaj ste storili dvema amoréjskima kraljema Sihónu in Ogu onkraj Jordana, ki ste ju pokončali, kakor ste se zakleli.

^2:11 To smo slišali, in upadlo je naše srce, in ni več duha v nikomer zaradi vas. Resnično, Gospod, vaš Bog, je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji.

^2:12 Zdaj, prosim, mi prisezita pred Gospodom; ker sem jaz vama izkazala dobroto, bosta tudi vidva izkazala dobroto hiši mojega očeta. Dajta mi zanesljivo znamenje,

^2:13 da boste pustili pri življenju mojega očeta, mojo mater, moje brate, moje sestre in vse, kar je njihovega, in da boste obvarovali naša življenja pred smrtjo.«

^2:14 Moža sta ji rekla: »S svojim življenjem sva poroka za vas, če ne razglasite te naše stvari. Ko nam bo Gospod dal deželo, ti zagotovo izkažemo dobroto in zvestobo.«

^2:15 Potem ju je po vrvi spustila skoz okno. Njena hiša je bila namreč ob obzidju in ob obzidju je prebivala.

^2:16 Še jima je rekla: »Proti pogorju pojdita, da ne naletita na zasledovalce. Tam se skrivajta tri dni, dokler se zasledovalci ne vrnejo; potem pojdeta po svoji poti!«

^2:17 Moža sta rekla: »Oproščena bova te tvoje zahteve, s katero si naju zaprisegla,

^2:18 glej, ko pridemo v deželo, boš namreč to vrv iz škrlatnih vlaken pripela na okno, skozi katero si naju spustila dol. V hiši tedaj ob sebi zberi svojega očeta, svojo mater, svoje brate in vso hišo svojega očeta.

^2:19 Kateri koli bo stopil ven skozi vrata: njegova kri na njegovo glavo in midva sva oproščena. Vsak pa, ki ostane s teboj v hiši: njegova kri na najino glavo, če bo roka na njem.

^2:20 Če pa izdaš to našo stvar, sva prosta tvoje prisege, s katero si naju zaprisegla.«

^2:21 Rekla je: »Po vajinih besedah naj bo!« Potem ju je odpustila, da sta šla; in je privezala na okno škrlatno vrv.

^2:22 Odšla sta in prišla do pogorja; tam sta bivala tri dni, dokler se zasledovalci niso vrnili. Zasledovalci so ju iskali po vsej poti, a ju niso našli.

^2:23 Oba moža sta se tedaj vzdignila, se spustila s pogorja, prešla na drugo stran in prišla k Józuetu, Nunovemu sinu. Poročala sta mu o vsem, kar se jima je prigodilo.

^2:24 Rekla sta Józuetu: »Gospod je zares dal vso deželo v naše roke in tudi vsi prebivalci v deželi trepetajo pred nami.«

^3:1 Zgodaj zjutraj se je Józue opravil in odrinili so on in Izraelovi sinovi iz Šitíma ter prišli do Jordana. Tam so nočevali do časa, dokler niso prešli na drugo stran.

^3:2 Ko so pretekli trije dnevi, so šli poveljniki po taboru

^3:3 in ukazali ljudstvu ter rekli: »Ko zagledate skrinjo zaveze Gospoda, svojega Boga, in levitske duhovnike, ki jo bodo nosili, odrinite tudi vi s svojega kraja in pojdite za njo.

^3:4 Razdalja med vami in skrinjo naj bo dva tisoč komolcev; ne bližajte se ji, da boste vedeli za pot, po kateri hodite, ker po tej poti še niste hodili.«

^3:5 Nato je Józue spregovoril ljudstvu: »Posvetite se, kajti jutri bo Gospod delal velika znamenja sredi med vami.«

^3:6 Duhovnikom pa je Józue rekel: »Vzdignite skrinjo zaveze in stopite pred ljudstvo.« Vzdignili so skrinjo zaveze in hodili pred ljudstvom.

^3:7 Gospod je tedaj rekel Józuetu: »Ta dan te bom začel poveličevati v očeh vsega Izraela. Naj spoznajo, da bom tudi s teboj, kakor sem bil z Mojzesom.

^3:8 Ti boš naročil duhovnikom, ki nosijo skrinjo zaveze, in jim rekel: ›Ko pridete do brega jordanskih voda, postojte v Jordanu!‹«

^3:9 Józue je rekel Izraelovim sinovom: »Stopite bliže in prisluhnite besedam Gospoda, svojega Boga.«

^3:10 Dalje je Józue rekel: »Po tem boste spoznali, da je živi Bog sredi med vami. Zagotovo izpred vas prežene Kánaance, Hetejce, Hivéjce, Perizéjce, Girgašéjce, Amoréjce in Jebusejce.

^3:11 Glejte, skrinja zaveze Gospodarja vse dežele pojde pred vami čez Jordan.

^3:12 Določite zdaj dvanajst mož izmed Izraelovih sinov, po enega iz vsakega rodu.

^3:13 Brž ko se stopala nog duhovnikov, ki nosijo skrinjo Gospoda, Gospodarja vse dežele, spustijo v jordanske vode, se bodo vode razdelile. Vode, ki pritekajo od zgoraj, se bodo postavile kakor nasip.«

^3:14 Ko je ljudstvo zapustilo šotore, da bi šlo čez Jordan, so bili duhovniki, ki so nosili skrinjo zaveze, pred ljudstvom.

^3:15 Brž ko so nosilci skrinje prišli do Jordana in so se noge duhovnikov, ki so nosili skrinjo, na obrežju potopile v vodo – Jordan namreč vse dni žetve napolnjuje svoje struge –

^3:16 so se vode, ki so pritekale od zgoraj, ustavile in stale kakor nasip, precej daleč, pri Adámu, mestu tik ob Caretánu. Vode pa, ki so tekle proti morju v Arábi, proti Slanemu morju, so odtekle. Tako je ljudstvo šlo čez nasproti Jerihe.

^3:17 Duhovniki, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, so stali nepremično na suhem sredi Jordana in ves Izrael je hodil po suhem čez, dokler ni ves narod prešel čez Jordan.

^4:1 Ko je ves narod prestopil Jordan, je Gospod rekel Józuetu:

^4:2 »Izberite si izmed ljudstva dvanajst mož, po enega moža iz vsakega rodu.

^4:3 Ukažite jim: ›Vzemite si od tukaj iz srede Jordana, z mesta, kjer so nepremično stale noge duhovnikov, dvanajst kamnov in jih ponesite s seboj ter odložite v prenočišču, kjer ostanete čez noč.‹«

^4:4 Potem je Józue poklical dvanajst mož, ki jih je določil izmed Izraelovih sinov, po enega moža iz rodu.

^4:5 Józue jim je rekel: »Stopite pred skrinjo Gospoda, svojega Boga, v sredo Jordana, in denite si vsak po en kamen na rame, po številu rodov Izraelovih sinov,

^4:6 da bo za znamenje sredi med vami. Jutri vas namreč povprašajo vaši sinovi: ›Kaj so vam ti kamni?‹

^4:7 Takrat jim povejte, kako so se razdelile jordanske vode pred skrinjo Gospodove zaveze, ko ste šli čez Jordan; jordanske vode so se razdelile in ti kamni so večni spomin Izraelovim sinovom.«

^4:8 Izraelovi sinovi so storili, kakor jim je naročil Józue. Vzeli so dvanajst kamnov iz srede Jordana, kakor je bil Gospod govoril Józuetu, po številu rodov Izraelovih sinov. Ponesli so jih s seboj do prenočišča in jih tam odložili.

^4:9 Dvanajst drugih kamnov pa je Józue postavil sredi Jordana, na mesto, kjer so bile noge duhovnikov, ki so nosili skrinjo zaveze. Tam so do tega dne.

^4:10 Duhovniki, ki so nosili skrinjo zaveze, so torej stali sredi Jordana, dokler se ni do nadrobnosti opravilo vse, kar je Gospod naročil Józuetu, naj pové ljudstvu; povsem tako, kakor je Józuetu naročil Mojzes. In ljudstvo je pohitelo ter prešlo na drugo stran.

^4:11 Ko je vse ljudstvo končalo prehod, so Gospodova skrinja in duhovniki spet stopili pred ljudstvo.

^4:12 Rubenovi in Gadovi sinovi ter polovica Manásejevega rodu so šli čez oboroženi na čelu Izraelovih sinov, kakor jim je bil govoril Mojzes.

^4:13 Približno štirideset tisoč bojevnikov je šlo vpričo Gospoda v boj na jerihonske planjave.

^4:14 Tisti dan je Gospod poveličal Józueta v očeh vsega Izraela in bali so se ga, kakor so se bali Mojzesa, vse dni njegovega življenja.

^4:15 Gospod je rekel Józuetu:

^4:16 »Naroči duhovnikom, ki nosijo skrinjo pričevanja, naj stopijo iz Jordana.«

^4:17 Józue je tedaj ukazal duhovnikom, rekoč: »Stopite iz Jordana!«

^4:18 Ko so duhovniki, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, stopili iz srede Jordana, in so podplati duhovniških nog dosegli suho zemljo, so se jordanske vode vrnile na svoje mesto in kakor včeraj in predvčerajšnjim tekle ob vseh svojih bregovih.

^4:19 Ljudstvo je stopilo iz Jordana desetega dne prvega meseca. Utaborili so se v Gilgálu, na vzhodnih obronkih Jerihe.

^4:20 Tistih dvanajst kamnov pa, ki so jih vzeli iz Jordana, je Józue dal postaviti v Gilgálu.

^4:21 Potem je rekel Izraelovim sinovom: »Ko bodo jutri vaši sinovi povprašali svoje očete in rekli: ›Kaj so ti kamni?‹,

^4:22 takrat jih poučite in recite: ›Po suhem je šel Izrael čez ta Jordan,

^4:23 kajti Gospod, vaš Bog, je vpričo vas posušil jordanske vode, dokler niste prišli na drugo stran; tako kot je Gospod storil s Trstičnim morjem, ki ga je posušil, dokler nismo prišli na drugo stran.

^4:24 Naj vsa ljudstva na zemlji spoznajo Gospodovo roko, kako močna je. Vi pa se bojte Gospoda, svojega Boga, vse dni.‹«

^5:1 Ko so slišali vsi kralji Amoréjcev, ki so onkraj Jordana proti morju, in vsi kralji Kánaancev, ki so ob morju, kako je Gospod posušil jordanske vode pred Izraelovimi sinovi, dokler jih niso prešli, jim je upadlo srce in niso imeli več poguma pred Izraelovimi sinovi.

^5:2 V tistem času je rekel Gospod Józuetu: »Napravi si nožev iz kremenca in znova, drugič, obreži Izraelove sinove.«

^5:3 Józue si je naredil kremenčevih nožev in obrezal Izraelove sinove na hribu Aralótu.

^5:4 Vzrok, da je Józue obrezal vse ljudstvo, ki je izšlo iz Egipta, je: moški, vsi bojevniki, so umrli v puščavi, na poti, ko so šli iz Egipta.

^5:5 Vse ljudstvo, ki je izšlo iz Egipta, je bilo obrezano, ti pa, ki so se rodili v puščavi, na poti, ko so šli iz Egipta, niso bili obrezani.

^5:6 Kajti Izraelovi sinovi so hodili po puščavi štirideset let, dokler ni izumrl ves narod, bojevniki, ki so izšli iz Egipta, ker niso poslušali Gospodovega glasu. Gospod jim je namreč prisegel, da ne bodo videli dežele, ki jo je Gospod s prisego obljubil njihovim očetom, da nam jo da, deželo, v kateri se cedita mleko in med.

^5:7 Na njihovo mesto je postavil njihove sinove. Te je Józue obrezal; bili so namreč neobrezani, kajti niso jih obrezali na poti.

^5:8 Ko je bilo vse ljudstvo obrezano, so ostali na svojem mestu v šotorišču, dokler niso okrevali.

^5:9 Potem je Gospod rekel Józuetu: »Danes sem z vas odvalil egiptovsko sramoto.« Zato se ta kraj imenuje Gilgál do tega dne.

^5:10 Izraelovi sinovi so šotorili v Gilgálu in štirinajsti dan meseca zvečer obhajali pasho na jerihonski planjavi.

^5:11 Na dan po pashi pa so še istega dne že jedli od pridelkov dežele: nekvašeni kruh in praženo zrnje.

^5:12 Naslednji dan je mana prenehala, ker so že jedli od pridelkov dežele. Izraelovim sinovom mana ni bila več dana in tisto leto so se hranili s pridelki kánaanske dežele.

^5:13 Ko je bil Józue pri Jerihi, je povzdignil oči, pogledal in glej: nasproti mu je stal mož z izdrtim mečem v svoji roki. Józue mu je pristopil in mu rekel: »Ali si naš ali naših sovražnikov?«

^5:14 Rekel je: »Ne, marveč poveljnik Gospodove vojske sem. Pravkar sem prišel.« Józue je padel s svojim obrazom na zemljo in se mu poklonil. Rekel mu je: »Kaj ima moj gospod povedati svojemu hlapcu?«

^5:15 Poveljnik Gospodove vojske je rekel Józuetu: »Sezuj si obuvalo svojih nog, kajti kraj, ki na njem stojiš, je svet.« In Józue je storil tako.

^6:1 Jeriha se je zaprla in ostala zaprta pred Izraelovimi sinovi. Nihče ni hodil ven in nihče ni prihajal noter.

^6:2 Tedaj je Gospod rekel Józuetu: »Poglej, v tvoje roke dajem Jeriho in njenega kralja. O močni junaki,

^6:3 obkrožite mesto, kar vas je bojevnikov. Obhodite mesto enkrat. Tako boš delal šest dni.

