Ezra

^1:1 V prvem letu perzijskega kralja Kira je Gospod – da se je izpolnila Gospodova beseda iz Jeremijevih ust – obudil duha perzijskega kralja Kira, da je razglasil po vsem svojem kraljestvu in tudi pisno naznanil:

^1:2 »Tako govori perzijski kralj Kir: Vsa kraljestva na zemlji mi je dal Gospod, Bog nebes, in mi naročil, naj mu sezidam hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji.

^1:3 Kdor med vami je iz vsega njegovega ljudstva, naj bo z njim njegov Bog. Naj gre v Jeruzalem, ki je v Judeji, in naj zida hišo Gospoda, Izraelovega Boga. On je Bog, ki biva v Jeruzalemu.

^1:4 Ves ostanek na katerem koli kraju, kjer so ti ljudje prebivali kot tujci, naj možje tistega kraja podprejo s srebrom, z zlatom, dobrinami in živino kakor tudi s prostovoljnimi darovi za hišo Boga, ki biva v Jeruzalemu.«

^1:5 Tedaj so vstali družinski poglavarji iz Juda in Benjamina, duhovniki in leviti: vsi, v katerih je Bog obudil njih duha, da pojdejo in pozidajo Gospodovo hišo, ki je v Jeruzalemu.

^1:6 Vsi njihovi sosedje so jim okrepili roke s srebrnimi predmeti, z zlatom, dobrinami, živino in dragocenostmi. Poleg tega pa je vsak tudi daroval še kaj zraven.

^1:7 Kralj Kir je dal prinesti tudi predmete Gospodove hiše, ki jih je bil iz Jeruzalema prinesel Nebukadnezar in jih položil v hišo svojih bogov.

^1:8 Perzijski kralj Kir jih je dal prinesti po zakladničarju Mitridátu ter jih izročil Šešbacárju, Judovemu knezu.

^1:9 To je njihovo število: trideset zlatih čaš, tisoč srebrnih čaš, devetindvajset nožev,

^1:10 trideset zlatih posod, štiristo deset srebrnih posod druge vrste in tisoč drugih predmetov.

^1:11 Vseh zlatih in srebrnih predmetov je bilo pet tisoč štiristo. Vse te je Šešbacár vzel s seboj, ko so se izgnanci vračali iz Babilona v Jeruzalem.

^2:1 To pa so sinovi pokrajine, ki so se vrnili iz ujetništva in jih je v izgnanstvo v Babilon odpeljal babilonski kralj Nebukadnezar. Vrnili so se v Jeruzalem in v Judejo, vsak v svoje mesto.

^2:2 Prišli so z Zerubabélom, Ješúom, Nehemijem, Serajájem, Reelajájem, Mordohajem, Bilšánom, Mispéretom, Bigvájem, Rehúmom in Baanájem. Število mož Izraelovega ljudstva je tole:

^2:3 Paróševih sinov dva tisoč sto dvainsedemdeset;

^2:4 Šefatjájevih sinov tristo dvainsedemdeset;

^2:5 Aráhovih sinov sedemsto petinsedemdeset;

^2:6 Pahat Moábovih sinov, to je Ješúovih in Joábovih sinov, dva tisoč osemsto dvanajst;

^2:7 Elámovih sinov tisoč dvesto štiriinpetdeset;

^2:8 Zatújevih sinov devetsto petinštirideset;

^2:9 Zakájevih sinov sedemsto šestdeset;

^2:10 Baníjevih sinov šeststo dvainštirideset;

^2:11 Bebájevih sinov šeststo triindvajset;

^2:12 Azgádovih sinov tisoč dvesto dvaindvajset;

^2:13 Adonikámovih sinov šeststo šestinšestdeset;

^2:14 Bigvájevih sinov dva tisoč šestinpetdeset;

^2:15 Adínovih sinov štiristo štiriinpetdeset;

^2:16 Atêrjevih, to je Ezekíjevih sinov, osemindevetdeset;

^2:17 Becájevih sinov tristo triindvajset;

^2:18 Jorájevih sinov sto dvanajst;

^2:19 Hašúmovih sinov dvesto triindvajset;

^2:20 Gibárjevih sinov petindevetdeset.

^2:21 Sinov iz Betlehema je bilo sto triindvajset;

^2:22 mož iz Netófe šestinpetdeset;

^2:23 mož iz Anatóta sto osemindvajset;

^2:24 sinov iz Azmáveta dvainštirideset;

^2:25 sinov iz Kirját Jearíma, Kefíre in Beeróta sedemsto triinštirideset;

^2:26 sinov iz Rame in Gebe šeststo enaindvajset;

^2:27 mož iz Mihmása sto dvaindvajset;

^2:28 mož iz Betela in Aja dvesto triindvajset.

^2:29 Sinov iz Nebója dvainpetdeset;

^2:30 sinov iz Magbíša sto šestinpetdeset;

^2:31 sinov iz drugega Eláma tisoč dvesto štiriinpetdeset;

^2:32 sinov iz Haríma tristo dvajset;

^2:33 sinov iz Loda, Hadída in Onója sedemsto petindvajset;

^2:34 sinov iz Jerihe tristo petinštirideset;

^2:35 sinov iz Senaája pa je bilo tri tisoč šeststo trideset.

^2:36 Duhovniki: Jedajájevih sinov iz Ješúove hiše devetsto triinsedemdeset;

^2:37 Imêrjevih sinov tisoč dvainpetdeset;

^2:38 Pašhúrjevih sinov tisoč dvesto sedeminštirideset;

^2:39 Harímovih sinov tisoč sedemnajst.

^2:40 Leviti: Ješúovih in Kadmiélovih, to je Hodavjájevih sinov štiriinsedemdeset.

^2:41 Pevci: Asáfovih sinov sto osemindvajset.

^2:42 Sinovi vratarjev: Šalúmovih, Atêrjevih, Talmónovih, Akúbovih, Hatitájevih in Šobájevih sinov, vseh skupaj sto devetintrideset.

