Ezekiel

^1:1 V tridesetem letu, v četrtem mesecu, petega v mesecu, ko sem bil med izgnanci ob reki Kebár, so se odprla nebesa in videl sem Božja videnja.

^1:2 Petega v mesecu – bilo je v petem letu izgnanstva kralja Jojahína –

^1:3 se je zagotovo zgodila Gospodova beseda Ezekielu, Buzíjevemu sinu, duhovniku, v deželi Kaldejcev ob reki Kebár. Tam je bila nad njim Gospodova roka.

^1:4 Videl sem: glej, nevihtni veter je prihajal s severa, velik oblak in plapolajoč ogenj in okrog njega sijaj; iz njegove srede nekakšno iskrenje, iz srede ognja.

^1:5 Iz njegove srede pa podobe štirih živih bitij. Tole je bil njihov videz: imela so človeško podobo;

^1:6 vsako je imelo štiri obraze in vsako štiri peruti.

^1:7 Njihove noge so bile ravne in stopala njihovih nog kakor telečje stopalo; lesketala so se kakor glajen bron.

^1:8 Pod perutmi, na štirih straneh, so imela človeške roke. Vsa štiri so imela obraze in peruti.

^1:9 Njihove peruti so se dotikale med seboj in niso se obračala pri hoji; vsako je hodilo naravnost naprej.

^1:10 Podoba njihovih obrazov: človeški obraz in obraz leva na desni so imela vsa štiri, obraz vola na levi vsa štiri in obraz orla vsa štiri.

^1:11 Takšni so bili njihovi obrazi. Njihove peruti so bile razprostrte navzgor; vsako bitje je imelo po dve, ki sta se dotikali, in dve, ki sta mu pokrivali telo.

^1:12 Vsako je hodilo naravnost naprej. Kamor je hotel iti duh, so šla in med hojo niso spreminjala smeri.

^1:13 Med živimi bitji je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor žareča žerjavica, kakor plamenice, ki so švigale med bitji sem in tja. Ogenj je ves sijal in iz ognja je švigal blisk.

^1:14 In živa bitja so tekala sem in tja; videti so bila kakor blisk.

^1:15 Ogledoval sem si živa bitja: glej, kolo je bilo na tleh poleg živih bitij s štirimi obrazi.

^1:16 Kolesa so bila videti kakor bleščeč taršíški kamen; vsa štiri so imela enako obliko. Videti so bila izdelana tako, kot da bi bilo eno kolo sredi drugega.

^1:17 Kadar so se premikala, so se mogla premikati v vse štiri smeri in med premikanjem niso spreminjala smeri.

^1:18 Njihova platišča so bila visoka in strašna, kajti platišča so bila polna oči krog in krog, pri vseh štirih.

^1:19 Kadar so živa bitja hodila, so se premikala tudi kolesa poleg njih, in kadar so se bitja vzdignila s tal, so se vzdignila tudi kolesa.

^1:20 Kamor je hotel iti duh, so šla. Kolesa so se vzdignila hkrati z njimi, ker je bil duh živega bitja v kolesih.

^1:21 Kadar so hodila bitja, so se premikala tudi kolesa; ko so stala, so stala tudi ta; kadar so se vzdignila s tal, so se hkrati z njimi vzdignila tudi kolesa, ker je bil duh živega bitja v kolesih.

^1:22 Nad glavami živih bitij je bil nekak nebesni obok, bleščeč kakor kristal, razprostrt nad njihovimi glavami.

^1:23 Pod nebesnim obokom so bile njihove peruti zravnane druga proti drugi; vsako bitje je imelo dve, ki sta mu pokrivali telo.

^1:24 Slišal sem šum njihovih peruti kakor bučanje velikih vodá, kakor glas Mogočnega. Kadar so hodila, je bobnelo kakor hrup vojske; kadar so stala, so povešala peruti.

^1:25 Iznad nebesnega oboka, ki je bil nad njihovimi glavami, je prihajalo šumenje.

^1:26 Vrh nebesnega oboka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor kamen safír, podobno prestolu. Na tem, kar je bilo videti kot prestol, je bila zgoraj postava, podobna človeku.

^1:27 In videl sem nekaj kakor očesce sijajnika, kakor ognjen obod okoli njega, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzgor. In od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzdol sem videl nekaj kakor ogenj in sij je bil okoli njega.

^1:28 Kakor mavrica, ki je na oblaku ob deževnem dnevu, tak je bil videti sijaj okoli njega. Takšna je bila prikazen tega, kar je podoba Gospodovega veličastva. Ko sem to videl, sem padel na obraz in slišal glas, ki je govoril.

^2:1 Rekel mi je: Sin človekov, postavi se na noge in govoril bom s teboj.

^2:2 Ko mi je govoril, je prišel vame duh in me postavil na noge. Slišal sem tega, ki mi je govoril.

^2:3 Rekel mi je: Sin človekov, pošiljam te k Izraelovim sinovom, k narodu upornikov, ki so se mi uprli. Oni in njihovi očetje so se mi upirali vse do tega dne.

^2:4 Ti ljudje so trmastega obraza in predrznega srca, k njim te pošiljam. Reci jim: Tako govori Gospod Bog:

^2:5 Naj poslušajo ali ne – kajti uporna hiša so – vendar naj spoznajo, da je bil prerok med njimi.

^2:6 Ti pa, sin človekov, se jih ne boj, tudi njihovih besed se ne boj, čeprav so zate osat in trnje in prebivaš med škorpijoni! Njihovih besed se ne boj in pred njihovim obličjem se ne zbegaj, kajti uporna hiša so.

^2:7 Govôri jim moje besede, naj poslušajo ali ne, ker so uporni.

^2:8 Ti pa, sin človekov, poslušaj, kar ti govorim! Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša! Odpri usta in jej, kar ti dajem!

^2:9 Videl sem: glej, roka se je iztegnila k meni in glej, v njej je bil knjižni zvitek.

^2:10 Razvil ga je pred menoj; bil je popisan na prednji in na zadnji strani. Na njem so bile zapisane žalostinke, tožba in bolečina.

^3:1 Rekel mi je: Sin človekov, jej, kar ti je ponujeno! Pojej ta zvitek, potem pojdi in govôri Izraelovi hiši!

^3:2 Odprl sem usta in dal mi je jesti ta zvitek.

^3:3 Rekel mi je: Sin človekov, nasiti si telo in si napolni notranjost s tem zvitkom, ki ti ga dajem! Použil sem ga in v ustih mi je bil sladek kakor med.

^3:4 Nato mi je rekel: Sin človekov, pojdi, napoti se k Izraelovi hiši in jim govôri z mojimi besedami!

^3:5 Saj nisi poslan k ljudstvu nerazumljivega govora in težkega jezika, temveč k Izraelovi hiši.

^3:6 Tudi ne k številnim ljudstvom nerazumljivega govora in težkega jezika, ki njihovih besed ne razumeš: zares, če bi te poslal k njim, bi te poslušali.

^3:7 Izraelova hiša pa te ne bo hotela poslušati; saj tudi mene nočejo poslušati. Vsa Izraelova hiša je namreč predrznega čela in trmastega srca.

^3:8 Glej, tvoje obličje sem naredil tako trdo, kakor je njihovo obličje, in tvoje čelo tako trdo, kakor je njihovo čelo.

^3:9 Kakor diamant, trše od skale sem naredil tvoje čelo. Ne boj se jih in pred njihovim obličjem se ne zbegaj, kajti uporna hiša so.

^3:10 Dalje mi je rekel: Sin človekov, vse moje besede, ki ti jih govorim, si vtisni v srce in jih poslušaj z ušesi.

^3:11 Potem pojdi in se napoti k izgnancem, k sinovom svojega ljudstva, in jim govôri; reci jim: Tako govori Gospod Bog – naj poslušajo ali ne.

^3:12 Tedaj me je duh vzdignil in zaslišal sem za seboj mogočno bobnenje: »Slavljeno Gospodovo veličastvo s svojega kraja!«

^3:13 Bil je šum, ki so ga delale peruti živih bitij, ko so se dotikale druga druge, in ropot koles poleg njih: mogočno bobnenje.

^3:14 Duh me je vzdignil in odnesel, in šel sem, v bridkosti in razburjenju svojega duha; močna je bila Gospodova roka nad menoj.