^6:4 Sedem duhovnikov pa naj nosi pred skrinjo sedem ovnovih rogov. Sedmi dan boste obkrožili mesto sedemkrat in duhovniki bodo trobili na rogove.

^6:5 Brž ko bo zadonel ovnov rog in boste zaslišali glas roga, naj vse ljudstvo zažene velik krik. Mestno obzidje se bo sesulo pod njim, in ljudstvo naj vsak s svojega kraja stopi v mesto.«

^6:6 Potem je Nunov sin Józue sklical duhovnike in jim rekel: »Dvignite skrinjo zaveze in sedem duhovnikov naj nosi sedem ovnovih rogov pred Gospodovo skrinjo.«

^6:7 Ljudstvu pa je bilo rečeno: »Stopite, obkrožite mesto, in oboroženi naj gredó pred Gospodovo skrinjo.«

^6:8 Zgodilo se je, kakor je Józue rekel ljudstvu. Sedem duhovnikov, ki so nosili sedem ovnovih rogov, je hodilo pred Gospodom in trobilo na rogove. Skrinja Gospodove zaveze je hodila za njimi.

^6:9 Bojevniki so hodili pred duhovniki, ki so trobili na rogove, preostali pa so hodili za skrinjo. Hodeč so trobili na rogove.

^6:10 Dalje je Józue ljudstvu ukazal in rekel: »Ne kričite in ne pustite, da bi se slišal vaš glas. Naj ne pride beseda iz vaših ust do dne, ko vam porečem: ›Kričite!‹ Takrat boste kričali.«

^6:11 Gospodova skrinja je obkrožila mesto, ga obhodila enkrat. Potem so šli v šotorišče in v šotorišču prenočili.

^6:12 Drugo jutro je Józue zgodaj vstal, duhovniki pa so dvignili Gospodovo skrinjo.

^6:13 Sedem duhovnikov, ki so nosili sedem rogov, ovnovih rogov, je šlo pred Gospodovo skrinjo. Hodeč so trobili na rogove. Bojevniki so hodili pred njimi, preostali pa so hodili za Gospodovo skrinjo. Hodeč so trobili na rogove.

^6:14 Drugi dan so enkrat obkrožili mesto in se nato vrnili v šotorišče. Tako so delali šest dni.

^6:15 Sedmi dan pa so vstali še ob svitu jutranje zarje. Po ukazu so sedemkrat obšli mesto. Samo ta dan so obšli mesto sedemkrat.

^6:16 Ko so duhovniki sedmič zatrobili na rogove, je rekel Józue ljudstvu: »Kričite! Kajti Gospod vam je dal mesto.

^6:17 Mesto pa vam bodi predmet zakletve in vse, kar je v njem, bodi Gospodovo. Le vlačugo Rahábo in vse, ki so z njo v hiši, pustite pri življenju, ker je skrila odposlanca, ki smo ju bili poslali.

^6:18 Varujte se vsega, kar je predmet zakletve, da ne boste zavrženi; če se polastite česa zakletega, boste spravili nad Izraelovo šotorišče prekletstvo in mu nakopali nesrečo.

^6:19 Vse, kar je srebrnega ali zlatega, ter bakreni in železni predmeti pa naj bodo posvečeni Gospodu in naj jih spravijo v Gospodovo zakladnico.«

^6:20 Tedaj je ljudstvo zagnalo bojni krik in zatrobili so na rogove. Ko je ljudstvo slišalo glas roga, je zagnalo velik bojni krik. Obzidje se je sesulo zaradi njega in ljudstvo je stopilo v mesto, vsak na svojem kraju, in mesto zavzelo.

^6:21 Potem so po zakletvi pokončali vse, kar je bilo v mestu; od moža do žene, od mladeniča do starca, vola, ovce in osla z ostrim mečem.

^6:22 Možema, ki sta šla ogledovat deželo, pa je Józue rekel: »Stopita v hišo vlačuge in pripeljita od tam ženo in vse, kar je njenega, kakor sta ji prisegla.«

^6:23 Mlada oglednika sta šla in pripeljala Rahábo, njenega očeta, njeno mater, njene brate in vse, kar je bilo njenega. Pripeljala sta vso njeno družino in nastanili so jih zunaj Izraelovega šotorišča.

^6:24 Mesto in vse, kar je bilo v njem, pa so požgali z ognjem. Le srebro, zlato ter bakrene in železne predmete so spravili v zakladnico Gospodove hiše.

^6:25 Vlačugo Rahábo, hišo njenega očeta in vse, kar je bilo njenega, je Józue ohranil pri življenju. Prebivala je med Izraelci do tega dne, ker je skrila odposlanca, ki ju je Józue poslal, da si ogledata Jeriho.

^6:26 V tistem času je Józue prisegel in rekel: »Preklet pred Gospodom bodi vsak, ki bi vstal in pozidal to mesto, Jeriho! Za ceno svojega prvorojenca ji položi temelje in za ceno svojega najmlajšega postavi njena vrata.«

^6:27 In Gospod je bil z Józuetom; glas o njem pa se je razširil po vsej deželi.

^7:1 Izraelovi sinovi pa so prekršili zapoved glede zakletve. Ahán, sin Karmíja, ki je bil sin Zabdíja, ta pa sin Zeraha iz Judovega rodu, si je vzel od predmetov zakletve. In vnela se je Gospodova jeza proti Izraelovim sinovom.

^7:2 Józue je odposlal može iz Jerihe v Aj, ki je pri Bet Avenu, vzhodno od Betela. Rekel jim je: »Pojdite in oglejte si deželo!« Možje so odšli in si ogledali Aj.

^7:3 Potem so se vrnili k Józuetu in mu rekli: »Naj ne hodi vse ljudstvo; le kakih dva ali tri tisoč mož naj gre in premaga Aj. Ne pošiljaj tja vsega ljudstva, kajti malo jih je.«

^7:4 Kakih tri tisoč mož iz ljudstva je šlo torej tja, vendar so morali pobegniti pred možmi Aja.

^7:5 Od teh so možje Aja pobili šestintrideset mož. Podili so jih od mestnih vrat do Šebaríma in jih na pobočju pomorili. Ljudstvu je upadlo srce in postalo kakor voda.

^7:6 Józue je tedaj raztrgal svoja oblačila. Padel je z obrazom na zemljo in tako ostal pred Gospodovo skrinjo do večera, on in Izraelovi starešine; in potresali so si pepel na glave.

^7:7 Józue je rekel: »Oh, Gospod Bog, čemu si dovolil, da pojde to ljudstvo čez Jordan, in nas dal v roke Amoréjcem, da nas pokončajo. O, ko bi bili vendar sklenili, da se naselimo onkraj Jordana.

^7:8 Prosim, Gospod, kaj naj še rečem potem, ko je Izrael pokazal hrbet svojim sovražnikom?

^7:9 Kánaanci in vsi prebivalci dežele so slišali in obrnili se bodo proti nam in izbrisali naše ime iz dežele. Kaj boš zdaj storil za svoje veliko ime?«

^7:10 Gospod je Józuetu rekel: »Vstani! Zakaj si padel na svoj obraz?

^7:11 Izrael je grešil. In tudi mojo zavezo, ki sem jim jo zapovedal, so prekršili. Da, vzeli so si od zakletih reči; ukradli so jih, jih utajili in dali med svojo opravo.

^7:12 Zato Izraelovi sinovi ne morejo obstati pred svojimi sovražniki; hrbet bodo obrnili svojim sovražnikom, kajti polastili so se predmetov zakletve. Ne bom več z vami, dokler ne odstranite zakletih reči iz svoje srede.

^7:13 Vstani in posveti ljudstvo! Rekel jim boš: ›Posvetite se za jutrišnji dan!‹ Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Zaklete reči so v tvoji sredi, Izrael. Ne boš mogel obstati pred svojimi sovražniki, dokler ne odstranite zakletih reči iz svoje srede.‹

^7:14 Zjutraj se zvrstite po svojih rodovih. Rod, ki ga bo Gospod zaznamoval, naj pristopi po rodbinah; rodbina, ki jo bo Gospod zaznamoval, naj pristopi po hišah; in hiša, ki jo bo Gospod zaznamoval, naj pristopi po možeh.

^7:15 Tisti, ki ga najdete s predmetom zakletve, naj zgori v ognju z vsem, kar ima, kajti prestopil je Gospodovo zavezo in storil gnusno dejanje v Izraelu.«

^7:16 Józue je vstal zgodaj zjutraj in ukazal, naj Izrael pristopi po svojih rodbinah. Zaznamovan je bil Judov rod.

^7:17 Judov rod je pristopil in zaznamovana je bila Zerahova rodbina. Zerahova rodbina je pristopila po možeh in zaznamovan je bil Zabdí.

^7:18 Pristopila je njegova hiša po možeh in zaznamovan je bil Ahán, sin Karmíja, ki je bil sin Zabdíja, Zabdí pa sin Zeraha iz Judovega rodu.

^7:19 Józue je tedaj rekel Ahánu: »Moj sin, daj čast Gospodu, Izraelovemu Bogu, in izkaži mu slavo! Povej mi, kaj si storil! Ničesar mi ne prikrivaj!«

^7:20 Ahán je Józuetu odgovoril in rekel: »Res je, grešil sem zoper Gospoda, Izraelovega Boga; tako in tako sem storil:

^7:21 med plenom sem videl lep plašč iz Šinárja, dvesto šeklov srebra in zlat jeziček, petdeset šeklov težak. Zahlepel sem po vsem in vzel. Glej, zakopano je v zemlji, sredi mojega šotora, s srebrom spodaj.«

^7:22 Potem je Józue odposlal sle. Tekli so v šotor in glej, zakopano je bilo v njegovem šotoru in srebro spodaj pod njim.

^7:23 Vzeli so jih iz šotora in jih prinesli k Józuetu in vsem Izraelovim sinovom ter jih položili pred Gospoda.

^7:24 Potem je Józue in z njim ves Izrael vzel Zerahovega sina Ahána, srebro, plašč, zlati jeziček, njegove sinove in njegove hčere, njegovega vola in njegovega osla, njegovo drobnico, njegov šotor in vse, kar je bilo njegovega, in odpeljali so jih v dolino Ahór.

^7:25 Józue je rekel: »Zakaj si nas spravil v nesrečo? Gospod te bo spravil v nesrečo ta dan.« Tedaj ga je ves Izrael kamnal s kamenjem. Nato so jih zažgali z ognjem in jih zasuli s kamni.

^7:26 Nanj pa so nanosili veliko gomilo kamnov, ki je tam do tega dne. Takrat se je polegla Gospodova huda jeza in tisti kraj se do tega dne imenuje Dolina Ahór.

^8:1 Gospod je rekel Józuetu: »Ne boj se in se ne plaši! Vzemi s seboj vse bojevnike, vstani ter pojdi nad Aj! Glej, v tvoje roke dajem ajskega kralja, njegovo ljudstvo, njegovo mesto in njegovo deželo.

^8:2 Storil boš Aju in njegovemu kralju, kakor si storil Jerihi in njenemu kralju; le nekaj od njegovega plena in njegove živine vzemite zase. Zadaj za mestom pa postavi zasedo!«

^8:3 Józue se je tedaj vzdignil in z njim vsi bojevniki, da bi šli nad Aj. Józue je izbral trideset tisoč mož, krepkih junakov, in jih ponoči odposlal.

^8:4 Naročil jim je in rekel: »Glejte, ostali boste v zasedi zadaj za mestom. Ne oddaljujte se preveč od mesta in vsi bodite pripravljeni.

^8:5 Jaz in vse ljudstvo, ki bo z menoj, se bomo približali mestu. Ko bodo prišli nad nas kakor prvič, bomo bežali pred njimi.

^8:6 Udrli jo bodo za nami. Ko jih odrežemo od mesta, spet porečejo: ›bežijo pred nami kakor prvič‹ – in bežali bomo pred njimi.

^8:7 Vi takrat vstanete iz zasede, da zavzamete mesto. Gospod, vaš Bog, vam ga daje v roke.

^8:8 Ko boste zasedli mesto, pokončajte mesto z ognjem, po Gospodovi besedi storite! Pazite, tako sem vam ukazal.«

^8:9 Józue jih je tedaj odposlal; šli so v zasedo in se postavili med Betelom in Ajem, na zahodni strani Aja. Tisto noč je Józue prebil sredi med ljudstvom.

^8:10 Naslednje jutro je zgodaj vstal in pregledal ljudstvo. Potem so šli, on in Izraelovi starešine, ljudstvu na čelu nad Aj.

^8:11 Vsi bojevniki, ki so bili z njim, so šli in se približali. Prišli so pred mesto in se utaborili severno od Aja. Med njim in Ajem pa je bila globel.

^8:12 Nato je vzel kakih pet tisoč mož in jih postavil v zasedo med Betelom in Ajem, na zahodni strani mesta.

^8:13 Razmestili so ljudstvo; celoten tabor severno od mesta in njegovo peto zahodno od mesta. Józue pa se je tisto noč umaknil v sredino doline.

^8:14 Ko je ajski kralj to videl, so mestni možje pohiteli; zgodaj zjutraj so se odpravili ter šli v boj proti Izraelu. On in vse njegovo ljudstvo so bili ob določenem času pred Arábo, toda niso vedeli, da je zadaj zaseda.

^8:15 Józue in ves Izrael so se tedaj umaknili pred njimi in bežali proti puščavi.

^8:16 Sklicali so vse ljudstvo, ki je bilo v mestu, da bi jih zasledovali. Tekli so za Józuetom in se tako oddaljili od mesta.

^8:17 Ni bilo moža, ki bi ostal v Aju in Betelu in bi ne šel za Izraelom; mesto so pustili odprto in tekli za Izraelci.