^2:43 Služitelji: Cihájevi sinovi, Hasufájevi sinovi, Tabaótovi sinovi,

^2:44 Kerósovi sinovi, Siájevi sinovi, Padónovi sinovi,

^2:45 Lebanájevi sinovi, Hagabájevi sinovi, Akúbovi sinovi,

^2:46 Hagábovi sinovi, Salmájevi sinovi, Hanánovi sinovi,

^2:47 Gidélovi sinovi, Gaharjevi sinovi, Reajájevi sinovi,

^2:48 Recínovi sinovi, Nekodájevi sinovi, Gazámovi sinovi,

^2:49 Uzájevi sinovi, Paséahovi sinovi, Besájevi sinovi,

^2:50 Asnájevi sinovi, sinovi Meunéjcev, sinovi Nefuséjcev,

^2:51 Bakbúkovi sinovi, Hakufájevi sinovi, Harhúrjevi sinovi,

^2:52 Baclútovi sinovi, Mehidájevi sinovi, Haršájevi sinovi,

^2:53 Barkósovi sinovi, Siserájevi sinovi, Temahovi sinovi,

^2:54 Necíahovi sinovi in Hatifájevi sinovi.

^2:55 Sinovi Salomonovih služabnikov: Sotájevi sinovi, Soféretovi sinovi, Perudájevi sinovi,

^2:56 Jaalájevi sinovi, Darkónovi sinovi, Gidélovi sinovi,

^2:57 Šefatjájevi sinovi, Hatílovi sinovi, Pohêret Cebájimovi sinovi in Amíjevi sinovi.

^2:58 Vseh služiteljev in sinov Salomonovih služabnikov je bilo tristo dvaindevetdeset.

^2:59 Ti, ki so prišli iz Tel Melaha, Tel Harše, Kerúb Adóna in Imêrja ter niso mogli dokazati izvora hiše svojega očeta in da je njihova rodbina izraelska, pa so bili:

^2:60 Delajájevi sinovi, Tobijevi sinovi in Nekodájevi sinovi, šeststo dvainpetdeset oseb.

^2:61 Med sinovi duhovnikov: Habajájevi sinovi, Kocovi sinovi in Barzilájevi sinovi; Barziláj si je vzel ženo izmed hčera Gileádca Barzilája in bil poimenovan z njihovim imenom.

^2:62 Ti so iskali svoj rodovniški seznam, in ker ga niso našli, so jih izločili iz duhovništva.

^2:63 Upravnik jim je rekel, naj ne jedo od presvetega, dokler ne vstane duhovnik z urímom in tumímom.

^2:64 Vsega zbora je bilo dvainštirideset tisoč tristo šestdeset oseb,

^2:65 poleg njihovih hlapcev in dekel, ki jih je bilo sedem tisoč tristo sedemintrideset. Poleg njih je bilo še dvesto pevcev in pevk.

^2:66 Njihovih konj je bilo sedemsto šestintrideset, njihovih mezgov dvesto petinštirideset,

^2:67 njihovih kamel štiristo petintrideset in njihovih oslov šest tisoč sedemsto dvajset.

^2:68 Nekateri od družinskih poglavarjev so ob prihodu v Gospodovo hišo v Jeruzalemu velikodušno prispevali za Božjo hišo, da bi jo postavili na njenem mestu.

^2:69 Po svojih možnostih so darovali v stavbni sklad enainšestdeset tisoč zlatih darejkov, pet tisoč min srebra ter sto duhovniških oblačil.

^2:70 Nato so se duhovniki, leviti, del ljudstva, pevci, vratarji in služitelji naselili po svojih mestih in ves Izrael je bil v svojih mestih.

^3:1 Ko je prišel sedmi mesec in so Izraelovi sinovi že prebivali v svojih mestih, se je vse ljudstvo enodušno zbralo v Jeruzalemu.

^3:2 Tedaj se je vzdignil Jocadákov sin Ješúa in njegovi bratje duhovniki ter Šealtiélov sin Zerubabél in njegovi bratje, da bi zgradili oltar Izraelovemu Bogu in nanj prinašali žgalne daritve, kakor je zapisano v postavi Božjega moža Mojzesa.

^3:3 Oltar so postavili na njegovo mesto, kajti navdajal jih je strah pred ljudstvi dežel. Na njem so Gospodu darovali žgalne daritve, žgalne daritve zjutraj in zvečer.

^3:4 Obhajali so tudi šotorski praznik, kakor je predpisano, in darovali dan na dan žgalne daritve po številu in po običaju za posamezne dni.

^3:5 Potem so darovali stalno žgalno daritev, daritve ob mlajih in ob vseh Gospodu posvečenih praznikih, kakor tudi daritve vsakogar, ki je Gospodu daroval prostovoljni dar.

^3:6 S prvim dnem sedmega meseca so začeli Gospodu darovati žgalne daritve, čeprav temelji za Gospodov tempelj še niso bili položeni.

^3:7 Kamnosekom in tesarjem so dali denar; Sidóncem in Tircem pa živež, pijačo in olje, da bi z Libanona po morju spravili cedrov les v Jafo, kakor jim je bil dovolil perzijski kralj Kir.

^3:8 V drugem letu in drugem mesecu po svojem prihodu k Božji hiši v Jeruzalemu so se lotili dela Šealtiélov sin Zerubabél, Jocadákov sin Ješúa in drugi njihovi bratje, duhovniki in leviti, ter vsi, ki so iz ujetništva prišli v Jeruzalem. Levite, ki so imeli več ko dvajset let, so postavili, da vodijo delo pri Gospodovi hiši.

^3:9 Ješúa, njegovi sinovi in njegovi bratje, Kadmiél, njegovi sinovi ter Judovi sinovi so bili postavljeni, da skupaj skrbijo za delo pri Božji hiši. Prav tako tudi Henadádovi sinovi, njihovi sinovi in bratje, leviti.