^3:15 Tako sem prišel k izgnancem v Tel Abíbu, ki so prebivali ob reki Kebár, kjer so se naselili. Tam sem bival sedem dni izmučen sredi med njimi.

^3:16 Ko se je izteklo sedem dni, se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^3:17 Sin človekov, postavil sem te za stražarja Izraelovi hiši. Ko zaslišiš besedo iz mojih ust, jih posvari v mojem imenu!

^3:18 Če porečem krivičnežu: »Gotovo umreš,« pa ga ne posvariš in ne spregovoriš, da bi posvaril krivičneža pred njegovo krivično potjo in ga ohranil pri življenju, bo ta krivičnež umrl zaradi svoje krivde, a njegovo kri bom terjal iz tvojih rok.

^3:19 Če pa si posvaril krivičneža, pa se ne odvrne od svoje krivičnosti in od svoje krivične poti, bo umrl zaradi svoje krivde, ti pa si boš rešil življenje.

^3:20 In če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in ravna krivično, mu nastavim oviro, da se spotakne, in bo umrl. Če ga nisi posvaril, bo umrl zaradi svojega greha; pravična dela, ki jih je storil, ne bodo ostala v spominu. A njegovo kri bom terjal iz tvojih rok.

^3:21 Če pa si pravičnega posvaril, naj ne greši, in pravični ne greši, bo zagotovo ostal pri življenju, ker se je dal posvariti. In ti si boš rešil življenje.

^3:22 Tam je bila nad mano Gospodova roka in rekel mi je: Vstani, pojdi v dolino; tam bom govoril s teboj.

^3:23 Vstal sem in šel v dolino. In glej, tam je stalo Gospodovo veličastvo kakor veličastvo, ki sem ga videl ob reki Kebár, in padel sem na obraz.

^3:24 Tedaj je prišel vame duh in me postavil na noge. Govoril je z menoj in rekel: Pojdi, zapri se v svojo hišo!

^3:25 Ti, sin človekov, glej: vrvi bodo deli nate in te zvezali z njimi, da ne boš mogel iti mednje.

^3:26 Jezik ti bom prilepil na nebo, da boš onemel in jim ne boš več opominjevalec, kajti uporna hiša so.

^3:27 Ko pa bom govoril s teboj, ti bom odprl usta in rekel jim boš: »Tako govori Gospod Bog.« Kdor posluša, posluša; kdor noče, noče; kajti uporna hiša so.

^4:1 Ti, sin človekov, si vzemi opeko, jo položi predse in zariši na njej mesto, Jeruzalem!

^4:2 Potem ga oblegaj: zgradi okop proti njemu, nasuj nasip proti njemu, postavi tabore proti njemu ter krog in krog razpostavi oblegovalne ovne proti njemu!

^4:3 Nato si vzemi železno ponev in jo postavi kot železen zid med sebe in mesto! Potem upri svoj obraz vanj, kakor da je oblegan in ga ti oblegaš! To bo znamenje za Izraelovo hišo.

^4:4 Potem lezi na svojo levo stran in polôži nanjo krivdo Izraelove hiše; kolikor dni boš ležal na njej, boš nosil njihovo krivdo.

^4:5 Jaz ti določim leta njihove krivde, po številu dni: tristo devetdeset dni boš nosil krivdo Izraelove hiše.

^4:6 Ko te dokončaš, lezi še drugič, a na desno stran, in nosi krivdo Judove hiše; štirideset dni, po en dan za vsako leto, po en dan za vsako leto sem ti določil.

^4:7 Usmeri svoj obraz in svoj goli laket proti obleganemu Jeruzalemu in prerokuj proti njemu.

^4:8 Glej, nate denem vrvi, da se ne boš obračal z ene strani na drugo, dokler ne dopolniš dni svojega obleganja.

^4:9 Vzemi si pšenice, ječmena, fižola, leče, prosa in pire. Deni to v isto posodo in si iz tega napravi kruh. Po številu dni, ki jih boš preležal na boku – tristo devetdeset dni – boš to jedel.

^4:10 Hrana, ki jo boš užival, naj bo odtehtana: dvajset šeklov na dan; od časa do časa jo zaužij.

^4:11 Tudi vodo boš pil odmerjeno: šestinko vrča; od časa do časa jo pij.

^4:12 Kruh boš jedel kot ječmenov kolač, na človeškem blatu ga boš pekel pred njihovimi očmi.

^4:13 Gospod je rekel: Tako bodo Izraelovi sinovi jedli nečisti kruh med narodi, kamor jih preženem.

^4:14 Tedaj sem rekel: »Oh, Gospod Bog, glej, moja duša se še ni omadeževala: od mladosti do zdaj še nisem jedel mrhovine ali kar so raztrgale zveri. Pokvarjeno meso še ni prišlo v moja usta.«

^4:15 Rekel mi je: Glej, dovolim ti goveje blato namesto človeškega blata, da si na njem pripraviš kruh.

^4:16 Nadalje mi je rekel: Sin človekov, glej, zlomil bom palico kruha v Jeruzalemu. Zaskrbljeni bodo jedli odtehtan kruh in osupli pili odmerjeno vodo.

^4:17 Primanjkovalo jim bo kruha in vode, osupli bodo eni kakor drugi in propadli bodo zaradi svoje krivde.

^5:1 Ti, sin človekov, si vzemi oster meč. Uporabljaj ga kot britev in ga potegni čez glavo in čez brado! Potem si vzemi tehtnico in razdeli lase.

^5:2 Tretjino las sežgi na ognju sredi mesta, ko se bodo dopolnili dnevi obleganja. Tretjino vzemi in jo z mečem razsekaj okoli mesta. Tretjino raztresi po vetru in jaz bom izdrl meč za njimi.

^5:3 Nato vzemi peščico od teh in jih zaveži v rob svojega plašča.

^5:4 Še od teh jih vzemi nekaj, jih vrzi v ogenj in sežgi. Od tam bo planil ogenj na vso Izraelovo hišo.

^5:5 Tako govori Gospod Bog: To je Jeruzalem. V sredo narodov sem ga postavil in okoli njega dežele.

^5:6 Pa se je uprl mojim odlokom, huje od narodov, in mojim zakonom bolj kot dežele okoli njega. Kajti moje odloke so zavrgli in po mojih zakonih se niso ravnali.

^5:7 Zato tako govori Gospod Bog: Ker ste bili bolj divji kakor narodi, ki so okoli vas, in se niste ravnali po mojih zakonih ne izpolnjevali mojih odlokov, ampak ste delali po šegah narodov, ki so okoli vas,

^5:8 zato tako govori Gospod Bog: Glej, tudi jaz sem proti tebi in izvršim sodbe v tvoji sredi pred očmi narodov.

^5:9 Zaradi vseh tvojih gnusnih dejanj bom storil, česar še nisem storil in česar v taki obliki ne bom več storil.

^5:10 Zato bodo starši jedli otroke v tvoji sredi in otroci jedli svoje starše. Sodbo bom izvršil nad tabo in ves tvoj ostanek raztresel na vse vetrove.

^5:11 Zato, kakor jaz živim – govori Gospod Bog – zares, ker si moje svetišče oskrunil z vsemi svojimi ostudnostmi in z vsemi gnusobami, bom tudi jaz rezal; moje oko bo neusmiljeno, tudi jaz ne bom prizanesel.

^5:12 Tretjina tvojih bo umrla za kugo in lakota jih bo pobrala v tvoji sredi, tretjina bo padla pod mečem okoli tebe, tretjino pa bom raztresel na vse vetrove in izdrl meč za njimi.

^5:13 Tako se bo polegla moja jeza, pomiril bom svoj srd nad njimi in mi bo odleglo. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz, Gospod, govoril v svoji gorečnosti, ko bom potešil svoj srd nad njimi.

^5:14 Spremenil te bom v pustinjo in v predmet sramotenja med narodi, ki so okoli tebe, pred očmi vseh mimoidočih.

^5:15 V sramotenje in posmeh boš, v svarilo in grozo narodom, ki so okoli tebe, ko bom izvršil sodbe nad tabo v jezi in srdu, s hudimi kaznimi. Jaz, Gospod, sem govoril.

^5:16 Ko bom poslal pogubne puščice lakote, najhujše med njimi, ki so za uničevanje – kajti poslal jih bom, da vas uničim – in bom povečal lakoto pri vas, vam bom zlomil palico kruha.