^8:18 Gospod je nato rekel Józuetu: »Iztegni kopje, ki je v tvoji roki, proti Aju, kajti dajem ti ga v roke.« Józue je tedaj iztegnil kopje, ki ga je imel v svoji roki, proti mestu.

^8:19 Zaseda se je v hipu vzdignila s svojega mesta. Medtem ko je Józue držal iztegnjeno roko, so tekli in stopili v mesto, ga zavzeli ter mesto brž zažgali z ognjem.

^8:20 Ko so se možje iz Aja obrnili in pogledali nazaj, glej, se je iz mesta vzdigoval dim proti nebu. In takrat ni bilo mogoče bežati v to ali ono smer, saj se je ljudstvo, ki je bilo teklo proti puščavi, v hipu obrnilo proti zasledovalcem.

^8:21 Ko so Józue in ves Izrael videli, da je zaseda zavzela mesto in da se iz njega vzdiguje dim, so se obrnili, da bi pobili može iz Aja.

^8:22 Tudi oni iz mesta so jim prišli naproti, tako da so bili sredi med Izraelci; eni na tej strani in drugi na drugi strani; pobijali so jih in ni ga bilo, ki bi utekel ali pobegnil.

^8:23 Ajskega kralja so živega ujeli in odpeljali k Józuetu.

^8:24 Ko so Izraelci pobili vse prebivalce Aja, ki so bili na polju ali v puščavi, kamor so jih zasledovali, in so vsi do zadnjega padli pod ostrim mečem, se je ves Izrael vrnil v Aj in ga do kraja potolkel z ostrim mečem.

^8:25 Vseh, ki so tisti dan padli, je bilo dvanajst tisoč mož in žena; vsi meščani Aja.

^8:26 Józue ni potegnil nazaj svoje roke, ki je vihtela kopje, dokler niso z zakletvijo pokončali vseh prebivalcev Aja.

^8:27 Izraelci so si zadržali le živino in plen tega mesta, po Gospodovi besedi, ki jo je zapovedal Józuetu.

^8:28 Józue je potem zažgal Aj in ga spremenil v ruševino na veke, v kraj, opustošen do tega dne.

^8:29 Ajskega kralja pa je obesil na drevo do večera. Ob sončnem zahodu pa je Józue ukazal, naj snamejo njegovo truplo z drevesa in ga odvržejo pred vhodom mestnih vrat. Nametali so nanj veliko gomilo kamenja, ki je tam do tega dne.

^8:30 Takrat je Józue zgradil oltar Gospodu, Izraelovemu Bogu, na gori Ebál,

^8:31 kakor je bil naročil Gospodov služabnik Mojzes Izraelovim sinovom in kakor je zapisano v knjigi Mojzesove postave. Oltar je bil iz neobdelanih kamnov, ki se jih ni dotaknilo železo. Nanj so prinašali žgalne daritve Gospodu in darovali mirovne daritve.

^8:32 Tam je na kamne drugič prepisal Mojzesovo postavo, ki jo je bil ta napisal pred Izraelovimi sinovi.

^8:33 Ves Izrael, njegovi starešine in nadzorniki, njegovi sodniki, pa so stali na obeh straneh skrinje, nasproti levitskim duhovnikom, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze: tako tujec kakor domorodec, polovica ob vznožju gore Garizím in polovica ob vznožju gore Ebál, kakor je bil na začetku naročil Mojzes, Gospodov služabnik, da bi bilo blagoslovljeno izraelsko ljudstvo.

^8:34 Potem je prebral vse besede postave – blagoslov in prekletstvo – vse, kakor je zapisano v knjigi postave.

^8:35 Ni bilo besede od vsega, kar je ukazal Mojzes, ki je Józue ne bi bil prebral pred vso Izraelovo občino, pred ženami, otroki in tujci, ki so hodili med njimi.

^9:1 Brž ko so vse to slišali kralji, ki so bili onkraj Jordana, na pogorju ali na ravnini, in po vsem obrežju Vélikega morja tja proti Libanonu – Hetejci, Amoréjci, Kánaanci, Perizéjci, Hivéjci in Jebusejci –

^9:2 so se sešli, da bi se enodušno bojevali proti Józuetu in proti Izraelu.

^9:3 Ko so prebivalci Gibeóna slišali, kaj je Józue storil Jerihi in Aju,

^9:4 so pripravili zvijačo. Šli so, si priskrbeli živeža in vzeli s seboj oguljene vreče za svoje osle ter obrabljene, raztrgane in zakrpane vinske mehove.

^9:5 Zakrpano in obrabljeno obutev so imeli na nogah, na sebi ponošena vrhnja oblačila; ves kruh njihove popotnice pa je bil suh in drobljiv.

^9:6 Šli so k Józuetu v tabor, ki je bil v Gilgálu, in rekli njemu in Izraelcem: »Iz daljne dežele prihajamo, sklenite zdaj z nami zavezo!«

^9:7 Tedaj so Izraelovi možje rekli Hivéjcem: »Kako naj sklenemo zavezo z vami, kaj pa če prebivate sredi med nami?«

^9:8 Ti so Józuetu rekli: »Tvoji hlapci smo.« Józue jim je tedaj rekel: »Kdo ste in od kod prihajate?«

^9:9 Rekli so mu: »Tvoji hlapci prihajajo iz zelo oddaljene dežele v imenu Gospoda, tvojega Boga. Kajti slišali smo glas o njem; kaj vse je storil Egiptu

^9:10 in kaj vse je storil dvema kraljema Amoréjcev onkraj Jordana: Sihónu, kralju v Hešbónu, in Ogu, kralju v Bašánu, ki je v Aštarótu.

^9:11 Naši starešine in vsi prebivalci v deželi so nam rekli: ›Na pot si vzemite živeža, pojdite jim naproti in jim recite: Vaši hlapci smo; sklenite zdaj z nami zavezo!‹

^9:12 To je naš kruh. Še toplega smo vzeli s seboj iz svojih domov, na dan, ko smo se napotili k vam; glejte, zdaj je suh in drobljiv.

^9:13 To pa so vinski mehovi, novi so bili, ko smo jih napolnili, in glejte, raztrgani so. In to so naša oblačila in naša obutev; oguljeni so od silno dolge poti.«

^9:14 Možje so tedaj vzeli nekaj od njihove hrane, Gospodovih ust pa niso vprašali.

^9:15 Józue jim je naklonil mir in sklenil zavezo z njimi, da jih bo pustil pri življenju; in knezi občine so jim prisegli.

^9:16 Tri dni po tem, ko so sklenili zavezo z njimi, so Izraelci slišali, da so bili ti njihovi sosedje in da prebivajo sredi med njimi.

^9:17 Izraelovi sinovi so se tedaj napotili in tretji dan prišli v njihova mesta. Njihova mesta pa so bila Gibeón, Kefíra, Beerót in Kirját Jearím.

^9:18 Izraelovi sinovi jih niso pomorili, kajti knezi občine so jim prisegli pri Gospodu, Izraelovem Bogu. Vsa občina je zaradi tega godrnjala zoper kneze.

^9:19 Vsi knezi so tedaj rekli vsej občini: »Prisegli smo jim pri Gospodu, Izraelovem Bogu, zato se jih zdaj ne smemo dotakniti.

^9:20 To pa jim storimo: pustili jih bomo pri življenju, da ne pride nad nas jeza zaradi prisege, s katero smo jim prisegli.«

^9:21 Dalje so knezi rekli: »Naj ostanejo pri življenju, sekali nam bodo drva in oskrbovali z vodo vso občino.« Medtem ko so jim knezi še govorili,

^9:22 jih je Józue sklical, spregovoril ter jim rekel: »Zakaj ste nas preslepili in rekli: ›Od zelo daleč smo‹; v resnici pa prebivate sredi med nami?

^9:23 Bodite zdaj prekleti in nobeden izmed vas naj ne neha biti hlapec, sekalec drv ali oskrbnik vode za hišo mojega Boga.«

^9:24 Odgovorili so Józuetu in rekli: »Da, tvojim hlapcem je bilo sporočeno, kaj je Gospod, tvoj Bog, naročil svojemu služabniku Mojzesu; da vam bo dal vso to deželo, in da bo pred vami iztrebil vse njene prebivalce. Zaradi vas smo se zelo zbali za svoje življenje in smo to storili.

^9:25 Zdaj, glej, smo v tvoji roki. Stori z nami, kakor misliš, da bo prav in dobro.«

^9:26 In Józue je storil takole: Osvobodil jih je iz roke Izraelovih sinov, da jih niso pobili.

^9:27 Tisti dan jih je Józue prisilil k obljubi, da bodo sekali drva in oskrbovali z vodo občino in Gospodov oltar, vse do tega dne na kraju, ki bi ga izbral.

^10:1 Ko je jeruzalemski kralj Adoní Cedek slišal, da je Józue zavzel Aj in ga pokončal pod zakletvijo – kakor je bil storil Jerihi in njenemu kralju, tako je storil Aju in njegovemu kralju – in da so prebivalci Gibeóna sklenili premirje z Izraelom in so med njimi,

^10:2 se je silno zbal. Gibeón je bilo veliko mesto, kakor eno izmed kraljevskih mest. Bilo je celo večje od Aja in vsi njegovi možje so bili junaki.

^10:3 Jeruzalemski kralj Adoní Cedek je zato poslal sporočilo Hohámu, kralju v Hebrónu, Pirámu, kralju v Jarmútu, Jafíju, kralju v Lahíšu, in Debírju, kralju v Eglónu, in rekel:

^10:4 »Pridite k meni in mi pomagajte, da udarimo na Gibeónce, kajti sklenili so premirje z Józuetom in Izraelovimi sinovi.«

^10:5 Tedaj je petero amoréjskih kraljev – kralj v Jeruzalemu, kralj v Hebrónu, kralj v Jarmútu, kralj v Lahíšu in kralj v Eglónu – stopilo skupaj in šlo s svojimi četami, da bi se utaborili pri Gibeónu in se vojskovali proti njemu.

^10:6 Gibeónski možje pa so poslali Józuetu v tabor v Gilgálu sporočilo: »Ne odvrni zdaj svojih rok od svojih hlapcev. Pridi hitro k nam, reši nas in nam pomagaj, kajti amoréjski kralji, ki prebivajo na pogorju, so se sešli zoper nas.«

^10:7 Tedaj so Józue in z njim vsi bojevniki, vsi močni junaki, krenili iz Gilgála.

^10:8 Gospod je rekel Józuetu: »Ne boj se jih, kajti v tvojo roko jih bom izročil. Nobeden izmed njih ne bo obstal pred teboj.«

^10:9 Józue je prišel nadnje nepričakovano; odšel je namreč ponoči iz Gilgála.

^10:10 In Gospod jih je pognal v beg pred Izraelci ter jih hudo porazil pri Gibeónu. Podil jih je po poti proti Bet Horónu ter jih pobijal do Azéke in Makéde.

^10:11 Ko so bežali pred Izraelom in se spuščali po pobočju Bet Horóna, je Gospod vse do Azéke z neba lučal nanje veliko kamenje, tako da so mnogi pomrli. Teh, ki so umrli od kamene toče, je bilo celó več kakor tistih, ki so jih Izraelovi sinovi pobili z mečem.

^10:12 Takrat je Józue govoril pred Gospodom, na dan, ko je Gospod izročil Amoréjce Izraelovim sinovom, in rekel vpričo Izraela: »Sonce, ustavi se pri Gibeónu, in mesec v dolini ajalónski!

^10:13 Ustavilo se je sonce in mesec je nepremično stal, dokler se ni ljudstvo maščevalo nad svojim sovražnikom.« Ali ni takole zapisano v Knjigi Pravičnega: »Sonce se je ustavilo sredi neba in ni hitelo, da bi zašlo, skoraj ves dan.

^10:14 Ni bilo takega dne ne prej in ne poslej, da bi Gospod poslušal človeški glas. Gospod se je namreč bojeval v prid Izraelu?«

^10:15 Józue se je nato vrnil, in z njim ves Izrael, v taborišče, ki je bilo v Gilgálu.

^10:16 Tistih pet kraljev pa je zbežalo, in skrili so se v votlino pri Makédi.

^10:17 Józuetu so sporočili in rekli: »Našli so pet kraljev; skriti so v votlini pri Makédi.«

^10:18 Tedaj je Józue rekel: »Zavalite velike kamne k vhodu v votlino in zraven nje postavite može, da jo bodo stražili.

^10:19 Vi pa ne postajajte, ampak zasledujte vaše sovražnike in jih podite. Ne dovolite jim, da bi se vrnili v svoja mesta, kajti Gospod, vaš Bog, vam jih je dal v roke.«

^10:20 Ko so Józue in Izraelovi sinovi končali silno velik poboj do zadnjega, in ko so nekateri od preživelih utekli in prišli v utrjena mesta,

^10:21 se je vse ljudstvo v miru vrnilo v tabor k Józuetu, v Makédo. In nihče ni več brusil svojega jezika zoper Izraelove sinove.

^10:22 Nato je Józue rekel: »Odprite vhod v votlino in pripeljite iz votline k meni tistih pet kraljev!«

^10:23 Storili so tako in iz votline pripeljali k njemu tistih pet kraljev: jeruzalemskega kralja, hebrónskega kralja, jarmútskega kralja, lahíškega kralja in eglónskega kralja.

^10:24 Ko so te kralje pripeljali pred Józueta, je Józue sklical vse može Izraela. Rekel je poveljnikom bojevnikov, ki so hodili z njim: »Pristopite in položite vsakemu teh kraljev noge na vrat!« Pristopili so in jim položili svoje noge na njihove vratove.