^3:10 Ko so stavbarji polagali temelje za Gospodov tempelj, so se s trobentami postavili duhovniki v slovesnih oblačilih in s cimbalami leviti, Asáfovi sinovi, ter slavili Gospoda s hvalnicami izraelskega kralja Davida.

^3:11 Peli so izmenoma in prepevaje hvalili Gospoda: »Ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota nad Izraelom.« Vse ljudstvo pa je glasno klicalo, vzklikalo je z močnim glasom in slavilo Gospoda, ker so položili temelje za Gospodovo hišo.

^3:12 Mnogi izmed duhovnikov, levitov in starejših poglavarjev družin, ki so videli prvo hišo, so jokali na ves glas, medtem ko so polagali temelje te hiše. Mnogi drugi pa so povzdignili glas v veselju in radosti,

^3:13 tako da ni bilo mogoče razločiti med radostnim vzklikanjem in jokom ljudstva, kajti ljudstvo je na ves glas vzklikalo in vrišč se je razlegal daleč naokrog.

^4:1 Ko so Judovi in Benjaminovi sovražniki slišali, da sinovi izgnanstva zidajo tempelj Gospodu, Izraelovemu Bogu,

^4:2 so se približali Zerubabélu in družinskim poglavarjem ter jim rekli: »Z vami bomo zidali. Tako kot vi tudi mi iščemo vašega Boga. Mar mu ne darujemo tudi mi od časa Asarhadóna, asirskega kralja, ki nas je pripeljal sem?«

^4:3 Zerubabél, Ješúa in Izraelovi družinski poglavarji so jim tedaj rekli: »Ni vaša ali naša skrb, da skupaj zidamo hišo za našega Boga. Sami jo bomo zidali Gospodu, Izraelovemu Bogu, kakor nam je naročil perzijski kralj Kir.«

^4:4 Ljudstvo v deželi je tedaj skušalo oslabiti roke judovskemu ljudstvu in ga je strašilo, da ne bi zidali.

^4:5 Tudi so podkupovali svetovalce, da bi pokvarili njihov načrt; in tako je bilo vse dni perzijskega kralja Kira, vse do kraljevanja perzijskega kralja Dareja.

^4:6 V dneh Ahasvérjevega kraljevanja so na začetku njegovega kraljevanja Judovi sovražniki napisali obtožbo zoper prebivalce Juda in Jeruzalema.

^4:7 V Artakserksovih dneh pa so Bišlám, Mitridát in Tabeél z drugimi tovariši napisali Artakserksu, perzijskemu kralju, listino v aramejski pisavi in v aramejskem prevodu.

^4:8 Upravitelj Rehúm in pisar Šimšáj sta kralju Artakserksu to listino zoper Jeruzalem napisala takole:

^4:9 »Upravitelj Rehúm, pisar Šimšáj in drugi njuni tovariši, sodniki, poslanci, nadzorniki, uradniki, Êrehčani, Babilonci, Sužáni, to je Elámci,

^4:10 ter ostanek ljudstev, ki jih je v ujetništvo odpeljal veliki in slavni Asenapár ter jih naselil v mestu Samarija in drugod onkraj reke itd.«

^4:11 To pa je prepis pisma, ki so mu ga poslali: »Kralju Artakserksu, tvoji služabniki, možje onkraj reke itd.

^4:12 Znano bodi kralju, da Judje, ki so odšli od tebe in prišli k nam v Jeruzalem, zidajo uporno in hudobno mesto, obnavljajo obzidje in utrjujejo temelje.

^4:13 Zdaj bodi znano kralju: če to mesto pozidajo in obnovijo njegovo obzidje, ne bodo več plačevali davkov, dajatev in cestnine, kralji pa bodo trpeli škodo.

^4:14 Ker pa mi uživamo sol kraljeve palače in ni primerno za nas, da bi videli njegovo sramoto, pošiljamo to kralju in sporočamo,

^4:15 naj preiščejo knjigo spominov tvojih očetov. V knjigi spominov boš našel in izvedel, da je to mesto uporno mesto, škodljivo za kralje in za pokrajine, in da so se v njegovi sredi že od davnih dni vrstile vstaje. Zato je bilo mesto tudi razdejano.

^4:16 Kralju torej naznanjamo: če to mesto spet pozidajo in obnovijo njegovo obzidje, potem zate ne bo več deleža onkraj reke.«

^4:17 Kralj je nato poslal odgovor: »Upravitelju Rehúmu, pisarju Šimšáju in drugim njunim tovarišem, ki prebivajo v Samariji, in drugod onkraj reke, pozdrav itd.

^4:18 Pismo, ki ste mi ga poslali, so pred menoj natančno prebrali.

^4:19 Izdal sem tudi povelje, naj se stvari preiščejo, in našli so, da se je to mesto že od nekdanjih dni povzdigovalo zoper kralje in da so se v njem vrstile vstaje in upori.

^4:20 V Jeruzalemu so bili postavljeni kralji, ki so bili mogočni in so imeli oblast povsod onkraj reke. Njim so plačevali davke, dajatve in cestnino.

^4:21 Zdaj torej izdajte povelje, naj tisti možje prenehajo in naj tega mesta več ne zidajo, dokler ne ukažem drugače.

^4:22 Pazite, da ne bi pri tem ravnali zanikrno, kajti izguba bi bila lahko velika, kralji pa bi trpeli škodo.«

^4:23 Brž ko so prebrali prepis pisma kralja Artakserksa pred Rehúmom, pisarjem Šimšájem in njunimi tovariši, so ti hitro odšli nad Jude v Jeruzalem ter jim s silo in z močjo onemogočili delo.

^4:24 Tako je bilo ustavljeno delo pri Božji hiši v Jeruzalemu; ustavljeno je bilo do drugega leta kraljevanja perzijskega kralja Dareja.

^5:1 Med Judi, ki so bili v Judeji in v Jeruzalemu, sta tedaj opravljala preroško službo v imenu Izraelovega Boga, ki je bil nad njima, preroka Agej in Idójev sin Zaharija.