^5:17 Poslal bom nad vas lakoto in divje zveri, da ti ugrabijo otroke. Kuga in kri bosta prišli nadte in meč bom pripeljal nadte. Jaz, Gospod, sem govoril.

^6:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^6:2 Sin človekov, upri svoj obraz k Izraelovim goram in prerokuj proti njim!

^6:3 Reci: Izraelove gore, poslušajte besedo Gospoda Boga. Tako govori Gospod Bog goram in hribom, grapam in dolinam: Glejte, jaz bom pripeljal meč nad vas in uničil vaše višine.

^6:4 Vaši oltarji bodo opustošeni, vaši sončni stebri razbiti in vaše pobite bom vrgel pred vaše malike.

^6:5 Trupla Izraelovih sinov bom položil pred njihove malike in vaše kosti raztresel okoli vaših oltarjev.

^6:6 Povsod, kjer prebivate, bodo mesta opustošena in višine razdejane, tako da bodo vaši oltarji opustošeni in razdejani, vaši maliki razbiti in uničeni, vaši sončni stebri podrti in vaša dela odpravljena.

^6:7 Pobiti bodo padli v vaši sredi; tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

^6:8 Vendar bom pustil nekatere. Nekateri izmed vas bodo ubežali meču med narodi in bodo razkropljeni po deželah.

^6:9 Tedaj se me bodo tisti izmed vas, ki bodo ubežali, spominjali med narodi, kamor jih ujete odpeljejo; kajti strl bom njihovo vlačugarsko srce, ki se je odvrnilo od mene, in njihove oči, ki so se vlačugale z njihovimi maliki. Sami sebi se bodo studili zaradi hudobij, ki so jih počeli, zaradi vseh svojih gnusob.

^6:10 Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod. Nisem jim zaman govoril, da jim povzročim to nesrečo.

^6:11 Tako govori Gospod Bog: Ploskni z rokama in udari z nogo ter reci: »Gorje!« zaradi vseh strašnih gnusob Izraelove hiše. Zaradi njih bodo padli pod mečem, za lakoto in za kugo.

^6:12 Kdor bo daleč, bo umrl za kugo; kdor bo blizu, bo padel pod mečem; kdor bo ostal in bo obvarovan, pa bo umrl za lakoto. Tako bom potešil svoj srd nad njimi.

^6:13 Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko bodo njihovi pobiti ležali sredi malikov, okoli njihovih oltarjev, na vsakem visokem hribu, po vseh vrhovih gorá, pod vsakim zelenim drevesom in pod vsako košato terebinto, kjer koli so darovali prijetno dišavo vsem svojim malikom.

^6:14 Iztegnil bom roko zoper nje in spremenil deželo v pustinjo in stepo, od puščave do Rible, po vseh njihovih bivališčih. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^7:1 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

^7:2 Ti, sin človekov, tako govori Gospod Bog Izraelovi deželi: Konec! Konec pride nad štiri konce dežele.

^7:3 Zdaj je konec s teboj. Svojo jezo pošljem nadte, sodil te bom po tvojih potih in spravil nadte vse tvoje gnusobe.

^7:4 Moje oko se te ne bo usmililo, ne bom prizanesel. Da, tvoje poti bom spravil nadte in tvoje gnusobe bodo v tvoji sredi. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

^7:5 Tako govori Gospod Bog: Nesreča za nesrečo, glej, prihaja.

^7:6 In konec prihaja, prihaja konec! Zbudi se, k tebi, glej, prihaja!

^7:7 Tvoja usoda te je zatekla, prebivalec dežele! Prihaja čas, blizu je dan: bojnega hrupa, ne vriskanja po gorah.

^7:8 Zdaj kmalu izlijem nadte svoj srd in sprostim svojo jezo nad tabo. Sodil te bom po tvojih potih in spravil nadte vse tvoje gnusobe.

^7:9 Moje oko se ne bo usmililo, ne bom prizanesel. Po tvojih potih ti bom povrnil in tvoje gnusobe bodo v tvoji sredi. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod, ki udari.

^7:10 Glej, dan! Glej, prihaja! Usoda prihaja na dan. Palica cvete, nesramnost poganja.

^7:11 Nasilje se razrašča v palico krivičnosti. Nič ne bo ostalo od njih: nič od njihovega obilja, nič od njihovega hrupa, nihče ne bo žaloval za njimi.

^7:12 Prihaja čas, približuje se dan! Kupec naj se ne veseli in prodajalec naj se ne žalosti, kajti srd je nad vso njegovo množico.

^7:13 Prodajalec se namreč ne vrne več k prodanemu, čeprav je še med živimi, ker prerokovanje proti vsej njegovi množici ne bo preklicano. Zaradi svoje krivde ne bo nihče obvaroval svojega življenja.

^7:14 Zatrobili so v rog in vse pripravili, a nihče ne gre v boj, ker je moj srd nad vso njegovo množico.

^7:15 Zunaj je meč, znotraj sta kuga in lakota. Kdor je na polju, umre pod mečem; kdor pa je v mestu, ga požreta lakota in kuga.

^7:16 Ubežniki, ki bodo utekli, bodo po gorah kakor dolinski golobje in vsi bodo žalostno grulili, vsak zavoljo svoje krivde.

^7:17 Vse roke bodo obnemogle, vsa kolena splahnela kakor voda.

^7:18 Opašejo se z raševniki in groza jih bo zajela. Na vseh obrazih bo sramota, pleša na vseh njihovih glavah.

^7:19 Svoje srebro bodo odvrgli na ceste, njihovo zlato bo postalo nesnaga. Njihovo srebro in zlato jih ne bosta mogli rešiti na dan Gospodovega besa. Svoje duše ne bodo nasitili z njima in si ne napolnili trebuha; a prav zaradi njiju so si nakopali krivdo.

^7:20 Svoj prelepi nakit so uporabljali za napuh in delali iz njega podobe svojih ostudnosti, svojih ogabnosti, zato jim to spremenim v nesnago.

^7:21 Tujcem bom dal to v roke kot plen in krivičnikom zemlje za rop, da to oskrunijo.

^7:22 Odvrnil bom svoje obličje od njih in oskrunili bodo moj zaklad. Razbojniki bodo vdrli vanj in ga oskrunili.

^7:23 Pripravi verigo, kajti dežela je polna smrtnih obsodb in mesto polno nasilja.

^7:24 Pripeljal bom najhujše izmed narodov, da se polastijo njihovih hiš. Konec bom naredil prevzetnosti mogočnih in njihova svetišča bodo oskrunjena.

^7:25 Stiska prihaja; iskali bodo mir, pa ga ne bo.

^7:26 Nesreča za nesrečo pride, slaba novica za slabo novico. Tedaj bodo zahtevali videnje od preroka, a duhovnikovega pouka in nasveta starešin ne bo več.

^7:27 Kralj bo žaloval, knez se bo ogrnil v grozo in ljudstvu dežele se bodo tresle roke. Po njihovih potih bom ravnal z njimi, po njihovih sodbah jih bom sodil. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^8:1 V šestem letu, v šestem mesecu, petega v mesecu sem sedèl v svoji hiši in Judovi starešine so sedeli pred menoj. Tedaj je tam padla name roka Gospoda Boga.

^8:2 Videl sem: glej, postava je bila, podobna možu. Od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, navzdol je bil ogenj; in od njegovih ledij navzgor je bil videti kakor blesk, kakor bleščeč sijajnik.

^8:3 Iztegnil je nekakšno roko in me zgrabil za koder na moji glavi. Duh me je vzdignil med zemljo in nebo in me v Božjih videnjih pripeljal v Jeruzalem k vhodu notranjih vrat, ki gledajo proti severu. Tam je stal kip ljubosumnosti, ki zbuja ljubosumnost.

^8:4 In glej, tam je bilo veličastvo Izraelovega Boga, enako prikazni, ki sem jo videl v dolini.

^8:5 Rekel mi je: Sin človekov, vzdigni oči proti severu! Vzdignil sem oči proti severu, in glej, severno od oltarnih vrat, ob vhodu, je bil ta kip ljubosumnosti.

^8:6 Rekel mi je: Sin človekov, ali vidiš, kaj počenjajo? Velike gnusobe, ki jih tu počenja Izraelova hiša, da bi se oddaljila od mojega svetišča? A še večje gnusobe boš videl.

^8:7 Nato me je odpeljal k vhodu v dvor. Videl sem: glej, luknja je bila v zidu.