^10:25 Potem jim je Józue rekel: »Ne bojte se in se ne plašite! Močni in hrabri bodite, kajti tako bo Gospod storil vsem vašim sovražnikom, proti katerim se boste vojskovali.«

^10:26 In Józue jih je dal umoriti. Usmrtili so jih, jih obesili na petero dreves in viseli so na drevesih do večera.

^10:27 Ob času pa, ko je sonce zahajalo, je Józue ukazal, naj jih snamejo z dreves in odvržejo v votlino, v katero so se bili skrili. K vhodu v votlino so nato nanosili ogromne kamne, ki so tam prav do tega dne.

^10:28 Józue je tisti dan zavzel Makédo. Z ostrim mečem je udaril njenega kralja in z zakletvijo pokončal vse ljudi, ki so bili v njej. Nikogar ni bilo, ki bi utekel. Tudi z makédskim kraljem je Józue storil tako, kakor s kraljem v Jerihi.

^10:29 Nato so šli Józue in z njim ves Izrael iz Makéde v Libno, da bi se vojskovali proti Libni.

^10:30 Tudi to in njenega kralja je Gospod dal Izraelcem v roko. Pokončal jo je z ostrim mečem, vse ljudi, ki so bili v njej. Nihče ni ostal v njej, ki bi utekel. Njenemu kralju pa je storil, kakor je storil kralju v Jerihi.

^10:31 Potem je Józue in z njim ves Izrael šel iz Libne v Lahíš. Utaborili so se ob njem, da bi se vojskovali proti njemu.

^10:32 Gospod je dal Lahíš v Izraelove roke in zavzeli so ga drugi dan. Udaril ga je z ostrim mečem – vse ljudi, ki so bili v njem – povsem, kakor je storil z Libno.

^10:33 Tedaj je prišel Horám, kralj v Gezerju, da bi pomagal Lahíšu. Józue pa je udaril njega in njegovo ljudstvo, tako da ni nihče ostal ali mu utekel.

^10:34 Nato je šel Józue in z njim ves Izrael iz Lahíša proti Eglónu. Utaborili so se ob njem, da bi se vojskovali proti njemu.

^10:35 Zavzeli so ga tisti dan, ga udarili z ostrim mečem; vse ljudi, ki so bili v njem, so tisti dan pokončali z zakletvijo – povsem kakor je storil Lahíšu.

^10:36 Nato je šel Józue in ves Izrael z njim iz Eglóna proti Hebrónu, da bi se bojevali proti njemu.

^10:37 Zavzeli so ga in ga udarili z ostrim mečem, njegovega kralja, vsa njegova mesta in vse ljudi, ki so bili v njem; nikogar ni bilo, ki bi utekel. Storil je povsem, kakor je storil Eglónu, ki ga je po zakletvi pokončal z vsemi ljudmi, ki so bili v njem.

^10:38 Nato se je Józue in z njim ves Izrael obrnil proti Debírju, da bi se vojskoval proti njemu.

^10:39 Zavzel ga je, njegovega kralja in njegova mesta pa je udaril z ostrim mečem. Po zakletvi so pokončali vse ljudi, ki so bili v njem. Nihče ni ostal ali utekel. Kakor je storil Hebrónu in kakor je storil Libni in njenemu kralju, tako je storil Debírju ter njegovemu kralju.

^10:40 Tako je Józue udaril vso deželo, pogorje, Negeb, ravnico in pobočja ter vse njihove kralje. Nihče ni ostal ali utekel. Vse živo je pokončal po zakletvi, kakor mu je naročil Gospod, Izraelov Bog.

^10:41 Józue jih je potolkel od Kadeš Barnée do Gaze, Gošensko deželo do Gibeóna.

^10:42 Józue je vse te kralje in njihovo deželo zavzel naenkrat, kajti Gospod, Izraelov Bog, se je vojskoval za Izraela.

^10:43 Potem so se Józue in z njim ves Izrael vrnili v taborišče v Gilgál.

^11:1 Ko je to slišal Jabín, kralj v Hacórju, je dal sporočiti Jobábu, kralju v Madónu, kralju v Šimrónu, kralju v Ahšáfu

^11:2 ter kraljem, ki so bivali na severnih pogorjih, v Arábi, južno od Kinéreta, na ravnici in v Dorski krajini ob morju.

^11:3 Kánaanci so bili na vzhodu in ob morju, Amoréjci, Hetejci, Perizéjci in Jebusejci na pogorju, Hivéjci pa so bili pod Hermonom, v deželi Micpéja.

^11:4 Odšli so ti in z njimi ves njihov tabor, mnogo ljudstva, kakor je peska na morskem obrežju, z obilico konj in z zelo veliko bojnih voz.

^11:5 Vsi ti kralji so se združili, prišli in se skupaj utaborili ob Merómskih vodah, da bi se vojskovali z Izraelci.

^11:6 Tedaj je Gospod rekel Józuetu: »Nikar se jih ne boj, kajti jutri ob tem času jih jaz potolčene izročim Izraelu. Ohromil boš njihove konje in njihove bojne vozove sežgal v ognju.«

^11:7 Józue in z njim vsi bojevniki so nenadoma prišli do njih k Merómskim vodam in jih napadli.

^11:8 Gospod jih je dal Izraelu v roke; potolkli so jih in jih zasledovali do Velikega Sidóna, Misrefót Majima in do doline Micpé, ki je na vzhodu. Porazili so jih, tako da ni bilo nikogar, ki bi utekel.

^11:9 Józue jim je storil, kakor mu je rekel Gospod. Ohromil je njihove konje, njihove bojne vozove pa sežgal v ognju.

^11:10 V tistem času se je Józue vrnil in zavzel tudi Hacór, njegovega kralja pa je dal umoriti z mečem. Hacór je bil prej prestolnica vseh teh kraljestev.

^11:11 Z mečem so pobili vse ljudi, ki so bili v njem, in pokončali po zakletvi vse, tako da ni preostala živa duša; Hacór pa je požgal z ognjem.

^11:12 Józue je zajel vsa mesta teh kraljev in vse njihove kralje ter jih pobil z ostrim mečem. Opravil je nad njimi zakletev, kakor je bil zapovedal Gospodov služabnik Mojzes.

^11:13 Nobenega od mest, ki so stala na gričih, Izrael ni požgal, razen mesta Hacór; samo tega je požgal Józue.

^11:14 Izraelovi sinovi so se okoristili tudi z vsem plenom teh mest in z živino; vse ljudi pa so pobili z ostrim mečem in jih pokončali; žive duše niso pustili.

^11:15 Kakor je Gospod ukazal svojemu služabniku Mojzesu, tako je Mojzes ukazal Józuetu, in Józue je tako storil. Ničesar ni opustil od vsega, kar je Gospod ukazal Mojzesu.

^11:16 Józue je zavzel vso to deželo: pogorje in ves Negeb, vso Gošensko deželo, ravnico in puščavo, Izraelsko pogorje in njihove planjave.

^11:17 Ujel je vse kralje od Golega pogorja, ki se vzdiguje proti Seírju, do Báal Gada na libanonski ravnici pod goro Hermon, jih potolkel in usmrtil.

^11:18 Veliko dni se je Józue vojskoval z vsemi temi kralji;

^11:19 ni bilo mesta, ki bi se mirno vdalo Izraelovim sinovom, razen Hivéjcev, prebivalcev Gibeóna; vsa so osvojili v boju.

^11:20 Kajti od Gospoda je bilo sklenjeno, da zakrkne njihovo srce za boj z Izraelom, da jih izroči zakletvi, ne da se jim izkaže milost; resnično, da jih pokonča, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^11:21 V tistem času je šel Józue, da bi iztrebil Anákovce s pogorja, iz Hebróna, iz Debírja, iz Anába, ter z vsega Judovega in Izraelovega pogorja. Józue jih je po zakletvi pokončal skupaj z njihovimi mesti.

^11:22 Tako Anákovci niso ostali v deželi Izraelovih sinov; ostali so le še v Gazi, v Gatu in v Ašdódu.

^11:23 Józue je zavzel vso deželo, povsem kakor je Gospod govoril Mojzesu. Józue jo je dal v dedno posest Izraelu po njihovih rodbinah in njihovih rodovih. Dežela je uživala mir in ni bilo vojne.

^12:1 To pa so kralji dežele, ki so jih potolkli Izraelovi sinovi in prejeli v last njihovo deželo onkraj Jordana, kjer vzhaja sonce, od reke Arnón do gore Hermon, in vso puščavo proti vzhodu:

^12:2 amoréjski kralj Sihón, ki je prebival v Hešbónu; gospodoval je od Aroêrja ob bregu reke Arnón in do sredine reke ter polovice Gileáda pa do reke Jabók, meje Amónovih sinov;

^12:3 dalje nad Arábo do Genezareškega jezera proti vzhodu in do morja v puščavi, do Slanega morja, ki je na vzhodu v smeri Bet Ješimóta; z južne strani pa pod strminami Pisge.

^12:4 Dalje ozemlje bašánskega kralja Oga, izmed ostanka Rafájevcev, ki je prebival v Aštarótu in Edréju.

^12:5 Gospodoval je nad pogorjem Hermon, nad Salho in vsem Bašánom do ozemlja Gešuréjcev in Maahčánov ter polovici Gileáda do ozemlja Sihóna, kralja v Hešbónu.

^12:6 Gospodov služabnik Mojzes in Izraelovi sinovi so ju potolkli in Gospodov služabnik Mojzes je to dal v dedno posest Rúbenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu.

^12:7 To pa so kralji dežele, ki so jih potolkli Józue in Izraelovi sinovi, onkraj Jordana, proti zahodu, od Báal Gada na libanonski ravnici do Golega pogorja, ki se vzdiguje proti Seírju. To je Józue dal v dedno posest Izraelovim rodovom po njihovih oddelkih

^12:8 na pogorju, v ravnini, v Arábi, na planjavah, v puščavi in Negebu, kjer so bili Hetejci, Amoréjci, Kánaanci, Perezéjci, Hivéjci in Jebusejci:

^12:9 kralj v Jerihi, eden; kralj v Aju, ki je ob Betelu, eden;

^12:10 kralj v Jeruzalemu, eden; kralj v Hebrónu, eden;

^12:11 kralj v Jarmútu, eden; kralj v Lahíšu, eden;

^12:12 kralj v Eglónu, eden; kralj v Gezerju, eden;

^12:13 kralj v Debírju, eden; kralj v Gederju, eden;

^12:14 kralj v Hormi, eden; kralj v Arádu, eden;

^12:15 kralj v Libni, eden; kralj v Adulámu, eden;

^12:16 kralj v Makédi, eden; kralj v Betelu, eden;

^12:17 kralj v Tapúahu, eden; kralj v Heferju, eden;

^12:18 kralj v Aféku, eden; kralj v Šarónu, eden;

^12:19 kralj v Madónu, eden; kralj v Hacórju, eden;

^12:20 kralj v Šimrón Merónu, eden; kralj v Ahšáfu, eden;

^12:21 kralj v Taanáhu, eden; kralj v Megídu, eden;

^12:22 kralj v Kedešu, eden; kralj v Jokneámu ob Karmelu, eden;

^12:23 kralj v Doru, v dorski krajini, eden; kralj v Gojímu pri Gilgálu, eden;

^12:24 kralj v Tirci, eden. Skupaj enaintrideset kraljev.

^13:1 Ko se je Józue postaral in prišel v leta, mu je Gospod rekel: »Postaral si se in prišel v leta, zelo veliko dežele pa je še ostalo, da jo razdelite v last.

^13:2 Tole je dežela, ki je še ostala: vsa okrožja Filistejcev in ves Gešúr,

^13:3 od Šihórja, ki je pred Egiptom, do ekrónske meje na severu in se prišteva Kánaancem; okrožja petih knezov Filistejcev: Gaza, Ašdód, Aškelón, Gat in Ekrón ter Avéjci;

^13:4 z južne strani pa vsa kánaanska dežela od Mare pri Sidónu do Aféke in do meje Amoréjcev;

^13:5 potem dežela Gebálcev, ves Libanon, kjer vzhaja sonce, od Báal Gada pod goro Hermon do Lebó Hamáta.

^13:6 Vse prebivalce na pogorju od Libanona do Misrefót Majima, in tudi vse Sidónce pa bom jaz sam pregnal pred Izraelovimi sinovi. Ti zdaj samo razdeli Izraelu z žrebom v dedno last deželo, kakor sem ti zapovedal.

^13:7 Zdaj torej razdeli to deželo v dedno last deveterim rodovom in polovici Manásejevega rodu.«

^13:8 Skupaj z drugo polovico Manásejevega rodu so Rúbenovci in Gádovci že dobili svojo dediščino, ki jim jo je dal Mojzes onkraj Jordana na vzhodu, kakor jim je Gospodov služabnik Mojzes dal:

^13:9 od Aroêrja na obrežju reke Arnóna in mesta v sredini reke, ter vso médebsko ravnico do Dibóna;

^13:10 vsa mesta amoréjskega kralja Sihóna, ki je kraljeval v Hešbónu, tja do meja Amónovih sinov;

^13:11 Gileád, ozemlje Gešuréjcev ter Maahčánov, vse pogorje Hermon in ves Bašán do Salhe.

^13:12 Dalje vse kraljestvo bašánskega kralja Oga, ki je kraljeval v Aštarótu in Edréju; poslednji izmed ostanka Rafájevcev, ki jih je Mojzes potolkel in razlastil.

^13:13 Gešuréjcev in Maahčánov pa Izraelovi sinovi niso pregnali; tako Gešuréjci in Maahčáni prebivajo med Izraelci do tega dne.

^13:14 Samo Levijevemu rodu ni dal dediščine, kajti Gospod, Izraelov Bog, je njihova dediščina, kakor mu je govoril.