^5:2 Vstala sta tedaj Šealtiélov sin Zerubabél in Jocadákov sin Ješúa ter začela zidati Božjo hišo, ki je v Jeruzalemu. Z njima sta bila Božja preroka in sta ju podpirala.

^5:3 V tistem času so prišli k njim Tatenáj, upravitelj onstran reke, Šetár Boznáj in njuni tovariši ter jim rekli takole: »Kdo vam je dal povelje, da zidate to hišo in dokončate obzidje?«

^5:4 Dalje so jim rekli takole: »Kako je ime tem možem, ki gradijo to stavbo?«

^5:5 Toda Božje oko je bilo nad Judovimi starešinami; niso jih ustavili, dokler zadeva ni odšla k Dareju, da bi glede tega odgovorili z uradnim pismom.

^5:6 Prepis pisma, ki so ga kralju Dareju poslali Tatenáj, upravitelj onstran reke, Šetár Boznáj in njuni tovariši, načelniki onstran reke.

^5:7 Poslali so poročilo, v katerem je bilo napisano takole: »Kralju Dareju vse dobro!

^5:8 Kralju bodi znano, da smo prišli v Judovo pokrajino k hiši velikega Boga. Ta se zida z obdelanimi kamni, stene pa oblagajo z lesom. To delo se skrbno opravlja in napreduje pod njihovimi rokami.

^5:9 Vprašali smo tedaj njihove starešine in jim rekli takole: ›Kdo vam je dal povelje, da zidate to hišo in dokončate obzidje?‹

^5:10 Tudi smo jih vprašali po njihovih imenih. Da ti stvar naznanimo, smo popisali imena mož, ki so jim na čelu.

^5:11 Tako so nam odgovorili in rekli: ›Služabniki Boga nebes in zemlje smo. Zidamo hišo, ki je bila pozidana že pred tem, pred mnogimi leti. Velik Izraelov kralj jo je zidal in dokončal.

^5:12 Ker pa so naši očetje razjezili Boga nebes, jih je izročil v roke Kaldejca, babilonskega kralja Nebukadnezarja, ki je to hišo razdejal, ljudstvo pa odvedel v izgnanstvo v Babilon.

^5:13 Toda v prvem letu perzijskega kralja Kira je kralj Kir izdal povelje, naj se ta Božja hiša spet pozida.

^5:14 Tudi zlate in srebrne predmete Božje hiše, ki jih je bil Nebukadnezar vzel iz templja, ki je v Jeruzalemu, in jih dal prenesti v tempelj v Babilon, je kralj Kir vzel iz templja v Babilonu in jih izročil možu, Šešbacárju po imenu, ki ga je postavil za upravitelja.

^5:15 Njemu je rekel: Vzemi te predmete, pojdi in jih odloži v tempelj v Jeruzalemu. Tudi Božja hiša naj se pozida na svojem mestu.

^5:16 Nato je ta Šešbacár odšel, položil temelje za Božjo hišo v Jeruzalemu in od tedaj do zdaj se zida, a še ni končana.‹

^5:17 Zdaj naj se torej, če se kralju zdi primerno, preišče v kraljevi zakladnici tam v Babilonu, ali je kralj Kir kdaj izdal povelje, da se ta Božja hiša v Jeruzalemu pozida; nam pa naj glede tega sporočijo kraljevo odločitev.«

^6:1 Takrat je kralj Darej izdal povelje, naj iščejo v knjižnici v Babilonu, kjer hranijo zaklade.

^6:2 V trdnjavi Ekbátana, ki je v medijski pokrajini, so našli zvitek. Tako je bilo napisano na njegovi notranji strani: »V spomin! –

^6:3 V prvem letu kralja Kira je kralj Kir izdal povelje glede Božje hiše v Jeruzalemu: Hiša naj se pozida kot kraj, kjer se bodo darovale daritve, in tudi njeni temelji naj se utrdijo. Njena višina naj bo šestdeset komolcev in njena širina šestdeset komolcev.

^6:4 Tri vrste naj bodo iz obdelanih kamnov in ena vrsta iz lesa, stroške pa naj poravnajo iz kraljeve hiše.

^6:5 Tudi zlate in srebrne predmete Božje hiše, ki jih je bil Nebukadnezar vzel iz templja v Jeruzalemu in jih odnesel v Babilon, naj vrnejo, da pridejo v jeruzalemski tempelj. Odložijo naj jih na njihovo mesto v Božji hiši.«

^6:6 »Zdaj bodite torej, Tatenáj, upravitelj onkraj reke, Šetár Boznáj in vajini tovariši, nadzorniki onkraj reke, daleč stran od tam.

^6:7 Pustite, naj se pozida ta Božja hiša. Upravitelj Judeje in Judovi starešine naj pozidajo Božjo hišo na njenem mestu.

^6:8 In jaz sam sem izdal povelje, kako ravnati s tistimi Judovimi starešinami, ki zidajo to Božjo hišo: Tem možem naj stroške natančno in brez odlašanja poravnajo iz kraljevih dohodkov, to je od davkov onkraj reke.

^6:9 Kar je potrebno, namreč junci, ovni in jagnjeta za žgalne daritve Bogu v nebesih, potem pšenica, sol, vino in olje, pa naj dan na dan skrbno izdajajo, kakor porečejo duhovniki v Jeruzalemu.

^6:10 Darujejo naj jih kot prijetno vonjavo Bogu v nebesih in molijo naj za življenje kralja in njegovih sinov.

^6:11 Izdajam pa tudi povelje: Kdor koli prekrši ta odlok, naj iz njegove hiše izderejo bruno, njega samega obesijo in pritrdijo nanj, njegovo hišo pa spremenijo v razvaline.