^8:8 Potem mi je rekel: Sin človekov, prebij zid! In ko sem prebil zid, glej, je bil tam vhod.

^8:9 Rekel mi je: Vstopi in poglej hude gnusobe, ki jih tu počenjajo!

^8:10 Tako sem vstopil in videl: glej, vsakršna laznina in ogabne živali, vsi maliki Izraelove hiše so bili vklesani krog in krog po zidu.

^8:11 Sedemdeset mož izmed starešin Izraelove hiše je stalo pred njimi, Šafánov sin Jaazanjá pa je stal v njihovi sredi. Vsak je imel svojo kadilnico v roki in vonj kadilnega oblaka se je dvigal.

^8:12 Tedaj mi je rekel: Ali si videl, sin človekov, kaj počnejo starešine Izraelove hiše v temi, vsak v sobi svojega malika? Govorijo namreč: »Gospod nas ne vidi, Gospod je zapustil deželo.«

^8:13 Potem mi je še rekel: Videl boš še večje gnusobe, ki jih počenjajo.

^8:14 Nato me je peljal k vhodu vrat Gospodove hiše, ki so proti severu. Glej, tam so sedele ženske in objokovale Tamúza.

^8:15 Rekel mi je: Si videl, sin človekov? Še večje gnusobe kakor te boš videl.

^8:16 Tedaj me je peljal v notranji dvor Gospodove hiše. In glej, pri vhodu v Gospodov tempelj, med preddverjem in oltarjem, je bilo kakih petindvajset mož. S hrbtom so bili obrnjeni proti Gospodovemu templju in z obrazom proti vzhodu; kleče proti vzhodu so molili sonce.

^8:17 Rekel mi je: Si videl, sin človekov? Mar je Judovi hiši premalo, da počenjajo gnusobe, ki jih tu počenjajo? Ali morajo deželo polniti z nasiljem in me vedno znova izzivati k jezi? Glej, vejico si dajejo pod nos.

^8:18 Zato bom tudi jaz ravnal srdito z njimi. Moje oko se ne bo usmililo, ne bom prizanesel. Četudi mi z močnim glasom vpijejo na ušesa, jih ne bom poslušal.

^9:1 Tedaj mi je z močnim glasom zavpil na ušesa in rekel: Približajte se, izvrševalci kazni nad mestom, vsak s svojim uničevalnim orožjem v roki!

^9:2 In glej, šest mož je prišlo po poti od Gornjih vrat, ki gledajo proti severu, vsak s svojim pokončevalnim orožjem v roki. Sredi med njimi je bil mož v platnenem oblačilu in s pisarsko pripravo ob ledjih. Prišli so in se postavili poleg bronastega oltarja.

^9:3 Veličastvo Izraelovega Boga se je iznad keruba, nad katerim je bilo, vzdignilo proti pragu hiše. Zaklical je možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih,

^9:4 Gospod mu je rekel: Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema, in zaznamuj črko tav na čelo možem, ki vzdihujejo in žalujejo zavoljo vseh gnusob, ki se dogajajo v njegovi sredi.

^9:5 Drugim pa je rekel, tako da sem slišal: Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj se ne usmili, ne prizanašajte!

^9:6 Starce, mladeniče in mladenke, otroke in žene pobijte in pokončajte! Ne dotikajte pa se nikogar, ki ima na sebi tav! Začnite pri mojem svetišču! In začeli so pri možeh, starešinah, ki so stali pred hišo.

^9:7 Rekel jim je: Oskrunite hišo, napolnite dvore s pomorjenimi; potem pojdite ven! Šli so ven in pobijali po mestu.

^9:8 Ko so tako pobijali, sem ostal le jaz. Padel sem na obraz, zavpil in rekel: »Oh, Gospod Bog, ali hočeš uničiti ves Izraelov ostanek, ko izlivaš svoj srd nad Jeruzalemom?«

^9:9 Rekel mi je: Krivda Izraelove in Judove hiše je zelo zelo velika. Dežela je polna krvi in mesto polno pokvarjenosti. Govorijo namreč: »Gospod je zapustil deželo« in »Gospod ne vidi«.

^9:10 Bom pa še jaz: moje oko se ne bo usmililo, ne bom prizanesel. Njihovo ravnanje bom spravil na njihovo glavo.

^9:11 In glej, mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih, je sporočil zadevo in rekel: Storil sem, kakor si mi zapovedal.

^10:1 Videl sem: glej, na oboku, ki je bil nad glavo kerubov, je bilo nekaj kakor kamen safir; nekaj, kar je bilo po obliki podobno prestolu, se je prikazalo nad njimi.

^10:2 Rekel je možu v platnenem oblačilu; rekel je: Stopi v prostor med kolesjem pod kerubom, napolni si obe roki z žarečim ogljem iz prostora med kerubi in ga raztresi nad mesto! Vstopil je pred mojimi očmi.

^10:3 Kerubi so stali na južni strani hiše, ko je mož vstopil. Oblak je napolnil notranji dvor

^10:4 in Gospodovo veličastvo se je vzdignilo iznad kerubov proti pragu hiše. Hiša se je napolnila z oblakom in dvor je bil poln sija Gospodovega veličastva.

^10:5 Šum peruti kerubov je bilo slišati do zunanjega dvora kakor glas Boga Mogočnega, ko govori.

^10:6 Ko je zapovedal možu v platnenem oblačilu in rekel: »Vzemi ognja iz prostora med kolesjem, iz prostora med kerubi«, je ta vstopil in se postavil poleg kolesa.

^10:7 Kerub je iztegnil roko iz prostora med kerubi proti ognju, ki je bil v prostoru med kerubi, ga vzel in položil v obe roki temu, ki je bil oblečen v platno. Ta ga je vzel in stopil ven.

^10:8 Tedaj se je pod perutmi kerubov prikazalo nekaj človeški roki podobnega.

^10:9 Videl sem: glej, štiri kolesa so bila poleg kerubov, eno kolo poleg vsakega keruba. Kolesa so bila videti kakor bleščeč taršíški kamen.

^10:10 Njihov videz je bil pri vseh štirih enak: kot da bi bilo eno kolo sredi drugega.

^10:11 Kadar so se premikala, so se mogla premikati v vse štiri smeri in med premikanjem niso spreminjala smeri; kamor se je namreč obrnilo glavno, tja so šla za njim. Med premikanjem niso spreminjala smeri.

^10:12 Célo njihovo telo, hrbet, roke, peruti in kolesa so bili krog in krog polni oči, tudi kolesa vseh štirih.

^10:13 Kolesa so dobila, kakor sem sam slišal, ime kolesje.

^10:14 Vsako bitje je imelo štiri obraze: prvi obraz je bil obraz vola, drugi obraz je bil obraz človeka, tretji je bil obraz leva in četrti obraz orla.

^10:15 Kerubi so se vzdignili – to je bilo živo bitje, ki sem ga videl ob reki Kebár.

^10:16 Ko so hodili kerubi, so se premikala tudi kolesa poleg njih; ko so kerubi razpeli peruti, da bi se vzdignili s tal, se tudi kolesa niso odmaknila od njih.

^10:17 Ko so stali, so tudi ona stala; ko pa so se vzdignili, so se vzdignila z njimi, ker je bil duh živega bitja v njih.

^10:18 Tedaj je Gospodovo veličastvo odšlo s praga hiše in se ustavilo nad kerubi.

^10:19 Kerubi so razpeli peruti in se pred mojimi očmi vzdignili s tal. Pri njihovem odhodu so bila tudi kolesa z njimi. Ustavili so se ob vhodu vzhodnih vrat Gospodove hiše in veličastvo Izraelovega Boga je bilo zgoraj nad njimi.

^10:20 To je bilo živo bitje, ki sem ga videl pod Izraelovim Bogom ob reki Kebár; spoznal sem, da so to kerubi.

^10:21 Vsak je imel štiri obraze, vsak štiri peruti; pod njihovimi perutmi je bilo nekaj človeškim rokam podobnega.

^10:22 O podobi njihovih obrazov pa to: bili so isti obrazi, ki sem jih videl ob reki Kebár – taki so bili videti. Šli so vsi naravnost naprej.

^11:1 Tedaj me je duh vzdignil in me odpeljal k vzhodnim vratom Gospodove hiše, ki gledajo proti vzhodu. In glej, pri vhodu vrat je bilo petindvajset mož. Med njimi sem videl Azúrjevega sina Jaazanjája in Benajájevega sina Pelatjája, višja uradnika ljudstva.