^13:15 Mojzes je dal rodu Rubenovih sinov delež po njihovih rodbinah.

^13:16 Njihovo ozemlje je bilo: od Aroêrja, ki je na bregu reke Arnóna, in mesto, ki je v sredini struge, ter vso ravnico nad Médebo;

^13:17 Hešbón z vsemi njegovimi mesti, ki so v ravnini: Dibón, Bamót Báal in Bet Báal Meón;

^13:18 Jahac, Kedemót in Mefáat;

^13:19 Kirjatájim, Sibmo in Ceret Šahar na gričku v dolini;

^13:20 Bet Peór, pobočja Pisge in Bet Ješimót;

^13:21 vsa mesta v ravnici in vse kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna, ki je kraljeval v Hešbónu. Mojzes ga je potolkel skupaj z midjánskimi poglavarji Evíjem, Rekemom, Curjem, Hurom in Rebom ter sihónskimi knezi, ki so prebivali v deželi.

^13:22 Beórjevega sina Bileáma, ki je bil vedeževalec, pa so Izraelovi sinovi umorili z mečem, tako da so ga prebodli.

^13:23 Ozemlje Rubenovih sinov je tako bilo Jordan in okolica. To je dediščina Rubenovih sinov po njihovih rodbinah – mesta in njihove vasi.

^13:24 Mojzes je dal delež tudi Gadovemu rodu, Gadovim sinovom po njihovih rodbinah:

^13:25 njihovo ozemlje je bilo: Jazêr, vsa gileádska mesta ter polovica dežele Amónovih sinov do Aroêrja, ki je nasproti Rabe;

^13:26 od Hešbóna do Ramát Micpéja in Betoníma ter od Mahanájima do debírske meje;

^13:27 v dolini pa Bet Horón, Bet Nimra, Sukót in Cafón, ostanek kraljestva hešbónskega kralja Sihóna, Jordan in ozemlje do konca Genezareškega jezera, onstran Jordana proti vzhodu.

^13:28 To je dediščina Gadovih sinov po njihovih rodbinah – mesta in njihove vasi.

^13:29 Nato je Mojzes dodelil delež polovici Manásejevega rodu. Polovici rodu Manásejevih sinov po njihovih rodbinah je pripadlo:

^13:30 ozemlje od Mahanájima, ves Bašán, vse kraljestvo bašánskega kralja Oga in vse Jaírove vasi v Bašánu: skupaj šestdeset mest;

^13:31 polovica Gileáda, Aštarót in Edréi; mesti Ogovega kraljestva v Bašánu pa so dobili sinovi Manásejevega sina Mahírja, in sicer polovica Mahírjevih sinov po njihovih rodbinah.

^13:32 To je, kar je razdelil Mojzes na moábskih planjavah, onkraj Jordana, vzhodno od Jerihe.

^13:33 Levijevemu rodu pa Mojzes ni dal dediščine. Gospod, Izraelov Bog, je njihova dediščina, kakor jim je bil govoril.

^14:1 To je dediščina, ki so jo Izraelovi sinovi dobili v kánaanski deželi in so jo razdelili duhovnik Eleazar, Nunov sin Józue ter rodbinski poglavarji rodov Izraelovih sinov.

^14:2 Razdelili so jo z žrebom, kakor je Gospod naročil Mojzesu, deveterim rodovom in polovici rodu.

^14:3 Mojzes je namreč dvema rodovoma in polovici rodu že dal dediščino onkraj Jordana; Lévijevcem pa ni dal dediščine v njihovi sredi.

^14:4 Ker sta bila rodova Jožefovih sinov dva, Manáse in Efrájim, Lévijevcem tako niso dali deleža v deželi, razen mest za bivanje ter njihove pašnike za njihove ovce in njihovo govedo.

^14:5 Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi sinovi storili in razdelili deželo.

^14:6 Tedaj so Judovi sinovi pristopili k Józuetu v Gilgálu in Jefunéjev sin Kaléb, Kenázovec, mu je rekel: »Ti dobro veš, kaj je govoril Gospod Božjemu možu Mojzesu glede mene in tebe v Kadeš Barnéi.

^14:7 Štirideset let mi je bilo, ko me je Gospodov služabnik Mojzes poslal iz Kadeš Barnée ogledovat deželo, da bi mu prinesel sporočilo, kakor je pač bilo v mojem srcu.

^14:8 Moji bratje, ki so šli z menoj, so ljudstvu vzeli pogum, jaz pa sem ostal zvest Gospodu, svojemu Bogu.

^14:9 Tisti dan me je Mojzes zaprisegel in rekel: ›Dežela, po kateri je hodila tvoja noga, bodi dedna last tebi in tvojim sinovom na veke, kajti zvest si ostal Gospodu, mojemu Bogu.‹

^14:10 In zdaj glej, Gospod me je ohranil pri življenju, kakor je govoril, in petinštirideset let je od tega, ko je Gospod govoril to besedo Mojzesu, medtem ko je Izrael še hodil po puščavi. Zdaj glej, danes imam petinosemdeset let,

^14:11 še danes sem močan kakor na dan, ko me je Mojzes odposlal; kakršna je bila moja moč takrat, takšna je zdaj za vojno, da odhajam in prihajam.

^14:12 Daj mi zdaj to pogorje, o katerem je govoril tisti dan Gospod. Kajti sam si slišal tisti dan, da so tam Anákovci, mesta pa velika in utrjena. Morda bo Gospod z menoj in jih preženem, kakor je govoril Gospod.«

^14:13 Józue ga je blagoslovil in dal Kenázovcu Kalébu, Jefunéjevemu sinu, Hebrón v dediščino.

^14:14 Zato je Hebrón dedna last Kenázovca Kaléba, Jefunéjevega sina, do tega dne, kajti bil je popolnoma zvest Gospodu, Izraelovemu Bogu.

^14:15 Hebrón se je prej imenoval Arbájevo mesto, Arbá je bil velik človek med Anákovci. In dežela je bila v miru pred vojno.

^15:1 Rodu Judovih sinov po njihovih rodbinah je žreb določil ozemlje proti edómski meji in puščavo Cin proti skrajnemu jugu.

^15:2 Njihova južna meja je potekala od kraja Slanega morja, od rtiča, ki gleda proti Negebu,

^15:3 potem je šla ven južno od vzpona pri Akrabímu, se nadaljevala proti Cinu, se nato vzdignila od Negeba proti Kadeš Barnéi, šla čez Hecrón, se spet vzdignila proti Adárju in se zaobrnila v Karko.

^15:4 Nato je prešla Acmón in prišla ven pri Egiptovskem potoku ter se končala pri morju. To je bila zanje južna meja.

^15:5 Meja na vzhodu je bilo Slano morje do ustja Jordana. Meja proti severu pa je šla od morskega jezika pri ustju Jordana.

^15:6 Potem se je meja vzpenjala proti Bet Hogli in šla severno od Bet Arábe. Nato se je meja dvignila do kamna Rubenovega sina Bohana.

^15:7 Od tu se je meja vzpenjala proti Debírju iz ahórske doline in se proti severu obrnila h Gilgálu, nasproti vzpona Adumím, južno od reke. Dalje je šla meja proti vodam En Šemeša in se končala pri En Rogelu.

^15:8 Nato se je vzpenjala po Ge Ben Hinómu na pobočje Jebusejcev z južne strani, to je Jeruzalema. Dalje se je meja vzdignila do vrha gore, ki je pred Ge Hinómom na zahodu, na koncu doline Rafájevcev proti severu.

^15:9 Z vrha gore je meja zavila k studencu voda Neftóaha in šla pri mestih gore Efróna. Nato je meja zavila v Baálo, to je Kirját Jearím.

^15:10 Od Baále se je meja obrnila proti zahodu h gori Seír, prišla na pobočje gore Jearím proti severu, to je Kesalóna, se spustila v Bet Šemeš in prišla v Timno.

^15:11 Potem je šla meja na pobočje Ekróna proti severu, nato pa je meja zavila proti Šikarónu, in od tam čez goro Baálo ter prišla v Jabneél in se končala pri morju.

^15:12 Zahodna meja je bila Véliko morje. To je bila meja, meja Judovih sinov naokrog, po njihovih rodbinah.

^15:13 Na Gospodovo povelje Józuetu je dal Kalébu, Jefunéjevemu sinu, v delež med Judovimi sinovi mesto Anákovega očeta Arbája, to je Hebrón.

^15:14 Kaléb je od tam pregnal tri Anákove sinove: Šešája, Ahimána in Talmája, Anákove potomce.

^15:15 Od ondod je šel nad prebivalce Debírja; Debír pa se je prej imenoval Kirját Sefer.

^15:16 Kaléb je rekel: »Kdor napade Kirját Sefer in ga zavzame, mu bom dal svojo hčer Ahso za ženo.«

^15:17 Zavzel ga je Otniél, Kenázov sin, Kalébov brat. In dal mu je svojo hčer Ahso za ženo.

^15:18 Ko so jo privedli k njemu, ga je vzpodbujala, naj zahteva od njenega očeta polje. Spustila se je z osla in Kaléb ji je rekel: »Kaj ti je?«

^15:19 Rekla je: »Daj mi blagoslov, kajti v južno deželo si me oddal. Daj mi tudi studence vodá!« Dal ji je tedaj studence na višinah in studence v nižinah.

^15:20 To je dediščina rodu Judovih sinov po njihovih rodbinah.

^15:21 Mesta na koncu ozemlja Judovih sinov proti edómski meji v Negebu pa so bila: Kabceél, Eder, Jagúr,

^15:22 Kina, Dimna, Adáda,

^15:23 Kedeš, Hacór, Jitnán,

^15:24 Zif, Telem, Bealót,

^15:25 Hacór Hadáta, Kerijót Hecrón, to je Hacór;

^15:26 Amám, Šema, Moláda,

^15:27 Hacár Gada, Hešmón, Bet Pelet,

^15:28 Hacár Šuál, Beeršéba, Bizjótja,

^15:29 Baála, Ijím, Ecem,

^15:30 Eltolád, Kesíl, Horma,

^15:31 Ciklág, Madmána, Sansána,

^15:32 Lebaót, Šilhím in En Rimón – skupaj devetindvajset mest z njihovimi vasmi.

^15:33 V Šéfeli: Eštaól, Cora, Ašna,

^15:34 Zanóah, En Ganím, Tapúah, Enájim,

^15:35 Jarmút, Adulám, Sohó, Azéka,

^15:36 Šaarájim, Aditájim, Gedêra in dve ovčji staji – štirinajst mest z njihovimi vasmi;

^15:37 Cenán, Hadáša, Migdál Gad,

^15:38 Dilán, Micpé, Jokteél,

^15:39 Lahíš, Bockát, Eglón,

^15:40 Kabón, Lahmás, Kitlíš,

^15:41 Gederót, Bet Dagón, Naáma in Makéda – šestnajst mest z njihovimi vasmi;

^15:42 Libna, Eter, Ašán,

^15:43 Jiftáh, Ašna, Necíb,

^15:44 Keíla, Ahzíb in Maréša – devet mest z njihovimi vasmi;

^15:45 Ekrón, z njegovimi naselji in vasmi.

^15:46 Od Ekróna proti morju vsa mesta ob Ašdódu z njihovimi vasmi;

^15:47 Ašdód, njegova naselja in njegove vasi; Gaza, njena naselja in njene vasi tja do Egiptovskega potoka in Vélikega morja, ki je bilo meja.

^15:48 Na pogorju: Šamír, Jatír, Sohó,

^15:49 Dana, Kirját Sana, to je Debír,

^15:50 Anáb, Eštemóa, Aním,

^15:51 Gošen, Holón in Gilo – enajst mest z njihovimi vasmi;

^15:52 Aráb, Duma, Ešán,

^15:53 Janúm, Bet Tapúah, Aféka,

^15:54 Humta, Kirját Arba, to je Hebrón in Ciór – devet mest z njihovimi vasmi;

^15:55 Maón, Karmel, Zif, Juta,

^15:56 Jezreél, Jokdeám, Zanóah,

^15:57 Kajin, Gíbea, Timna – deset mest z njihovimi vasmi;

^15:58 Halhúl, Bet Cur, Gedór,

^15:59 Maarát, Bet Anót, Eltekón – šest mest z njihovimi vasmi;

^15:60 Kirját Báal, to je Kirját Jearím in Raba – dve mesti z njunimi vasmi.

^15:61 V puščavi: Bet Arába, Midín, Seháha,

^15:62 Nibšán, Ir Melah in En Gedi – šest mest z njihovimi vasmi.

^15:63 Jebusejcev, ki so prebivali v Jeruzalemu, pa Judovi sinovi niso mogli pregnati; zato Jebusejci prebivajo z Judovimi sinovi v Jeruzalemu do tega dne.

^16:1 Potem se je izšel žreb za Jožefova sinova: ta jima je določil ozemlje od Jordana pri Jerihi do jordanskih voda na vzhodu in puščave, ki se vzdiguje od Jerihe na pogorje Betela.

^16:2 Meja je potem šla iz Betela v Luz in se nadaljevala ob meji Arkéjcev v Atarót.

^16:3 Nato se je spustila proti morju k meji Jaflétovcev, do meje Spodnjega Bet Horóna in Gezerja ter se končala pri morju.

^16:4 Tako sta Jožefova sinova Manáse in Efrájim dobila dediščino.

^16:5 Meja Efrájimovih sinov po njihovih rodbinah je bila: meja njihove dediščine na vzhodu je bil Atrót Adár do Bet Horóna zgoraj.

^16:6 Potem je šla meja proti morju v Mihmetát na severu. Nato je meja zavila proti vzhodu v Taanát Šilo ter šla čeznjo od vzhoda proti Janóahu.