^6:12 Bog, ki je tam nastanil svoje ime, naj pokonča vsakega kralja ali ljudstvo, ki bi iztegnilo svojo roko, da bi spremenili, uničili Božjo hišo, ki je v Jeruzalemu. Jaz, Darej, sem izdal povelje, in natančno naj se izpolni.«

^6:13 Tatenáj, upravitelj onkraj reke, Šetár Boznáj in njuni tovariši so tedaj do potankosti storili, kakor jim je ukazal kralj Darej.

^6:14 Tako so Judovi starešine uspešno zidali dalje po napovedih prerokov Ageja in Idójevega sina Zaharija. In dokončali so zidavo po zapovedi Izraelovega Boga in po povelju perzijskih kraljev Kira, Dareja in Artakserksa.

^6:15 Dokončali so hišo do tretjega dne meseca adárja, v šestem letu kraljevanja kralja Dareja.

^6:16 Izraelovi sinovi, duhovniki, leviti in preostali sinovi izgnanstva so nato v veselju obhajali posvetitev te Božje hiše.

^6:17 Za posvetitev te Božje hiše so darovali sto juncev, dvesto ovnov, štiristo jagnjet ter dvanajst kozličev po številu Izraelovih rodov, za grehe vsega Izraela.

^6:18 Potem so duhovnike po njihovih vrstah in levite po njihovih oddelkih postavili za službo Božjo v Jeruzalemu, kakor je zapisano v Mojzesovi knjigi.

^6:19 Štirinajsti dan prvega meseca pa so sinovi izgnanstva obhajali pasho.

^6:20 Duhovniki in leviti so se zato vsi hkrati očistili, da bi bili čisti. Žrtvovali so pasho za vse sinove izgnanstva, za svoje brate duhovnike in zase.

^6:21 In jedli so Izraelovi sinovi, tisti, ki so se vrnili iz izgnanstva, in vsi, ki so se z njimi ločili od nečistosti narodov dežele, da bi iskali Gospoda, Izraelovega Boga.

^6:22 Sedem dni so v veselju obhajali praznik nekvašenega kruha, kajti Gospod jih je razveselil, ko jim je naklonil srce asirskega kralja, da je utrdil njihove roke za delo pri Božji hiši Izraelovega Boga.

^7:1 Po teh dogodkih, za vladanja perzijskega kralja Artakserksa, je Ezra, sin Serajája, sinú Azarjája, sinú Hilkijája,

^7:2 sinú Šalúma, sinú Cadóka, sinú Ahitúba,

^7:3 sinú Amarjája, sinú Azarjája, sinú Merajóta,

^7:4 sinú Zerahjája, sinú Uzíja, sinú Bukijá,

^7:5 sinú Abišúa, sinú Pinhása, sinú Eleazarja, sinú vélikega duhovnika Arona,

^7:6 ta Ezra prišel iz Babilona. Bil je pismouk, izveden v Mojzesovi postavi, ki jo je dal Gospod, Izraelov Bog. Kralj mu je dal vse, kar koli ga je prosil, kajti roka Gospoda, njegovega Boga, je bila nad njim.

^7:7 V sedmem letu kralja Artakserksa pa so šli nekateri izmed Izraelovih sinov in izmed duhovnikov, levitov, pevcev, vratarjev in služiteljev v Jeruzalem.

^7:8 V Jeruzalem je prišel v petem mesecu, v sedmem kraljevem letu,

^7:9 ker je bil za odhod iz Babilona določen prvi dan prvega meseca. In prvi dan petega meseca je prišel v Jeruzalem, kajti dobrohotna roka njegovega Boga je bila z njim.

^7:10 Ezra je namreč pripravil svoje srce, da bi preiskoval Gospodovo postavo in izpolnjeval ter v Izraelu učil zakon in pravo.

^7:11 To je prepis pisma, ki ga je dal kralj Artakserkses Ezru, duhovniku in pismouku, razlagalcu Gospodovih besed, zapovedi in njegovih zakonov za Izraela.

^7:12 »Artakserkses, kralj nad kralji, duhovniku Ezru, razlagalcu postave Boga, ki je v nebesih, polnost vsega itd.

^7:13 Izdal sem povelje, naj gre s teboj vsakdo izmed Izraelovega ljudstva, njegovih duhovnikov in levitov, ki je v mojem kraljestvu in ki je voljan iti v Jeruzalem.

^7:14 Kralj in mojih sedem svetovalcev te pošiljamo, da preiskuješ nad Judom in v Jeruzalemu po postavi svojega Boga, katera je v tvoji roki,

^7:15 in da odneseš srebro in zlato, katero kralj in njegovi svetovalci radovoljno darujejo Izraelovemu Bogu; njegovo bivališče je v Jeruzalemu.

^7:16 Odnesi tudi vse srebro in zlato, ki se bo našlo po vsej babilonski pokrajini, skupaj s prostovoljnimi prispevki ljudstva in duhovnikov, ki so jih ti darovali za hišo svojega Boga v Jeruzalemu.

^7:17 S tem denarjem boš po vesti nakupil volov, ovnov, jagnjet ter jedilnih in pitnih darí in jih daroval na oltarju, ki je v hiši vašega Boga v Jeruzalemu.

^7:18 Z drugim zlatom in srebrom, kolikor ga ostane, pa storite, kakor se zdi prav tebi in tvojim bratom; po volji vašega Boga storite.

^7:19 Predmete, ki so ti jih izročili za čaščenje v hiši tvojega Boga, postavi pred Boga v Jeruzalem.

^7:20 Druge potrebščine za hišo tvojega Boga, ki jih moraš oskrbeti, pa boš oskrbel iz kraljeve zakladnice.

^7:21 Jaz, kralj Artakserkses, sem dalje izdal povelje vsem zakladničarjem onkraj reke: kar koli bo zahteval Ezra, duhovnik in pismouk postave nebeškega Boga, naj se natančno stori:

^7:22 do sto talentov srebra, do sto kadi pšenice, do sto čebrov vina, do sto čebrov olja, soli pa brez predpisa.