^11:2 Gospod mi je rekel: Sin človekov, to so možje, ki snujejo zlo in delijo hudobne nasvete v tem mestu.

^11:3 Govorijo: »Ni že čas, da bi zidali hiše? Mesto je lonec, mi pa smo meso.«

^11:4 Zato prerokuj proti njim, prerokuj, sin človekov!

^11:5 Tedaj je šinil vame Gospodov duh in mi rekel: Reci: Tako govori Gospod: Tako govorite, Izraelova hiša; vem, kaj vam roji po glavi.

^11:6 Številne ste pobili v tem mestu in njegove ulice napolnili s pobitimi.

^11:7 Zato tako govori Gospod Bog: Pobiti, ki ste jih pokosili v njegovi sredi, ti so meso in mesto je lonec. Vas pa odpeljem iz njega.

^11:8 Meča ste se bali, a prav meč spravim nad vas, govori Gospod Bog.

^11:9 Odpeljem vas iz njegove srede in vas dam tujcem v roke ter izvršim sodbo nad vami.

^11:10 Pod mečem boste padli, na Izraelovih tleh vas bom sodil. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

^11:11 To mesto vam ne bo lonec in vi ne boste meso v njem; na Izraelovih tleh vas bom sodil.

^11:12 Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod, po čigar zakonih se niste ravnali in čigar odlokov niste izpolnjevali, temveč ste delali po šegah narodov, ki so okoli vas.

^11:13 Ko sem tako prerokoval, je umrl Benajájev sin Pelatjá. Jaz pa sem padel na obraz, zavpil z močnim glasom in rekel: »Oh, Gospod Bog, ali hočeš popolnoma pokončati Izraelov ostanek?«

^11:14 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^11:15 Sin človekov, o tvojih bratih, rojakih, o tvojih sorodnikih in o vsej Izraelovi hiši, o vseh teh pravijo jeruzalemski prebivalci: »Ostanite daleč od Gospoda, dežela je dana nam v posest.«

^11:16 Zato reci: Tako govori Gospod Bog: Res sem jih pregnal daleč med narode in jih razkropil po deželah, a vsaj v malem sem jim bil svetišče v deželah, kamor so prišli.

^11:17 Zato reci: Tako govori Gospod Bog: Zbral vas bom izmed ljudstev in vas združil iz dežel, kamor ste se razkropili, in vam bom dal Izraelovo deželo.

^11:18 Ko bodo prišli tja, bodo odstranili iz nje vse njene ostudnosti in vse gnusobe.

^11:19 Dal jim bom eno srce in novega duha bom položil v njihovo notranjost. Odstranil bom kamnito srce iz njihovega telesa in jim dal meseno srce,

^11:20 da se bodo ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog.

^11:21 Tistim pa, katerih srce teka za ostudnostmi in gnusobami, bom njihovo ravnanje spravil na njihovo glavo, govori Gospod Bog.

^11:22 Tedaj so kerubi razpeli peruti in kolesa so šla poleg njih. Zgoraj nad njimi je bilo veličastvo Izraelovega Boga.

^11:23 In vzdignilo se je Gospodovo veličastvo iznad srede mesta in se ustavilo na gori, ki je vzhodno od mesta.

^11:24 Mene pa je vzdignil duh in me pripeljal v videnju, v Božjem duhu, nazaj v Kaldejo k izgnancem. Potem je videnje, ki sem ga videl, izginilo izpred mene.

^11:25 Govoril sem izgnancem o vseh rečeh, ki mi jih je Gospod dal videti.

^12:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^12:2 Sin človekov, sredi uporne hiše prebivaš. Oči imajo, da bi videli, pa ne vidijo; ušesa imajo, da bi slišali, pa ne slišijo, kajti uporna hiša so.

^12:3 Zato si, sin človekov, pripravi culo za izgnanstvo in se izseli podnevi pred njihovimi očmi. Preselil se boš pred njihovimi očmi iz svojega kraja v drug kraj. Morda uvidijo, da so uporna hiša.

^12:4 Prinesi ven svoje reči kakor izgnančevo culo, podnevi pred njihovimi očmi. Sam odrini zvečer pred njihovimi očmi, kakor tisti, ki odhajajo v izgnanstvo.

^12:5 Pred njihovimi očmi si prebij steno in zlezi skoznjo.

^12:6 Vzdigni pred njihovimi očmi culo na rame in jo odnesi v mraku. Zagrni si obraz, da ne boš videl dežele, ker te naredim za znamenje Izraelovi hiši.

^12:7 Storil sem tako, kakor mi je bilo ukazano. Svoje reči sem podnevi znesel ven kakor izgnančevo culo. Zvečer sem si z roko prebil steno. V mraku sem odšel, na rami sem pred njihovimi očmi nosil culo.

^12:8 Drugo jutro se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^12:9 Sin človekov, ali ti ni rekla Izraelova hiša, uporna hiša: »Kaj delaš?«

^12:10 Reci jim: Tako govori Gospod Bog: »Ta izrek velja knezu v Jeruzalemu in vsej Izraelovi hiši, ki je v njem.«

^12:11 Reci: Jaz sem za vas znamenje. Kakor sem jaz storil, tako se bo zgodilo njim: v izgnanstvo, v ujetništvo pojdejo.

^12:12 Knez, ki je v njihovi sredi, bo vzdignil culo na rame, krenil v mraku, prebil steno, da pride skoznjo. Obraz si bo zakril, da s svojimi očmi ne bo več videl dežele.

^12:13 Svojo mrežo razpnem nad njim, da se ujame v mojo past. V Babilon ga spravim, v deželo Kaldejcev; pa je ne bo videl in bo tam umrl.

^12:14 Vse, ki so okoli njega, njegove pomočnike in vse njegove čete razkropim na vse vetrove in izderem meč za njimi.

^12:15 Ko jih razkropim med narode in razsejem po deželah, bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^12:16 Maloštevilne izmed njih pa obvarujem pred mečem, pred lakoto in kugo, da bodo o vseh svojih gnusobah pripovedovali med narodi, kamor pridejo. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^12:17 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^12:18 Sin človekov, jej svoj kruh z drgetom in pij vodo s trepetom in v tesnobi!

^12:19 Reci ljudstvu dežele: Tako govori Gospod Bog prebivalcem Jeruzalema, Izraelovi deželi: V tesnobi bodo jedli svoj kruh in v grozi pili vodo, saj bo njegova zemlja opustošena, oropana svojega obilja zaradi nasilja vseh prebivalcev v njem.

^12:20 Naseljena mesta bodo opustošena in dežela bo pustinja. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

^12:21 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^12:22 Sin človekov, kaj je s tem vašim pregovorom, ki kroži v Izraelovi deželi: »Dnevi tečejo, vsako videnje pa se izjalovi?«

^12:23 Zato jim reci: Tako govori Gospod Bog: Konec storim temu pregovoru, ne bodo ga več uporabljali v Izraelu. Kar povej jim: Blizu so dnevi, ko se vsako videnje uresniči.

^12:24 Kajti ne bo več lažnega videnja in varljivega vedeževanja sredi Izraelove hiše.

^12:25 Kajti jaz, Gospod, bom govoril. Beseda, ki jo bom izrekel, se bo izpolnila. Ne bo se več zavlačevalo. Še v vaših dneh, uporna hiša, bom govoril besedo in jo izpolnil, govori Gospod Bog.

^12:26 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^12:27 Sin človekov, glej, Izraelova hiša pravi: »Videnje, ki ga ta gleda, se uresniči šele po mnogih dneh; ta prerokuje za daljne čase.«

^12:28 Zato jim reci: Tako govori Gospod Bog: Nobena mojih besed se ne bo več zavlačevala. Beseda, ki jo govorim, se izpolni, govori Gospod Bog.

^13:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^13:2 Sin človekov, prerokuj proti Izraelovim prerokom, ki prerokujejo! Reci tem, ki prerokujejo iz svoje glave: Čujte Gospodovo besedo!

^13:3 Tako govori Gospod Bog: Gorje neumnim prerokom, ki sledijo svojemu duhu in ničesar ne vidijo!

^13:4 Kakor šakali v razvalinah so tvoji preroki, Izrael.