^16:7 Iz Janóaha se je spustila v Atarót in Naáro, se dotaknila Jerihe in se končala pri Jordanu.

^16:8 Od Tapúaha je šla meja proti zahodu do reke Kané in se končala pri morju. To je bila dediščina Efrájimovih sinov po njihovih rodbinah.

^16:9 Efrájimovi sinovi so imeli tudi določena mesta sredi dediščine Manásejevih sinov – vsa mesta z njihovimi vasmi.

^16:10 Kánaancev pa, ki so prebivali v Gezerju, niso pregnali; tako Kánaanci prebivajo med Efrájimovci do tega dne in so jim tlačani.

^17:1 Potem je padel žreb za Manásejev rod, kajti Manáse je bil Jožefov prvorojenec. Manásejev prvorojenec Mahír, ki je bil Gileádov oče in tudi bojevnik, je dobil Gileád in Bašán.

^17:2 Preostali Manásejevi sinovi so tudi dobili delež po njihovih rodbinah, in sicer: sinovi Abiézerja, sinovi Heleka, sinovi Asriéla, sinovi Šehema, sinovi Heferja in sinovi Šemidája. Ti so bili sinovi Manáseja, sinu Jožefa, moški potomci po njihovih rodbinah.

^17:3 Celofhád, sin Heferja, ki je bil sin Gileáda, ta pa sin Mahírja, ki je bil sin Manáseja, pa ni imel sinov, ampak samo hčere; in to so imena njegovih hčera: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirca.

^17:4 Stopile so pred duhovnika Eleazarja in Nunovega sina Józueta ter kneze in rekle: »Gospod je Mojzesu naročil, naj se nam dá dediščina sredi naših bratov.« In dal jim je po Gospodovem naročilu dediščino sredi bratov njihovega očeta.

^17:5 Tako je pripadlo Manáseju deset delov poleg gileádske in bašánske dežele, onkraj Jordana,

^17:6 saj so tudi Manásejeve hčere dobile dediščino skupaj z njegovimi sinovi. Gileádska dežela pa je pripadla preostalim Manásejevim sinovom.

^17:7 Manásejeva meja je bila od Aserja, Mihmetáta, ki je pred Šehemom; nato je šla meja desno do prebivalcev En Tapúaha.

^17:8 Dežela Tapúah je bila Manásejeva, Tapúah sam ob Manásejevi meji pa Efrájimovih sinov.

^17:9 Potem se je meja spustila k reki Kani; južno od reke je imel ta mesta Efrájim sredi Manásejevih mest. Manásejeva meja je potem šla severno od reke in se končala pri morju.

^17:10 Južna stran je bila Efrájimova, severna pa Manásejeva in morje je bilo njegova meja. Ne severu so mejili z Aserjem, na vzhodu pa z Isahárjem.

^17:11 V Isahárju in Aserju so pripadali Manáseju še: Bet Šeán z njegovimi naselji, Jibleám z njegovimi naselji, prebivalci Dora z njegovimi naselji, prebivalci En Dora z njegovimi naselji, prebivalci Taanáha z njegovimi naselji, Megída z njegovimi naselji ter tretjina višinskih krajev.

^17:12 Manásejevi sinovi se niso mogli popolnoma polastiti teh mest in Kánaancem se je posrečilo, da so še prebivali v tej deželi.

^17:13 Ko pa so Izraelovi sinovi postali močni, so Kánaance podvrgli tlaki; vendar jih nikoli niso popolnoma pregnali.

^17:14 Tedaj so Jožefovi sinovi govorili z Józuetom in rekli: »Zakaj si nam dal v dediščino le en žreb in en delež, ko smo pa vendar številno ljudstvo in nas je Gospod doslej tako blagoslavljal?«

^17:15 Józue jim je rekel: »Če ste številno ljudstvo in vam je Efrájimovo pogorje pretesno, pojdite v gozdove in si jih izkrčite tam v deželi Perizéjcev in Rafájevcev!«

^17:16 Jožefovi sinovi pa so rekli: »Pogorje samo nam ne zadostuje. Poleg tega pa imajo vsi Kánaanci, ki so naseljeni po dolinski deželi, tisti v Bet Šeánu in njegovih naseljih ter tisti v Jezreélski dolini, železne vozove.«

^17:17 Tedaj je rekel Józue Jožefovi hiši, Efrájimu in Manáseju: »Številno ljudstvo ste, veliko moči imate; ne boste dobili samo enega žreba.

^17:18 Vaše bo tudi pogorje. Ker pa je gozdnato, ga izkrčite in vaši bodo dohodki od njega. Tudi Kánaance boste pregnali, čeprav imajo železne vozove, čeprav so močni.«

^18:1 Vsa občina Izraelovih rodov se je zbrala v Šilu: tam so postavili shodni šotor in dežela je bila podvržena pred njimi.

^18:2 Ostali pa so med Izraelovimi sinovi ti, ki še niso dobili svoje dediščine, sedem rodov.

^18:3 Józue je tedaj rekel Izraelovim sinovom: »Kako dolgo se še ne boste odločili, da pojdete in zavzamete deželo, ki vam jo je dal Gospod, Bog vaših očetov?

^18:4 Izberite si tri može iz vsakega rodu, da jih odpošljem. Naj vstanejo in obhodijo deželo, jo popišejo po svoji dediščini in se potem vrnejo k meni.

^18:5 Razdelite si jo na sedem delov; Juda naj ostane na svojem ozemlju na jugu, Jožefova hiša pa na svojem ozemlju na severu.

^18:6 Vi popišite deželo po sedmih delih in mi popis prinesite sem; in vrgel bom žreb za vas tukaj pred Gospodom, našim Bogom.

^18:7 Lévijevci pa ne bodo imeli deleža sredi med vami, kajti Gospodovo duhovništvo je njihova dediščina. Gad, Ruben in polovica Manásejevega rodu pa so že dobili svojo dediščino onkraj Jordana, na vzhodu, Mojzes, Gospodov služabnik, jim jo je dal.«

^18:8 Možje so se vzdignili in šli. Tem, ki so šli, da popišejo deželo, je Józue naročil in rekel: »Pojdite in prehodite deželo, popišite jo in se vrnite k meni! Potem bom za vas vrgel žreb tukaj pred Gospodom v Šilu.«

^18:9 Možje so odšli, prehodili deželo in zapisali v knjigo njen popis po mestih v sedmih delih. Nato so odšli k Józuetu v šotorišče v Šilo.

^18:10 Józue je tedaj vrgel zanje žreb pred Gospodom v Šilu in tam tudi razdelil deželo Izraelovim sinovom po njihovih deležih.

^18:11 Žreb je padel na rod Benjaminovih sinov po njihovih rodbinah. Žreb je zanje določil mejo med Judovimi sinovi in Jožefovimi sinovi.

^18:12 Na severni strani se jim je meja začela pri Jordanu in se nato dvignila na pobočje Jerihe na severu. Potem se je vzpenjala po pobočju na zahod in se končala v puščavi Bet Aven.

^18:13 Od tam je šla meja v Luz in po pobočju Luza na jug, to je v Betel. Nato se je meja spustila v Atrót Adár, na goro južno od Spodnjega Bet Horóna.

^18:14 Potem je meja zavila in se obrnila z zahodne strani proti jugu od gore, ki je pred Bet Horónom na južni strani, tako da se je končala v Kirját Báalu, to je Kirját Jearímu, mestu Judovih sinov. To je zahodna stran.

^18:15 Južna stran je bila od konca Kirját Jearíma. Potem je šla meja proti zahodu in prišla ven pri studencu vodá Neftóaha.

^18:16 Nato se je meja spustila proti koncu gore pred Ge Ben Hinómom, ki je v dolini Rafájevcev s severne strani. Nato se je spustila v Ge Hinóm po južni strani pobočja Jebusejcev in prišla dol pri En Rogelu.

^18:17 Potem je zavila na sever, dosegla En Šemeš in prišla v Gelilót, ki je nasproti višave Adumím, nato pa se spustila h kamnu Rubenovega sina Bohana.

^18:18 Nato je šla po pobočju nasproti Arábi proti severu in se nato spustila v Arábo.

^18:19 Meja je dalje šla po pobočju Bet Hogle na sever in se končala pri severnem zalivu Slanega morja na južnem koncu Jordana. To je južna meja.

^18:20 Jordan pa je mejil na vzhodni strani. To je dediščina Benjaminovih sinov po njihovih rodbinah krog in krog po svojih mejah.

^18:21 Mesta rodu Benjaminovih sinov po njihovih rodbinah so bila: Jeriha, Bet Hogla, Emek Kecíc,

^18:22 Bet Arába, Cemarájim, Betel,

^18:23 Avím, Para, Ofra,

^18:24 Kefár Amoní, Ofní in Geba – dvanajst mest z njihovimi vasmi;

^18:25 nadalje Gibeón, Rama, Beerót,

^18:26 Micpé, Kefíra, Moca,

^18:27 Rekem, Jirpeél, Tarála,

^18:28 Cela, Elef, Jebús, to je Jeruzalem, Gíbea, Kirját Jearím – štirinajst mest z njihovimi vasmi. To je bila dediščina Benjaminovih sinov po njihovih rodbinah.

^19:1 Drugi žreb se je izšel za Simeona, za rod Simeonovih sinov po njihovih rodbinah. Njihova dediščina je bila sredi dediščine Judovih sinov.

^19:2 V svoji dediščini so imeli: Beeršébo, Šebo, Moladáj,

^19:3 Hacár Šuál, Baálo, Ecem,

^19:4 Eltolád, Betúl, Hormo,

^19:5 Ciklág, Bet Markabót, Hacár Susím,

^19:6 Bet Lebaót in Šaruhén – trinajst mest z njihovimi vasmi;

^19:7 Ajin, Rimón, Eter in Ašán – štiri mesta z njihovimi vasmi;

^19:8 potem vse vasi, ki so bile okoli teh mest do Baalát Beêrja in Ramát Negeba. To je dediščina rodu Simeonovih sinov po njihovih rodbinah.

^19:9 Dediščina Simeonovih sinov je bila vzeta od deleža Judovih sinov, kajti delež Judovih sinov je bil zanje prevelik; zato so Simeonovi sinovi dobili svojo dediščino sredi Judovih sinov.

^19:10 Tretji žreb se je izšel za Zábulonove sinove po njihovih rodbinah. Ozemlje njihove dediščine je segalo do Sarída.

^19:11 Njihova meja se je vzdigovala proti zahodu in v Marálo, se dotaknila Dabéšeta in dosegla reko, ki je pred Jokneámom.

^19:12 Od Sarída se je obrnila na vzhod, kjer vzhaja sonce, nad ozemlje Kislót Tabora; od tu je potem šla v Daberát in se vzpenjala proti Jafíji.

^19:13 Od tam je šla proti vzhodu v Gat Hefer, Et Kacín ter se v Rimónu obrnila proti pregibu za Neo.

^19:14 Od tu se je meja zaobrnila severno od Hanatóna in se končala v dolini Jiftáh El.

^19:15 Dalje Katát, Nahalál, Šimrón, Jidála in Betlehem: dvanajst mest z njihovimi vasmi.

^19:16 To je dediščina Zábulonovih sinov po njihovih rodbinah – ta mesta in njihove vasi.

^19:17 Četrti žreb se je izšel za Isahárja, za Isahárjeve sinove po njihovih rodbinah.

^19:18 Njihovo ozemlje je obsegalo: Jezreél, Kesulót, Šuném,

^19:19 Hafarájim, Šión, Anaharát,

^19:20 Rabít, Kišjón, Ebec,

^19:21 Remet, En Ganím, En Hada in Bet Pacéc.

^19:22 Meja se je dotikala Tabora, Šahacúme in Bet Šemeša; njihovo ozemlje se je končalo pri Jordanu: šestnajst mest in njihove vasi.

^19:23 To je dediščina rodu Isahárjevih sinov po njihovih rodbinah – mesta in njihove vasi.

^19:24 Peti žreb se je izšel za rod Aserjevih sinov po njihovih rodbinah.

^19:25 Njihovo ozemlje je zajelo: Helkát, Halí, Beten, Ahšáf,

^19:26 Alaméleh, Amád in Mišál; dotikalo se je Karmela proti morju in Šihór Libnáta.

^19:27 Potem se je meja obrnila proti sončnemu vzhodu v Bet Dagón, se dotaknila Zábulona in doline Jiftáh El, na severu pa Bet Emeka in Negiéla. Od tam je šla naprej na levo v Kabúl,

^19:28 potem v Abdón, Rehób, Hamón in Kano do Velikega Sidóna.

^19:29 Potem se je meja obrnila proti Rami, šla do utrjenega mesta Tira, nato pa se obrnila proti Hosi in se končala pri morju pod goro Ahzíb

^19:30 in mestih Uma, Afék in Rehób: skupaj dvaindvajset mest z njihovimi vasmi.

^19:31 To je dediščina rodu Aserjevih sinov po njihovih rodbinah – ta mesta in njihove vasi.

^19:32 Za Neftálijeve sinove je izšel šesti žreb; za Neftálijeve sinove po njihovih rodbinah.

^19:33 Njihova meja je potekala od Helefa, od hrasta v Caananímu in Adamí Nekeba ter Jabneéla do Lakúma in se končala pri Jordanu.

^19:34 Nato se je meja obrnila proti zahodu v Aznót Tabor in šla od tam proti Hukóku, se dotaknila Zábulona na jugu, Aserja na zahodu in Juda pri Jordanu, kjer vzhaja sonce.

^19:35 Utrjena mesta so bila: Cidím, Cer, Hamát, Rakát, Kinéret,

^19:36 Adáma, Rama, Hacór,

^19:37 Kedeš, Edréi, En Hacór,

^19:38 Jirón, Migdál El, Horém, Bet Anát in Bet Šemeš: devetnajst mest z njihovimi vasmi.