^7:23 Vse, kakor je zapovedal nebeški Bog, naj se natančno stori za hišo nebeškega Boga, da ne pride jeza nad kraljestvo kralja in njegovih sinov.

^7:24 Dalje vam naznanjamo, naj nihče ne nalaga davkov, dajatev in cestnine nobenemu od duhovnikov, levitov, pevcev, vratarjev, služiteljev in strežnikov te Božje hiše.

^7:25 Ti, Ezra, pa po modrosti svojega Boga, po modrosti, ki je v tvoji roki, postavi sodnike in pravdnike, ki naj sodijo vsemu ljudstvu onkraj reke, vsem namreč, ki poznajo postavo tvojega Boga; tiste pa, ki je ne poznajo, poučite!

^7:26 Vsakemu, kdor ne izpolnjuje postave tvojega Boga in kraljeve postave, naj izrečejo strogo sodbo bodisi s smrtjo ali z izgonom, bodisi z denarno kaznijo ali z ječo.«

^7:27 Blagoslovljen bodi Gospod, Bog naših očetov, ki je položil kralju v srce to, da se poveliča Gospodova hiša, ki je v Jeruzalemu,

^7:28 meni pa je naklonil dobroto pred kraljem, njegovimi svetovalci in pred vsemi mogočnimi kraljevimi knezi. Tako sem se opogumil, kajti roka Gospoda, mojega Boga, je bila z menoj, in zbral sem Izraelove poglavarje, da pojdejo z menoj.

^8:1 Tole so po njihovih rodovnikih poglavarji svojih družin, ki so za vladanja kralja Artakserksa šli z menoj iz Babilona:

^8:2 Od Pinhásovih sinov Geršóm. Od Itamárjevih sinov Daniel. Od Davidovih sinov Hatúš,

^8:3 Šehanjájev sin. Od Paróševih sinov Zeharjá in z njim v rodovnik vpisanih sto petdeset moških.

^8:4 Od Pahat Moábovih sinov Zerahjájev sin Eljoenáj in z njim dvesto moških.

^8:5 Od Šehanjájevih sinov Jahaziélov sin in z njim tristo moških.

^8:6 Od Adínovih sinov Jonatanov sin Ebed in z njim petdeset moških.

^8:7 Od Elámovih sinov Ataljájev sin Ješajá in z njim sedemdeset moških.

^8:8 Od Šefatjájevih sinov Mihaelov sin Zebadjá in z njim osemdeset moških.

^8:9 Od Joábovih sinov Jehiélov sin Obadjá in z njim dvesto osemnajst moških.

^8:10 Od Šelomítovih sinov Josifjájev sin in z njim sto šestdeset moških.

^8:11 Od Bebájevih sinov Bebájev sin Zeharjá in z njim osemindvajset moških.

^8:12 Od Azgádovih sinov Katánov sin Johanán in z njim sto deset moških.

^8:13 Od Adonikámovih sinov, ki so zadnji, pa so imena: Elifélet, Jeiél in Šemajá ter z njimi šestdeset moških.

^8:14 Od Bigvájevih sinov Utáj ter Zabúd in z njima sedemdeset moških.

^8:15 Tedaj sem jih zbral ob reki, ki teče proti Ahaváju, in tam smo se utaborili za tri dni. Opazoval sem med ljudstvom in duhovniki, pa nobenega od sinov levitov ni bilo tam.

^8:16 Nato sem poslal po poglavarje Eliézerja, Ariéla, Šemajája, Elnatána, Jaríba, Elnatána, Natána, Zeharjája, Mešuláma ter po učitelja Jojaríba in Elnatána.

^8:17 Naročil sem jim, naj gredo k Idóju, poglavarju v kraju Kasífja, ter v njihova usta položil besede, ki naj jih govorijo pred Idójem in njegovimi brati, služitelji v kraju Kasífja, da nam pripeljejo strežnikov za hišo našega Boga.

^8:18 Ker je bila roka našega Boga dobrotljiva z nami, so nam pripeljali razumnega moža izmed Mahlíjevih sinov, sinú Levijevega, sinú Izraelovega, namreč Šerebjája z njegovimi osemnajstimi sinovi in brati;

^8:19 dalje Hašabjája in z njim Ješajája izmed Meraríjevih sinov, njegove brate in njunih dvajset sinov;

^8:20 ter od služiteljev, ki so jih David in knezi dali levitom v službo, dvesto dvajset služiteljev; vsi so bili označeni po imenih.

^8:21 Nato sem tam ob reki Ahavá razglasil post, da bi se ponižali pred svojim Bogom in si od njega izprosili srečno pot zase, za svoje otročiče in za vse svoje imetje.

^8:22 Sramoval sem se namreč, da bi od kralja prosil za vojsko in konjenike, ki bi nas na poti branili pred sovražnikom, kajti kralju smo rekli: »Roka našega Boga je dobrotljiva do vseh, ki ga iščejo; njegova moč in njegova jeza pa je nad vsemi, ki ga zapustijo.«

^8:23 Postili smo se torej in prosili svojega Boga za to; in uslišal nas je.

^8:24 Potem sem izmed knezov duhovnikov odbral dvanajst mož: Šerebjája ter Hašabjája in z njima deset drugih med njunimi brati.

^8:25 Odtehtal sem jim srebra, zlata ter drugih stvari kot dar za hišo našega Boga, ki so jih podarili kralj, njegovi svetovalci, njegovi knezi in vsi Izraelci, ki so se znašli tam.

^8:26 V njihove roke sem odtehtal šeststo petdeset talentov srebra, za sto talentov srebrnih priprav in sto talentov zlata.

^8:27 Dalje dvajset zlatih posod za tisoč darejkov in dve lepi pozlačeni bronasti posodi, dragoceni kakor zlato.

^8:28 In rekel sem jim: »Vi ste sveti Gospodu in posode so svete. Srebro in zlato je prostovoljen dar Gospodu, Bogu vaših očetov.