^13:5 Niste se povzpeli do preloma ne zidali zidu za Izraelovo hišo, da bi trdno stala v boju na Gospodov dan.

^13:6 Prevaro gledajo in laž vedežujejo. Pravijo: »Gospod govori,« čeprav jih Gospod ni poslal. Vendar čakajo, da bo uresničil njihovo besedo.

^13:7 Mar niste gledali varljivih videnj in pripovedovali lažnih vedeževanj, ko ste pravili: »Gospod govori,« čeprav nisem govoril.

^13:8 Zato tako govori Gospod Bog: Ker govorite prevaro in gledate laž, glejte, sem proti vam, govori Gospod Bog.

^13:9 Moja roka bo proti prerokom, ki gledajo prevaro in vedežujejo laž. Ne bodo več v skupnosti mojega ljudstva in ne bodo vpisani v knjigo Izraelove hiše. Ne bodo prišli v Izraelovo deželo. Tako boste spoznali, da sem jaz Gospod Bog.

^13:10 Kajti zavajajo moje ljudstvo, ko govorijo: »Mir!«, miru pa ni. Ko ljudstvo zida steno, glej, jo ti pleskajo z beležem.

^13:11 Povej belivcem: Zagotovo bo padla. Ploha se bo ulila, dal bom, da bo padala kamena toča, prihrumel bo vihar

^13:12 in glej, zid bo padel! Ali vam tedaj ne rečejo: »Kje je belež, s katerim ste pleskali?«

^13:13 Zato tako govori Gospod Bog: V svojem srdu bom prignal vihar, zaradi moje jeze se bo ulila ploha in zaradi moje togote bo uničevala kamena toča.

^13:14 Podrl bom zid, ki ste ga popleskali z beležem, podrl ga bom do tal, da se bo pokazal njegov temelj. Ko bo padel, boste pokončani v njegovi sredi. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

^13:15 Tako bom potešil svoj srd nad zidom in nad tistimi, ki so ga belili, in vam rekel: Ni več zidu ne njegovih belivcev,

^13:16 Izraelovih prerokov, ki so prerokovali o Jeruzalemu in gledali videnja miru zanj, miru pa ni bilo, govori Gospod Bog.

^13:17 Ti pa, sin človekov, upri svoj obraz proti hčeram svojega ljudstva, ki prerokujejo iz svoje glave, in prerokuj proti njim!

^13:18 Reci: Tako govori Gospod Bog: Gorje ženskam, ki vežejo čarovne obveze na vsa zapestja in izdelujejo tančice za glave vsake velikosti, da bi ulovile duše! Mislite, da boste ulovile duše pripadnikov mojega ljudstva, svojo dušo pa ohranile pri življenju?

^13:19 Skrunite me pri mojem ljudstvu za prgišče ječmena in nekaj koščkov kruha, ko morite duše, ki bi ne smele umreti, in puščate pri življenju duše, ki bi ne smele živeti, ko lažete mojemu ljudstvu, ki rado posluša laž.

^13:20 Zato tako govori Gospod Bog: Glejte, jaz sem proti čarovnim obvezam, s katerimi lovite duše kakor ptice. Iztrgam vam jih iz rok, in duše, ki jih lovite, izpustim na prosto kakor ptice.

^13:21 Raztrgam vaše tančice in rešim svoje ljudstvo iz vaših rok. Ne bodo več plen v vaših rokah. Tedaj boste spoznale, da sem jaz Gospod.

^13:22 Ker ste z lažjo užalostile srce pravičnega, ki ga jaz nisem hotel užalostiti, in okrepile roke krivičnega, da se ni spreobrnil od svoje hudobne poti, da bi se ohranil pri življenju,

^13:23 ne boste več imele varljivih videnj in vedeževale laži. Svoje ljudstvo bom rešil iz vaših rok in tedaj boste spoznale, da sem jaz Gospod.

^14:1 Tedaj je prišlo k meni nekaj Izraelovih starešin in so se usedli pred mano.

^14:2 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^14:3 Sin človekov, ti možje so se s srcem navezali na malike in jih postavili predse, da si zaradi njih nakopavajo krivdo. Ali naj res pustim, da me vprašujejo za svèt?

^14:4 Zato govôri z njimi in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Prav vsakemu iz Izraelove hiše, ki se s srcem navezuje na malike in jih postavlja predse, da si zaradi njih nakopava krivdo, pa kljub temu prihaja k preroku, bom jaz, Gospod, zaradi množice njegovih malikov sam odgovoril,

^14:5 tako da bom prijel Izraelovo hišo za srce: vse, ki so se mi zavoljo svojih malikov odtujili.

^14:6 Zato reci Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Spreobrnite se in se odvrnite od svojih malikov! Odvrnite svoj obraz od vseh svojih gnusob!

^14:7 Kajti prav vsakemu iz Izraelove hiše in izmed tujcev, naseljenih v Izraelu, ki se mi odtuji in se s srcem navezuje na malike, jih postavlja predse, da si zaradi njih nakopava krivdo, pa kljub temu prihaja k preroku, da me povpraša zase, bom jaz, Gospod, sam odgovoril.

^14:8 Obrnil bom svoj obraz zoper tistega človeka, ga naredil za svarilno znamenje in pregovor ter ga iztrebil iz srede svojega ljudstva. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

^14:9 Če pa se prerok da premotiti in spregovori besedo, bom še jaz, Gospod, premotil tistega preroka; iztegnil bom roko zoper njega in ga iztrebil iz srede svojega ljudstva Izraela.

^14:10 Oba bosta nosila krivdo: krivda povpraševalca bo enaka kakor prerokova krivda.

^14:11 Tako se Izraelova hiša ne bo več oddaljila od mene in se ne bo več omadeževala z vsemi svojimi hudodelstvi, temveč bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog, govori Gospod Bog.

^14:12 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^14:13 Sin človekov, če bi se dežela pregrešila proti meni in se mi izneverila in bi zato iztegnil roko zoper njo in ji zlomil palico kruha, poslal lakoto nadnjo in v njej pokončal ljudi in živino,

^14:14 celo če bi bili ti trije možje v njeni sredi: Noe, Daniel in Job, bi s svojo pravičnostjo rešili le sebe, govori Gospod Bog.

^14:15 Ali če bi spustil v deželo divje zveri, da bi jo oropale otrok, da bi postala puščava in bi zaradi zveri nihče ne hodil skoznjo,

^14:16 pa bi bili ti trije možje v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sinov ne hčerá, le sebe bi rešili, dežela pa bi postala puščava.

^14:17 Ali če bi poslal meč nad to deželo in rekel: Meč naj gre po deželi, in bi iz nje iztrebil ljudi in živino,

^14:18 pa bi bili ti trije možje v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sinov ne hčerá, le sebe bi rešili.

^14:19 Ali če bi poslal kugo v to deželo in bi razlil svoj srd nad njo v krvi, tako da bi iztrebil iz nje ljudi in živino,

^14:20 pa bi bili Noe, Daniel in Job v njeni sredi – kakor jaz živim, govori Gospod Bog –, ne bi rešili ne sina ne hčere, le sebe bi rešili s svojo pravičnostjo.

^14:21 Kajti tako govori Gospod Bog: Čeprav pošljem svoje štiri pogubne šibe: meč, lakoto, divje zveri in kugo nad Jeruzalem, da iztrebim iz njega ljudi in živino,

^14:22 glejte, bo vendarle preostal v njem ostanek, ki popelje iz njega sinove in hčere. Ti bodo prišli k vam, videli boste njihovo pot in njihova dejanja. In potolaženi boste zaradi nesreče, ki sem jo poslal nad Jeruzalem, zaradi vsega, kar sem spravil nadenj.

^14:23 Potolažili vas bodo, ko boste videli njihovo pot in njihova dejanja. Tako boste spoznali, da nisem ničesar storil brez vzroka, kar sem storil v njem, govori Gospod Bog.

^15:1 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

^15:2 Sin človekov, v čem je les vinske trte boljši od drugega lesa, njene mladike boljše od gozdnega drevja?

^15:3 Ali vzamejo njen les, da ga porabijo za kakšno delo? Mar naredijo iz njega toporišče, da nasadijo nanj kakšno napravo?

^15:4 Glej, ognju jo dajo v hrano. Ko ogenj použije oba kraka in je sredina ožgana, mar je še uporabna za kakšno delo?