^19:39 To je dediščina rodu Neftálijevih sinov po njihovih rodbinah – mesta in njihove vasi.

^19:40 Za rod Danovih sinov po njihovih rodbinah se je izšel sedmi žreb.

^19:41 Ozemlje njihove dediščine je bilo: Cora, Eštaól, Ir Šemeš,

^19:42 Šaalbím, Ajalón, Jitla,

^19:43 Elón, Timna, Ekrón,

^19:44 Elteké, Gibetón, Baalát,

^19:45 Jehúd, Bené Berák, Gat Rimón,

^19:46 Me Jarkón z ozemljem proti Jafi.

^19:47 Vendar se je ozemlje Danovih sinov še povečalo, kajti Danovi sinovi so šli in se vojskovali zoper Lešem. Zavzeli so ga in udarili z ostrim mečem. Potem so se ga polastili in se v njem naselili. Imenovali so ga Lešem Dan – po imenu Dana, svojega očeta.

^19:48 To je dediščina rodu Danovih sinov po njihovih rodbinah – ta mesta in njihove vasi.

^19:49 Ko so Izraelovi sinovi končali delitev dežele po njenih mejah, so dali delež v svoji sredi tudi Nunovemu sinu Józuetu.

^19:50 Po Gospodovem naročilu so mu dali mesto, za katero je prosil, Timnát Sêrah na Efrájimskem pogorju. Pozidal je mesto in se v njem naselil.

^19:51 To so dediščine, ki so jih po žrebu razdelili pred Gospodom v Šilu duhovnik Eleazar, Nunov sin Józue in rodbinski poglavarji rodov Izraelovih sinov pred vhodom v shodni šotor ter tako končali delitev dežele.

^20:1 Gospod je govoril Józuetu in rekel:

^20:2 »Govori Izraelovim sinovom in reci: ›Določite si zavetna mesta, kakor sem vam govoril po Mojzesu,

^20:3 da se more tja zateči ubijalec, ki je nehote ali brez vednosti koga ubil. Naj vam bodo za pribežališče pred krvnim maščevalcem.

^20:4 Ko se bo zatekel v eno teh mest, naj se postavi pri vhodu mestnih vrat in spregovori na ušesa starešin tega mesta svojo stvar. Vzamejo naj ga k sebi v mesto in mu dajo prostor, da bo prebival z njimi.

^20:5 Če ga bo krvni maščevalec zasledoval, naj ne izročijo ubijalca v njegove roke, kajti brez vednosti je ubil svojega bližnjega in ga prej tudi sovražil ni.

^20:6 Naj ostane v tistem mestu, dokler ga ne postavijo zaradi razsodbe pred občino, do smrti vélikega duhovnika, ki bo v tistih dneh. Takrat naj se ubijalec vrne in gre v svoje mesto, v svojo hišo; v mesto, od koder je pobegnil.‹«

^20:7 Tedaj so posvetili Kedeš v Galileji na Neftálijevem pogorju, Sihem na Efrájimskem pogorju in Kirját Arbo, to je Hebrón na Judovem pogorju.

^20:8 Onstran Jordana, vzhodno od Jerihe, pa so določili Becer v puščavi na planoti Rubenovega rodu, Ramót Gileád od Gadovega rodu in Golán v Bašánu od Manásejevega rodu.

^20:9 Ta mesta so bila določena za vse, Izraelove sinove in tujce, ki so prebivali med njimi, kot pribežališče vsakomur, ki bi po nevednosti koga ubil, da bi ne umrl pod roko krvnega maščevalca, dokler ne bi bil postavljen pred občino.

^21:1 Družinski poglavarji levitov so pristopili k duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in družinskim poglavarjem rodov Izraelovih sinov.

^21:2 V Šilu v kánaanski deželi so jim govorili in rekli: »Gospod je po Mojzesu naročil, naj se nam dajo mesta za prebivanje in njihovi pašniki za našo živino.«

^21:3 Tedaj so Izraelovi sinovi po Gospodovem naročilu dali levitom od svoje dediščine ta mesta in njihove pašnike:

^21:4 Žreb se je izšel za Kehátovo rodbino; med leviti je sinovom duhovnika Arona po žrebu pripadlo trinajst mest od Judovega, Simeonovega in Benjaminovega rodu.

^21:5 Preostalim Kehátovim sinovom pa so po žrebu dodelili deset mest od rodbin Efrájimovega, Danovega in polovice Manásejevega rodu.

^21:6 Geršónovim sinovom so po žrebu dodelili trinajst mest od rodbin Isahárjevega, Aserjevega, Neftálijevega in polovice Manásejevega rodu v Bašánu.

^21:7 Meraríjevi sinovi po njihovih rodbinah so dobili dvanajst mest od Rubenovega, Gadovega in Zábulonovega rodu.

^21:8 Tako so Izraelovi sinovi po žrebu dodelili levitom ta mesta in njihove pašnike, kakor je naročil Gospod po Mojzesu.

^21:9 Od rodu Judovih sinov in od rodu Simeonovih sinov so dali ta mesta, ki so navedena po imenih.

^21:10 To je bil delež za Aronove sinove iz rodbin Kehátovcev od Levijevih sinov, kajti zanje je bil prvi žreb.

^21:11 In dali so jim Kirját Arbo – Arbá je bil Anákov oče – to je Hebrón na Judovem pogorju z njegovimi pašniki okoli njega.

^21:12 Polje tega mesta in njegove vasi pa so dali v posest Jefunéjevemu sinu Kalébu.

^21:13 Sinovom duhovnika Arona so dali Hebrón, zavetno mesto za ubijalce in njegove pašnike, dalje Libno in njene pašnike,

^21:14 Jatír in njegove pašnike, Eštemóo in njene pašnike,

^21:15 Holón in njegove pašnike, Debír in njegove pašnike,

^21:16 En Rimón in njegove pašnike, Juto in njene pašnike ter Bet Šemeš in njegove pašnike – devet mest od teh dveh rodov.

^21:17 Od Benjaminovega rodu pa Gibeón in njegove pašnike, Gebo in njene pašnike,

^21:18 Anatót in njegove pašnike ter Alémet in njegove pašnike – štiri mesta.

^21:19 Vseh mest za duhovnike, Aronove sinove, je bilo trinajst mest z njihovimi pašniki.

^21:20 Rodbini levitov Kehátovih sinov, to je tem, ki so še preostali od Kehátovih sinov, je žreb določil mesta od Efrájimovega rodu.

^21:21 Dali so jim zavetno mesto za ubijalca Sihem in njegove pašnike na Efrájimovem pogorju, Gezer in njegove pašnike,

^21:22 Kibcájim in njegove pašnike ter Bet Horón in njegove pašnike – štiri mesta.

^21:23 Od Danovega rodu Elteké in njegove pašnike, Gibetón in njegove pašnike

^21:24 Ajalón in njegove pašnike ter Gat Rimón in njegove pašnike – štiri mesta.

^21:25 Od polovice Manásejevega rodu pa Taanáh in njegove pašnike, Gat Rimón in njegove pašnike – dve mesti.

^21:26 Vseh mest za rodbino Kehátovih sinov, ki so še preostali, je bilo deset z njihovimi pašniki.

^21:27 Geršónovi sinovi izmed rodbine levitov so dobili od polovice Manásejevega rodu zavetno mesto za ubijalca Golán v Bašánu in njegove pašnike ter Aštarót in njegove pašnike – dve mesti.

^21:28 Od Isahárjevega rodu Kišjón in njegove pašnike, Daberát in njegove pašnike,

^21:29 Jarmút in njegove pašnike ter En Ganím in njegove pašnike – štiri mesta.

^21:30 Od Aserjevega rodu Mišál in njegove pašnike, Abdón in njegove pašnike,

^21:31 Helkát in njegove pašnike ter Rehób in njegove pašnike – štiri mesta.

^21:32 Od Neftálijevega rodu pa zavetno mesto za ubijalce Kedeš v Galileji in njegove pašnike, Hamót Dor in njegove pašnike ter Kartán in njegove pašnike – tri mesta.

^21:33 Vseh mest Geršónovcev po njihovih rodbinah je bilo trinajst z njihovimi pašniki.

^21:34 Rodbini Meraríjevih sinov, levitom, ki so še preostali, pa so dodelili od Zábulonovega rodu Jokneám in njegove pašnike, Karto in njene pašnike,

^21:35 Dimno in njene pašnike ter Nahalál in njegove pašnike – štiri mesta.

^21:36 Od Rubenovega rodu Becer in njegove pašnike, Jahac in njegove pašnike,

^21:37 Kedemót in njegove pašnike ter Mefáat in njegove pašnike – štiri mesta.

^21:38 Od Gadovega rodu zavetno mesto za ubijalce Ramót v Gileádu in njegove pašnike, Mahanájim in njegove pašnike,

^21:39 Hešbón in njegove pašnike, Jazêr in njegove pašnike – skupaj štiri mesta.

^21:40 Vseh mest, ki jih je žreb določil Meraríjevim sinovom po njihovih rodbinah od rodbin levitov, ki so še preostali, je bilo dvanajst.

^21:41 Vseh levitskih mest sredi posesti Izraelovih sinov je bilo oseminštirideset in njihovi pašniki.

^21:42 Vsako od teh mest je imelo okoli sebe svoje pašnike; tako je bilo pri vsakem od teh mest.

^21:43 Tako je Gospod dal vso deželo Izraelcem, kakor jo je bil prisegel dati njihovim očetom. Prejeli so jo v last in v njej prebivali.

^21:44 Gospod jim je tudi naklonil počitek krog in krog, povsem kakor je bil prisegel njihovim očetom. Pred njimi ni obstal nobeden izmed vseh njihovih sovražnikov, vse njihove sovražnike je Gospod dal v njihove roke.

^21:45 Tudi nobena beseda od vsega dobrega, kar je Gospod govoril v prid Izraelovi hiši, ni ostala neizpolnjena; vse so se izpolnile.

^22:1 Takrat je Józue sklical Rúbenovce, Gádovce in polovico Manásejevega rodu

^22:2 in jim rekel: »Izpolnili ste vse, kar vam je naročil Gospodov služabnik Mojzes. Prisluhnili ste mojemu glasu v vsem, kar sem vam zapovedal.

^22:3 Niste zapustili svojih bratov te mnoge dni do tega dne. Popolnoma ste izpolnili zapoved Gospoda, vašega Boga.

^22:4 Zdaj je Gospod, vaš Bog, naklonil počitek vašim bratom, kakor jim je govoril. Obrnite se zdaj in pojdite v svoje šotore, v deželo svoje posesti, ki vam jo je dal Gospodov služabnik Mojzes onkraj Jordana.

^22:5 Samo dobro pazite, da boste izpolnjevali zapoved in postavo, ki vam jo je ukazal Gospodov služabnik Mojzes; da boste ljubili Gospoda, svojega Boga, hodili po vseh njegovih potih, ohranili njegove zapovedi in se ga oklenili ter mu služili z vsem srcem in z vso dušo.«

^22:6 Potem jih je Józue blagoslovil in jih odpustil; in odšli so vsak v svoj šotor.

^22:7 Polovici Manásejevega rodu je Mojzes dal posest v Bašánu, drugi njegovi polovici pa je Józue dal posest pri njihovih bratih onkraj Jordana, proti zahodu. Tudi njih je Józue odposlal v svoje šotore, jih blagoslovil

^22:8 in jim rekel: »Z velikim bogastvom se zdaj vračate v svoje šotore, z obilico drobnice, srebra, zlata, bakra, železa in s premnogimi oblačili. Razdelite si plen svojih sovražnikov s svojimi brati!«

^22:9 Rubenovi sinovi in Gadovi sinovi ter polovica Manásejevega rodu so se vrnili in odšli od Izraelovih sinov iz Šila v kánaanski deželi, da bi šli v gileádsko deželo, v deželo svoje posesti, ki so jo dobili v dedno last na Gospodovo povelje po Mojzesu.

^22:10 Ko so pa prišli v Gelilót ob Jordanu, ki je v kánaanski deželi, so Rubenovi in Gadovi sinovi ter polovica Manásejevega rodu zgradili ob Jordanu oltar, velik, daleč viden oltar.

^22:11 Izraelovi sinovi so to slišali in so rekli: »Glejte, Rubenovi in Gadovi sinovi ter polovica Manásejevega rodu so zgradili oltar nasproti kánaanske dežele pri Gelilótu ob Jordanu, onstran Izraelovih sinov.«

^22:12 Izraelovi sinovi so to slišali in vsa občina Izraelovih sinov se je sešla v Šilu, da bi šli proti njim v boj.

^22:13 Izraelovi sinovi so odposlali k Rubenovim sinovom in Gadovim sinovom ter polovici Manásejevega rodu v gileádsko deželo Pinhása, sina duhovnika Eleazarja,

^22:14 in z njim deset knezov, po enega kneza za očetovsko hišo vsakega Izraelovega rodu; vsak izmed njih je bil poglavar svoje očetovske hiše med Izraelovimi tisočnijami.

^22:15 Prišli so k Rubenovim sinovom in Gadovim sinovom ter polovici Manásejevega rodu v gileádsko deželo, da bi govorili z njimi. Rekli so:

^22:16 »Tako pravi vsa Gospodova občina: ›Kakšna hudobija je to, ki ste jo zakrivili pred Izraelovim Bogom, da ste danes proti Gospodu? Danes ste si postavili oltar in se tako uprli Gospodu.

^22:17 Mar nam je premalo pregreha iz Peórja, ki se je še nismo očistili do tega dne in je nadloga za Gospodovo občino?