^8:29 Varujte jih in pazite, dokler jih v Jeruzalemu, v izbah hiše Gospodove ne odtehtate pred knezi duhovnikov in levitov ter pred knezi Izraelovih družin.«

^8:30 Duhovniki in leviti so torej vzeli odtehtano srebro, zlato in druge stvari, da bi jih odnesli v Jeruzalem, v hišo našega Boga.

^8:31 Dvanajstega dne prvega meseca smo odrinili od reke Ahavá, da pojdemo v Jeruzalem. Roka našega Boga pa je bila nad nami in na poti nas je reševal pred sovražniki in zasledovalčevo roko.

^8:32 Prišli smo v Jeruzalem in tam prebili tri dni.

^8:33 Četrti dan smo v hiši našega Boga v roke duhovnika Meremóta, sinú Urijája, odtehtali srebro, zlato in priprave. Z njim je bil tudi Pinhásov sin Eleazar in ob njima sta bila še levita, Ješúov sin Jozabád ter Binújev sin Noadjá.

^8:34 Vse je ustrezalo številu in teži: vsa teža je bila v tistem času tudi popisana.

^8:35 Sinovi izgnanstva, ki so prišli iz ujetništva, so tedaj darovali žgalne daritve Izraelovemu Bogu: dvanajst juncev za ves Izrael, šestindevetdeset ovnov, sedeminsedemdeset jagnjet in dvanajst kozlov v daritev za greh; vse kot žgalno daritev Gospodu.

^8:36 Potem so kraljeva naročila predali kraljevim načelnikom in oskrbnikom onkraj reke, in podprli so ljudstvo in hišo Božjo.

^9:1 Ko je bilo to končano, so k meni pristopili knezi ter rekli: »Izraelsko ljudstvo, duhovniki in leviti se kljub njihovim gnusobam še niso ločili od ljudstev dežel; od Kánaancev, Hetejcev, Perizéjcev, Jebusejcev, Amóncev, Moábcev, Egipčanov in Amoréjcev.

^9:2 Kajti izmed njihovih hčerá so jemali žene zase in za svoje sinove ter oskrunili sveti zarod z ljudstvi dežel. Roka knezov in predstojnikov je bila med prvimi pri tej stvari.«

^9:3 Ko sem to slišal, sem raztrgal svoje oblačilo in plašč, si pulil lase z glave in iz brade ter potrt obsedel.

^9:4 Takrat so se ob meni zbrali vsi, ki so se zaradi grozot izgnanstva bali besed Izraelovega Boga. Jaz pa sem sedel potrt do večerne daritve.

^9:5 Pri večerni daritvi sem se vzdignil od svojega ponižanja ter s pretrganim oblačilom in plaščem pokleknil na kolena in iztegnil svoje roke h Gospodu, svojemu Bogu.

^9:6 Rekel sem: »Moj Bog, sramujem se in zardevam, ne da bi povzdignil svoje obličje k tebi, moj Bog. Kajti naše krivde so velike nad našo glavo in naša krivda je zrasla do nebes.

^9:7 Od dni naših očetov do tega dne smo v veliki krivdi. Zaradi naših krivd so izročili nas, naše kralje in naše duhovnike v roke kraljev dežel, pod meč, v ujetništvo in v plen ter v očitno sramoto, do tega dne.

^9:8 Zdaj pa nam je bil Gospod, naš Bog, vsaj za kratek čas naklonjen; pustil nam je ostanek in nam dal oporišče na kraju svoje svetosti. Naš Bog nam je razsvetlil oči in nam dal nekaj malega tolažbe v naši sužnosti.

^9:9 Zares, sužnji smo, toda v naši sužnosti nas naš Bog ni zapustil. Izkazal nam je naklonjenost pred perzijskimi kralji, in dali so nam pogum, da povzdignemo hišo svojega Boga in obnovimo njene ruševine, ter nam dal, da imamo trdno zavetje v Judu in Jeruzalemu.

^9:10 In zdaj, naš Bog, kaj naj po vsem tem še rečemo? Kajti zapustili smo tvoje zapovedi,

^9:11 ki si jih zapovedal po svojih služabnikih prerokih, ko si rekel: ›Dežela, ki stopate vanjo, da jo dobite v last, je oskrunjena dežela zaradi nečistovanja ljudstev dežel, zaradi njihovih gnusob, s katerimi so jo polnili v svojem nečistovanju od ust do ust.

^9:12 Zdaj torej ne dajajte svojih hčerá njihovim sinovom in njihovih hčerá ne jemljite za svoje sinove. Nikoli ne hrepenite po njihovi sreči in blaginji. Tako boste močni in uživali boste dobrine dežele in jo zapustili svojim sinovom v dediščino na veke.‹

^9:13 Po vsem tem, kar je prišlo nad nas zaradi naših hudobnih dejanj in zaradi naše velike krivde – čeprav si nam ti, naš Bog, prizanašal bolj, kakor smo zaslužili v svoji krivdi, in nam naklonil tale ostanek –,

^9:14 mar se bomo spet vrnili nazaj in kršili tvoje zapovedi ter stopali v svaštvo s temi gnusnimi ljudstvi? Ali se ne boš razjezil nad nami in nas pokončal, da ne bo več ne ostanka in ne rešencev?

^9:15 Gospod, Izraelov Bog, ti si pravičen, kajti ostali smo kot rešenci, kakor se ta dan vidi. Glej, pred teboj smo s svojo krivdo. Res je, da zaradi nje ne bi smeli stati pred tvojim obličjem.«

^10:1 Ko je Ezra molil in se jokaje obtoževal, zleknjen pred Božjo hišo, se je ob njem zbrala zelo velika množica Izraelovih mož, žena in otrok. Ljudstvo je bridko jokalo.

^10:2 Tedaj je spregovoril Šehanjá, Jehiélov sin izmed Elámovih sinov, in rekel Ezru: »Pregrešili smo se proti svojemu Bogu in si za žene jemali tujke izmed ljudstev dežele. Vendar je glede tega še upanje za Izraela.