^15:5 Če še cela ni bila uporabna za nobeno delo, koliko manj bo za kaj uporabna, ko jo zajame in použije ogenj!

^15:6 Zato tako govori Gospod Bog: Kakor les vinske trte med gozdnim drevjem, ki sem ga izročil ognju v hrano, tako izročim jeruzalemske prebivalce.

^15:7 Svoj obraz obrnem zoper nje: čeprav so se rešili iz ognja, jih bo ogenj použil. Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odvrnem svoj obraz od njih;

^15:8 deželo pa spremenim v puščavo, ker so se v nezvestobi izneverili, govori Gospod Bog.

^16:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^16:2 Sin človekov, oznani prestolnici Jeruzalem njene gnusobe

^16:3 in reci: Tako govori Gospod Bog prestolnici Jeruzalem: Tvoj izvir in tvoj rod je iz kánaanske dežele, tvoj oče je Amoréjec, tvoja mati Hetejka.

^16:4 Ob tvojem rojstvu, na dan, ko si bila rojena, ti niso odrezali popkovine, niso te skrbno umili z vodo, niso te odrgnili s soljo ne povili v plenice.

^16:5 Nobeno oko se te ni usmililo, da bi ti bilo storilo katero teh reči iz sočutja do tebe. Odvrgli so te na polje, ker se jim je tvoje življenje gnusilo na dan tvojega rojstva.

^16:6 Tedaj sem šel mimo tebe in sem videl, kako si cepetala v svoji krvi. In rekel sem ti v tvoji krvi: »Živi!« Da, rekel sem ti v tvoji krvi: »Živi!«

^16:7 Rast sem ti dal kakor cvetici na polju. Rastla si, postala si velika in se razvila v lepotico: prsi so se ti napele in lasje so ti zrastli. Bila pa si še naga in gola.

^16:8 Tedaj sem spet šel mimo tebe in te videl. In glej, bil je tvoj čas, čas ljubezni. Razgrnil sem čezte krajec svojega plašča in pokril tvojo goloto. Prisegel sem ti in sklenil zavezo s teboj, govori Gospod Bog, in postala si moja.

^16:9 Nato sem te umil z vodo, spral s tebe tvojo kri in te mazilil z oljem.

^16:10 Oblekel sem te v pisano vezenino, ti obul sandale iz delfinove kože, te opasal s tenkim platnom in ogrnil s svilo.

^16:11 Okrasil sem te z nakitom, zapestnici sem ti del na roke in ogrlico okoli vratu.

^16:12 Dal sem ti obroček v nos, uhane v ušesa in lepo krono na glavo.

^16:13 Okrašena si bila z zlatom in s srebrom, tvoja obleka je bila iz tenkega platna, iz svile in pisane vezenine. Kruh iz bele moke, med in olje si uživala. Postala si zelo zelo lepa, vredna kraljevske časti.

^16:14 Tvoje ime je prodrlo med narode zaradi tvoje lepote. Saj je bila popolna, zavoljo sijaja, ki sem ti ga nadel, govori Gospod Bog.

^16:15 A preveč si se zanašala na svojo lepoto: zaradi svojega slovesa si se začela vlačugati. Vsakemu, ki je šel mimo, si se ponudila za vlačugo, postala si njegova.

^16:16 Vzela si nekaj svojih oblačil, si naredila živobarvne višine in se vlačugala ob njih – to bi se vendar ne smelo zgoditi!

^16:17 Vzela si svoje lepe dragotine iz mojega zlata in srebra, ki sem ti jih dal, naredila si si podobe malikov in se vlačugala z njimi.

^16:18 Vzela si tudi svoja pisana vezena oblačila, jih pokrivala z njimi in polagala prednje moje olje in kadilo.

^16:19 Moj kruh, ki sem ti ga dal, beli kruh, olje in med, s čimer sem te hranil, si polagala prednje v prijeten vonj. To se je dogajalo, govori Gospod Bog.

^16:20 Vzela si sinove in hčere, ki si mi jih rodila, in si jih žrtvovala njim v hrano. Ti je bilo vlačuganje premalo,

^16:21 da si klala moje sinove in jim jih izročala v žgalno daritev?

^16:22 In pri vseh svojih gnusobah in vlačuganju se nisi spomnila dni svoje mladosti, ko si bila naga in gola in si cepetala v svoji krvi.

^16:23 Po vseh svojih hudobijah – gorje, gorje ti, govori Gospod Bog –

^16:24 si si pozidala obokan hram in postavila vzpetino za malike na vsakem trgu.

^16:25 Na vsakem križišču si si pozidala svojo vzpetino, da si skrunila svojo lepoto, se vdajala vsakemu, ki je šel mimo, in množila svoje vlačuganje.

^16:26 Vlačila si se s sinovi Egipta, s svojimi pohotnimi sosedi, in množila svoje vlačuganje, da bi me izzivala.

^16:27 Glej, iztegnil sem roko zoper tebe, ti zmanjšal odmerjeni živež in te izročil na milost in nemilost tvojim sovražnicam, hčeram Filistejcev, ki so se sramovale tvoje razuzdanosti.

^16:28 V svoji nenasitnosti si se vlačugala tudi z Asirci; da, tudi z njimi si se vlačila, pa se še nisi nasitila.

^16:29 Množila si svoja vlačuganja z deželo kramarjev, s Kaldejo. A še s tem se nisi nasitila.

^16:30 Kako hlastajoče je bilo tvoje srce, govori Gospod Bog, ko si počenjala vse to, ta dela gospodovalne vlačuge!

^16:31 Ko si si zidala obokan hram na vsakem križišču in si na vsakem trgu postavljala vzpetino, nisi bila kakor vlačuga, saj nisi marala plačila,

^16:32 temveč kakor prešuštnica, ki si namesto svojega moža jemlje tujce.

^16:33 Vsem vlačugam dajejo darilo, ti pa si sama dajala darila vsem svojim ljubimcem in jih s tem podkupovala, da bi se z vseh strani prihajali k tebi vlačugat.

^16:34 V tvojem vlačuganju se je pri tebi godilo nasprotno kot pri drugih ženskah: nihče te ni silil k vlačuganju in sama si dajala plačilo, niso drugi tebi plačevali. Sprevrgla si se!

^16:35 Zato, vlačuga, poslušaj Gospodovo besedo!

^16:36 Tako govori Gospod Bog: Ker si se vdajala svoji pohoti, razkrivala pri vlačuganju svojo nagoto pred ljubimci in pred vsemi gnusnimi maliki, in zaradi krvi tvojih otrok, ki si jim jih žrtvovala,

^16:37 glej, zaradi tega zberem vse tvoje ljubimce, ki si jim bila všeč, vse, ki si jih ljubila, in vse, ki si jih sovražila. Zberem jih zoper tebe z vseh strani in razkrijem vpričo njih tvojo nagoto, da bodo videli vso tvojo goloto.

^16:38 Sodil te bom, kakor se sodijo prešuštnice in morilke: predam te krvi svojega srda in svoje ljubosumnosti,

^16:39 dam te njim v roke, da podrejo tvoj obokani hram in porušijo tvoje vzpetine, ti slečejo oblačila, ti poberejo lepe dragotine in te pustijo nago in golo.

^16:40 Nato pripeljejo zoper tebe zbor: kamnali te bodo in te prebodli z meči.

^16:41 Tvoje hiše bodo požgali z ognjem in vpričo množice žená izvršili sodbe nad tabo. Tako bom naredil konec tvojemu vlačuganju in tudi plačila ne boš več dajala.

^16:42 Utešil bom svoj srd nad teboj in moja ljubosumnost se umakne od tebe; pomiril se bom in se ne bom več jezil.

^16:43 Ker se nisi spomnila dni svoje mladosti in si me izzivala z vsem tem, ti bom še jaz spravil tvoje ravnanje na glavo, govori Gospod Bog. Mar nisi uganjala razuzdanosti pri vseh svojih gnusobah?

^16:44 Glej, vsak sestavljavec pregovorov bo na tvoj račun uporabil zbadljivko in rekel: »Kakršna mati, takšna hči!«

^16:45 Ti si res hči matere, ki se je naveličala svojega moža in otrok, in sestra svojih sestrá si, ki so se naveličale svojih mož in otrok. Vaša mati je Hetejka in vaš oče je Amoréjec.