^22:18 Vi ste se danes obrnili proč od Gospoda; če se boste danes uprli Gospodu, se bo on jutri razsrdil nad vso Izraelovo občino.

^22:19 Če je zdaj dežela vaše posesti nečista, jo prečkajte in pojdite v deželo Gospodove posesti, kjer je Gospod postavil prebivališče, in se nastanite med nami! Gospodu pa se ne upirajte in ne bodite uporni do nas s tem, da si postavljate oltar poleg oltarja Gospoda, našega Boga!

^22:20 Ali ni prišla jeza nad vso Izraelovo občino, ko se je Zerahov sin Ahán pregrešil z nezvestobo do predmetov zakletve? In on ni bil edini mož, ki je umrl zaradi svoje pregrehe.‹«

^22:21 Tedaj so odgovorili Rubenovi sinovi in Gadovi sinovi ter polovica Manásejevega rodu; govorili so poglavarjem Izraelovih tisočnij:

^22:22 »Bog bogov, Gospod! Bog bogov, Gospod! On ve in Izrael naj izve: če smo se uprli ali storili hudobijo pred Gospodom, naj nas ta dan ne reši!

^22:23 Če smo si zgradili oltar zato, da se obrnemo proč od Gospoda, ali zato, da bi na njem darovali žgalne daritve, žgalno in jedilno daritev, ali zato, da bi darovali na njem mirovne daritve, naj Gospod sam razsodi.

^22:24 Ne, temveč iz skrbi za stvar smo to storili, rekoč: ›Jutri naj porečejo vaši sinovi našim sinovom: Kaj imate vi opraviti z Gospodom, Izraelovim Bogom?

^22:25 Gospod je določil Jordan za mejo med nami in vami, med Rubenovimi sinovi in Gadovimi sinovi; zato nimate deleža pri Gospodu!‹ Tako bi vaši sinovi mogli odvrniti naše sinove, da bi se ne bali Gospoda.

^22:26 Zato smo rekli: ›Pojdimo in si naredimo oltar, ne za žgalne in ne za klavne daritve,

^22:27 ampak da bo priča med nami in vami in med našimi rodovi za nami, da hočemo služiti Gospodu pred njegovim obličjem s svojimi žgalnimi, s svojimi klavnimi in s svojimi mirovnimi daritvami.‹ Tako jutri ne porečejo vaši sinovi našim sinovom: ›Nimate deleža pri Gospodu.‹

^22:28 Dalje smo dejali: ›Če jutri tako porečejo nam ali našim potomcem, bomo rekli: Poglejte na obliko Gospodovega oltarja, ki so ga naredili naši očetje ne za žgalno in ne za klavno daritev, ampak da bo priča med nami in vami!‹

^22:29 Daleč od nas bodi, da bi se uprli Gospodu in se danes odvrnili od Gospoda, ker smo zgradili oltar za žgalno, jedilno in klavno daritev poleg oltarja Gospoda našega Boga, ki je pred njegovim svetiščem.«

^22:30 Ko so duhovnik Pinhás, knezi občine in poglavarji Izraelovih tisočnij, ki so bili z njim, slišali besede, ki so jih govorili Rubenovi sinovi, Gadovi sinovi in Manásejevi sinovi, se je zdelo dobro v njihovih očeh.

^22:31 Eleazerjev sin, duhovnik Pinhás, je tedaj rekel Rubenovim sinovom, Gadovim sinovom in Manásejevim sinovom: »Danes vemo, da je Gospod sredi med nami, kajti niste zagrešili te hudobije zoper Gospoda; tako ste rešili Izraelove sinove pred Gospodovo roko.«

^22:32 Potem so se vrnili Eleazarjev sin duhovnik Pinhás in knezi od Rubenovih sinov in Gadovih sinov iz gileádske dežele v kánaansko deželo k Izraelovim sinovom in jim prinesli sporočilo.

^22:33 Sporočilo se je zdelo dobro v očeh Izraelovih sinov. In Izraelovi sinovi so slavili Boga in niso več rekli, da bi šli v vojno proti njim in pustošili deželo, v kateri so prebivali Rubenovi in Gadovi sinovi.

^22:34 Rubenovi in Gadovi sinovi so poimenovali oltar Priča: »Kajti priča je med nami, da je Gospod zares Bog.«

^23:1 Veliko dni po tem, ko je Gospod naklonil Izraelu mir pred vsemi njegovimi sovražniki naokrog in se je Józue postaral ter prišel v leta,

^23:2 je Józue sklical ves Izrael, njegove starešine, njegove poglavarje, njegove sodnike in njegove upravitelje ter jim rekel: »Postaral sem se in prišel v leta.

^23:3 In videli ste vse, kar je Gospod, vaš Bog, storil vsem tem narodom pred vami; resnično, Gospod, vaš Bog, se je bojeval za vas.

^23:4 Poglejte, z žrebom sem razdelil te narode, ki so preostali, v dediščino vašim rodovom, in vse narode, ki sem jih iztrebil od Jordana do Vélikega morja, kjer zahaja sonce.

^23:5 Gospod, vaš Bog sam jih bo s silo izgnal pred vami in jih iztrebil izpred vašega obličja, da dobite njihovo deželo v posest, kakor vam je govoril Gospod, vaš Bog.

^23:6 Z vso močjo zdaj skrbite, da boste izpolnjevali in storili vse, kakor je zapisano v knjigi Mojzesove postave, da ne krenete od nje ne na desno ne na levo;

^23:7 da ne pridete med te narode, te, ki so še preostali med vami. Tudi imen njihovih bogov se ne spominjajte, ne prisegajte, ne služite jim in jih ne molite,

^23:8 temveč se oklenite Gospoda, vašega Boga, kakor ste delali do tega dne.

^23:9 Gospod je izgnal pred vami velike in močne narode. Nihče ni mogel obstati pred vami do tega dne.

^23:10 Eden izmed vas jih je podil tisoč, kajti Gospod, vaš Bog sam se je bojeval za vas, kakor vam je govoril.

^23:11 Skrbno pazite na svoje življenje, da boste ljubili Gospoda, svojega Boga.

^23:12 Kajti če odpadete in se oklenete ostanka teh narodov, teh, ki ostanejo z vami, in boste z njimi stopali v svaštvo ter prišli mednje in oni med vas,

^23:13 zagotovo vedite, da Gospod, vaš Bog, ne bo več pred vami preganjal teh narodov, ampak vam bodo zanka in past, bič na vaših bokih in trni v vaših očeh, dokler ne izginete s te lepe zemlje, ki vam jo je dal Gospod, vaš Bog.

^23:14 Glejte, jaz danes nastopam pot vse zemlje. Spoznajte torej z vsem srcem in vso dušo, da ni izpadla niti ena beseda od vseh dobrih besed, ki vam jih je govoril Gospod, vaš Bog. Vse so se izpolnile in niti ena beseda ni izpadla.

^23:15 Tako kakor se je v vaš prid izpolnila vsaka dobra stvar, ki vam jo je Gospod, vaš Bog, govoril, tako bo Gospod pripeljal nad vas tudi vsako hudo stvar, dokler vas ne iztrebi s te lepe zemlje, ki vam jo je dal Gospod, vaš Bog.

^23:16 Če boste prestopili zavezo Gospoda, svojega Boga, ki vam jo je zapovedal, in boste šli, da bi služili drugim bogovom ter jih častili, se zagotovo vname Gospodova jeza proti vam, in kaj hitro boste izginili iz te lepe dežele, ki vam jo je dal.«

^24:1 Józue je zbral v Sihemu vse Izraelove rodove, sklical je Izraelove starešine, njegove poglavarje, njegove sodnike in njegove upravitelje in postavili so se pred Bogom.

^24:2 Tedaj je rekel Józue vsemu ljudstvu: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Onstran reke so od davnine prebivali vaši očetje Terah, Abrahamov oče in Nahórjev oče in služili drugim bogovom.

^24:3 Vzel sem tedaj vašega očeta Abrahama onstran reke in ga vodil po vsej kánaanski deželi, namnožil njegov zarod in mu dal Izaka.

^24:4 Izaku sem dal Jakoba in Ezava. Ezavu sem dal v posest Seírsko pogorje, Jakob in njegovi sinovi pa so odšli v Egipt.

^24:5 Tja sem poslal Mojzesa in Arona, udaril Egipt, ko sem bil na delu v njegovi sredi; nato sem vas izpeljal od tam.

^24:6 Iz Egipta sem izpeljal vaše očete in prišli ste k morju. Egipčani so se z bojnimi vozovi in konji gnali za vašimi očeti do Trstičnega morja.

^24:7 Vpili so h Gospodu in postavil je temo med vami in Egipčani. Pripeljal je morje nadnje, da jih je pokrilo. S svojimi očmi ste videli, kaj sem storil Egiptu. Zatem ste bivali v puščavi veliko dni.

^24:8 Nato sem vas pripeljal v deželo Amoréjcev, ki so prebivali onstran Jordana. Bojevali so se proti vam, toda dal sem jih v vaše roke. Zavzeli ste njihovo deželo in jaz sem jih pred vami uničil.

^24:9 Potem je vstal Balák, Cipórjev sin, kralj v Moábu, da bi se bojeval proti Izraelu. Poslal je in poklical Beórjevega sina Bileáma, da bi vas preklel.

^24:10 Nisem hotel poslušati Bileáma in v resnici vas je blagoslavljal. Tako sem vas rešil iz njegove roke.

^24:11 Potem ste šli čez Jordan in prišli v Jeriho. Jerihonska gospoda se je pognala v boj z vami, prav tako Amoréjci, Perizéjci, Kánaanci, Hetejci, Girgašéjci, Hivéjci in Jebusejci; in izročil sem jih v vaše roke.

^24:12 Pred vami sem poslal sršene in pregnali so izpred vas dva amoréjska kralja; ne s tvojim mečem in ne s tvojim lokom.

^24:13 Dal sem vam deželo, ki je niste obdelovali, in mesta, ki jih niste zidali, vendar v njih prebivate, vinograde in oljčnike, ki jih niste sadili, vendar jih uživate.‹

^24:14 Zdaj se bojte Gospoda in mu služite v popolnosti in zvestobi; odpravite bogove, ki so jim služili vaši očetje onstran reke in v Egiptu in služite Gospodu.

^24:15 Če pa je slabo v vaših očeh, da bi služili Gospodu, si izberite danes, komu hočete služiti: ali bogovom, katerim so služili vaši očetje onstran reke, ali bogovom Amoréjcev, v katerih deželi prebivate. Jaz in moja hiša pa bomo služili Gospodu.«

^24:16 Ljudstvo je tedaj odgovorilo in reklo: »Daleč od nas bodi, da bi zapustili Gospoda in služili drugim bogovom.

^24:17 Kajti Gospod je naš Bog, on je izpeljal nas in naše očete iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, in je pred našimi očmi delal ta velika znamenja, nas varoval na vsej poti, po kateri smo hodili, in pred vsemi ljudstvi, sredi katerih smo potovali.

^24:18 Gospod je pregnal pred nami vsa ljudstva in Amoréjce, ki so pred nami prebivali v deželi. Tudi mi bomo služili Gospodu, kajti naš Bog je!«

^24:19 Józue je rekel ljudstvu: »Ne morete služiti Gospodu, kajti svet Bog je, ljubosumen Bog je; ne bo odpustil vaših hudodelstev in vaših grehov.

^24:20 Če boste zapustili Gospoda in služili tujim bogovom, se bo obrnil, vam storil húdo in vas pokončal, potem ko vam je storil dobro.«

^24:21 Ljudstvo pa je reklo Józuetu: »Nikakor! Gospodu bomo služili.«

^24:22 Józue je tedaj rekel ljudstvu: »Priče ste sebi, kajti Gospoda ste si izbrali, da mu boste služili.« Rekli so: »Priče!«

^24:23 »Zdaj torej odpravite tuje bogove, ki so v vaši sredi in nagnite svoje srce h Gospodu, Izraelovemu Bogu!«

^24:24 Ljudstvo je reklo Józuetu: »Gospodu, našemu Bogu, bomo služili, in njegov glas bomo poslušali.«

^24:25 Tisti dan je Józue sklenil zavezo z ljudstvom in mu v Sihemu dal zakon in pravo.

^24:26 Potem je Józue zapisal vse te besede v knjigo Božje postave, vzel velik kamen in ga postavil ondi pod hrastom, ki je bil ob Gospodovem svetišču.

^24:27 Józue je tedaj rekel vsemu ljudstvu: »Glejte, ta kamen bo priča proti nam, kajti slišal je vse besede, ki nam jih je Gospod govoril. In priča bo proti vam, da ne zatajite svojega Boga.«

^24:28 Potem je Józue odpustil ljudstvo, vsakogar v njegovo dedno posest.

^24:29 Po teh dogodkih je Gospodov služabnik, Nunov sin Józue umrl, star sto deset let.

^24:30 Pokopali so ga na ozemlju njegove dediščine v Timnát Serahu, na Efrájimskem pogorju, severno od gore Gáaš.

^24:31 Izrael je služil Gospodu vse Józuetove dni in vse dni starešin, ki so še živeli v dneh za Józuetom in ki so vedeli za vsa dela, ki jih je Gospod storil Izraelu.

^24:32 Jožefove kosti, ki so jih Izraelovi sinovi prinesli iz Egipta, so pokopali v Sihemu, na delu zemljišča, ki ga je Jakob kupil za sto cekinov od sinov Hamórja, Sihemovega očeta, in so ga Jožefovi sinovi dobili v dediščino.

^24:33 Tudi Aronov sin Eleazar je umrl. Pokopali so ga na hribu Pinhása, njegovega sina, ki mu ga je dal na Efrájimskem pogorju.