^10:3 Sklenimo zdaj zavezo s svojim Bogom, da odpustimo vse žene in kar je iz njih rojeno, po nasvetu mojega gospoda in teh, ki se boje zapovedi našega Boga. Ravna naj se po postavi!

^10:4 Vstani, kajti za tvojo stvar gre. Mi smo s teboj. Bodi močan in ukrepaj!«

^10:5 Ezra je tedaj vstal in zaprisegel kneze duhovnikov, levitov in vsega Izraela, da bodo storili tako. In ti so mu zaprisegli.

^10:6 Nato se je Ezra vzdignil izpred hiše Božje in šel v izbo Eljašíbovega sina Johanána. Šel je tja, vendar ni jedel kruha ne pil vode, kajti žaloval je zaradi gorja izgnanstva.

^10:7 Potem so v Judu in Jeruzalemu vsem sinovom izgnanstva razglasili, naj se zberejo v Jeruzalemu.

^10:8 Vsakomur pa, kdor v treh dneh ne pride, naj po sklepu knezov in starešin zaplenijo vse, kar ima, sam pa naj bo izobčen iz zbora izgnanstva.

^10:9 Tedaj so se vsi Judovi in Benjaminovi možje v treh dneh zbrali v Jeruzalemu. To je bilo dvajseti dan devetega meseca. Vse ljudstvo je zaradi dela in silnega dežja trepetaje sedelo na trgu Božje hiše.

^10:10 In vstal je duhovnik Ezra ter jim rekel: »Pregrešili ste se s tem, da ste si vzeli tujke za žene. Tako ste pomnožili Izraelovo krivdo.

^10:11 Dajte zdaj hvalo Gospodu, Bogu vaših očetov, in izpolnite njegovo voljo. Ločite se od ljudstev dežele in od tujih žena!«

^10:12 Vsa občina je takrat odgovorila in rekli so z močnim glasom: »Da, po tvojih besedah bomo storili.

^10:13 Toda ljudstvo je številno in čas dežja je, pa nimamo moči, da bi stali zunaj. Delo se tudi ne dá opraviti v enem dnevu ali dveh, kajti veliko nas je, ki smo se v tej zadevi pregrešili.

^10:14 Naši knezi naj nastopijo za vso občino in vsak, ki si je v naših mestih vzel tujko za ženo, naj pride ob določenem času in z njim starešine posameznega mesta ter njegovi sodniki, dokler se glede te zadeve jeza našega Boga ne odvrne od nas.«

^10:15 Samo Asaélov sin Jonatan in Tikvájev sin Jahzejá sta se temu uprla, Mešulám in levit Šabetáj pa sta ju podprla.

^10:16 Sinovi izgnanstva so storili tako. Duhovnik Ezra si je tedaj izbral može, poglavarje družin po njihovih očetovskih hišah, vse zaznamovane po imenih. Ti so sedli na prvi dan desetega meseca, da bi zadevo raziskali.

^10:17 In z vsemi možmi, ki so si vzeli tujke za žene, so končali do prvega dne prvega meseca.

^10:18 Med sinovi duhovnikov, ki so si vzeli tujke za žene, so se znašli: Izmed sinov Jocadákovega sina Ješúa in njegovih bratov Maasejá, Eliézer, Jaríb in Gedaljá.

^10:19 Obljubili so, da bodo odpustili svoje žene, spravna daritev za njihovo krivdo pa je bil oven.

^10:20 Izmed Imêrjevih sinov Hanán in Zebadjá.

^10:21 Izmed Harímovih sinov Maasejá, Elija, Šemajá, Jehiél in Uzíja.

^10:22 Izmed Pašhúrjevih sinov Eljoenáj, Maasejá, Jišmaél, Netanél, Jozabád in Elasá.

^10:23 Izmed levitov Jozabád, Šimí, Kelajá, imenovan tudi Kalitá, Petahjá, Juda in Eliézer.

^10:24 Izmed pevcev Eljašíb. Izmed vratarjev Šalúm, Telem in Urí.

^10:25 Med Izraelci: Izmed Paróševih sinov Ramjá, Jizijá, Malkijá, Mijamín, Eleazar, Malkijá in Benajá.

^10:26 Izmed Elámovih sinov Matanjá, Zeharjá, Jehiél, Abdí, Jeremót in Elija.

^10:27 Izmed Zatújevih sinov Eljoenáj, Eljašíb, Matanjá, Jeremót, Zabád in Azizá.

^10:28 Izmed Bebájevih sinov Jonatan, Hananjá, Zabáj in Atláj.

^10:29 Izmed Baníjevih sinov Mešulám, Malúh, Adajá, Jašúb, Šeál in Jeremót.

^10:30 Izmed Pahat Moábovih sinov Adná, Kelál, Benajá, Maasejá, Matanjá, Becalél, Binúj in Manáse.

^10:31 Izmed Harímovih sinov Eliézer, Jišijá, Malkijá, Šemajá, Šimón,

^10:32 Benjamin, Malúh in Šemarjá.

^10:33 Izmed Hašúmovih sinov Matenáj, Matatá, Zabád, Elifélet, Jeremáj, Manáse in Šimí.

^10:34 Izmed Baníjevih sinov Maadáj, Amrám, Uél,

^10:35 Benajá, Bedjá, Keluhí,

^10:36 Vanjá, Meremót, Eljašíb,

^10:37 Matanjá, Matenáj in Jaasáj.

^10:38 Izmed Binújevih sinov Šimí,

^10:39 Šelemjá, Natán, Adajá,

^10:40 Mahnadbáj, Šašáj, Šaráj,

^10:41 Azarél, Šelemjá, Šemarjá,

^10:42 Šalúm, Amarjá in Jožef.

^10:43 Izmed Nebójevih sinov Jeiél, Matitjá, Zabád, Zebiná, Jadáj, Joél in Benajá.

^10:44 Vsi ti so si vzeli tujke za žene. Med njimi so bile tudi žene, ki so imele otroke.