^16:46 Tvoja starejša sestra, ki s svojimi hčerami prebiva na tvoji levici, je Samarija; tvoja mlajša sestra, ki s svojimi hčerami prebiva na tvoji desnici, je Sódoma.

^16:47 Premalo ti je bilo, da bi hodila po njunih potih in delala gnusobe kakor oni dve: kmalu si ravnala huje kakor oni dve na vseh svojih potih.

^16:48 Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, še Sódoma, tvoja sestra, in njene hčere niso počenjale tega, kar si počenjala ti in tvoje hčere.

^16:49 Glej, tole je bila krivda tvoje sestre Sódome: s svojimi hčerami vred je bila napuhnjena zaradi obilja kruha in brezskrbnega pokoja in ni pomagala stiskanim in revnim.

^16:50 Prevzetne so postale in počenjale gnusobo pred menoj; tedaj sem jih odstranil, kakor si videla.

^16:51 Samarija ni zagrešila niti polovice tvojih grehov. Ti si množila svoje gnusobe bolj kakor oni dve. Svoji sestri si po svoje opravičila spričo vseh svojih gnusob, ki si jih zakrivila.

^16:52 Nôsi torej tudi ti svojo sramoto, ker si posredovala v prid svojih sester; saj sta po tvojih grehih, s katerimi si se gnusneje pregrešila kakor oni dve, pravičnejši od tebe. Sramuj se torej in nôsi svojo sramoto, ker si po svoje opravičila svoji sestri.

^16:53 Obrnil bom njihovo usodo, usodo Sódome in njenih hčerá ter usodo Samarije in njenih hčerá. Obrnil bom tudi tvojo usodo v njihovi sredi,

^16:54 da boš nosila svojo sramoto in se sramovala vsega, kar si počela, ko si jima v tolažbo.

^16:55 Tvoja sestra Sódoma in njene hčere se vrnejo v svoje prejšnje stanje; prav tako se Samarija in njene hčere vrnejo v svoje prejšnje stanje, tudi ti in tvoje hčere se vrnete v svoje prejšnje stanje.

^16:56 Mar ni bila tvoja sestra Sódoma kot zbadljivka v tvojih ustih na dan tvojega napuha,

^16:57 preden se je razkrila tvoja hudobija? Zdaj pa si ti posmeh hčeram Arámcev in vsem okoli nje, hčeram Filistejcev, ki te vsepovsod zasmehujejo.

^16:58 Tako nosiš kazen za svojo razuzdanost in za svoje gnusobe, govori Gospod.

^16:59 Tako namreč govori Gospod Bog: Ravnal sem s tabo, kakor si ravnala ti, ki si poteptala prisego in prelomila zavezo.

^16:60 Vendar se bom spomnil svoje zaveze s tabo v dneh tvoje mladosti in bom sklenil s teboj večno zavezo.

^16:61 Tedaj se boš spomnila svojih poti in se sramovala, ko vzamem tvoje sestre, tako starejše kakor mlajše od tebe, in ti jih dam za hčere, vendar ne zaradi zaveze s teboj.

^16:62 Da, svojo zavezo sklenem s teboj in tedaj spoznaš, da sem jaz Gospod –

^16:63 da se osramočena spomniš tega in od sramu ne odpreš več ust, ko ti odpustim vse, kar si počela, govori Gospod Bog.

^17:1 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

^17:2 Sin človekov, zastavi uganko in povej priliko Izraelovi hiši!

^17:3 Reci: Tako govori Gospod Bog: Velik orel z velikimi perutmi, z dolgimi krili, poln perja pisanih barv, je prišel na Libanon. Zgrabil je vrh cedre,

^17:4 ji odtrgal vrhnjo mladiko, jo odnesel v deželo kramarjev, jo postavil v trgovsko mesto.

^17:5 Potem je vzel nekaj semena dežele, ga dal v setveno polje; kot sadiko ob obilni vodi, kot vrbo ga je zasadil.

^17:6 Pognalo je in postalo vinska trta, bohotna in nizke rasti; njene veje naj bi se obračale k njemu, njene korenine pa ostale pod njo. Tako je postala vinska trta, poganjala veje in raztezala mladike.

^17:7 Bil pa je še en velik orel z velikimi perutmi in gostim perjem. In glej, ta trta je obrnila korenine proti njemu in stezala veje k njemu, da bi jo namakal bolj kot greda, v katero je bila vsajena.

^17:8 V rodovitno polje, ob obilni vodi je bila zasajena, da bi poganjala veje in rodila sad, da bi postala plemenita trta.

^17:9 Reci: Tako govori Gospod Bog: Bo mar uspevala? Ne bo oni izruval njenih korenin in porezal njenega sadu, da se bo posušila, da se njeno sveže listje posuši? Ne bo treba močnega lakta ne veliko ljudi, da jo s korenino vred izpulijo.

^17:10 Glej, zasajena je bila, pa bo uspevala? Se ne bo, ko butne vanjo vzhodnik, docela posušila? Na gredi, kjer je zrastla, bo usahnila.

^17:11 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^17:12 Reci uporni hiši: Mar ne veste, kaj to pomeni? Reci: Glejte, babilonski kralj je prišel v Jeruzalem, vzel njegovega kralja in njegove kneze ter jih odpeljal k sebi v Babilon.

^17:13 Potem je vzel kraljevega potomca, sklenil zavezo z njim in mu naložil prisego. Tudi veljake v deželi je odpeljal,

^17:14 da bi bilo kraljestvo oslabljeno in se ne bi vzdignilo, marveč bi držalo zavezo z njim in obstalo.

^17:15 Toda uprl se mu je in poslal svoje odposlance v Egipt, naj mu dajo konj in veliko čet. Ali bo uspel? Mar se bo rešil tisti, ki tako dela? Prelomil je zavezo in naj bi se rešil?

^17:16 Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, prav v kraju, kjer biva kralj, ki ga je postavil za kralja in čigar prisego je poteptal in prelomil njegovo zavezo, pri njem, sredi Babilona bo umrl!

^17:17 Faraon pa mu z veliko vojsko in s številno množico ne bo pomagal v boju, ko bo nasut nasip in bodo zgrajeni okopi, da se pokonča veliko življenj.

^17:18 Kajti poteptal je prisego in prelomil zavezo; glej, dal je roko, in vendar je vse to storil! Ne bo ubežal!

^17:19 Zato tako govori Gospod Bog: Kakor jaz živim, meni dano prisego, ki jo je poteptal, in mojo zavezo, ki jo je prelomil, bom spravil na njegovo glavo.

^17:20 Svojo mrežo bom razpel čezenj, da se ujame v moji pasti. V Babilon ga bom pripeljal in ga tam sodil zaradi nezvestobe, ki jo je zagrešil proti meni.

^17:21 Vsi njegovi ubežniki iz vseh njegovih čet bodo popadali pod mečem, preostali pa se bodo razkropili na vse vetrove. Tedaj boste spoznali, da sem jaz, Gospod, govoril.

^17:22 Tako govori Gospod Bog: Jaz sam bom vzel vršič visoke cedre in ga potaknil, od njegovih vrhnjih mladik bom odtrgal nežno vejico in jo zasadil na visoko in vzvišeno goro.

^17:23 Na Izraelov gorski vrh jo bom zasadil, pognala bo veje in obrodila sad, postala bo veličastna cedra. Pod njo bodo prebivale vsakovrstne ptice, vse krilate živali bodo prebivale v senci njenih vej.

^17:24 Tedaj bodo spoznala vsa poljska drevesa, da sem jaz, Gospod, ponižal visoko drevo in povišal nizko, da sem posušil zeleno drevo in dal, da je suho pognalo. Jaz, Gospod, sem govoril in tudi naredim.

^18:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^18:2 Kaj vam je, da v Izraelovi deželi uporabljate ta pregovor: »Očetje jedo kislo grozdje, zobje otrok pa so skominasti«?

^18:3 Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, ne uporabljajte več tega pregovora v Izraelu!

^18:4 Glejte, vse duše so moje: tako očetova duša kakor sinova duša, moji sta. Duša, ki greši, umre.

^18:5 Če je človek pravičen in ravna po pravu in pravičnosti,

^18:6 ne pojeda na gorah, ne vzdiguje oči k malikom Izraelove hiše, ne oskrunja žene svojega bližnjega, se ne približuje ženi, ko je obredno nečista,

^18:7 nikogar ne izkorišča, temveč vrača, kar mu je bilo zastavljeno za dolg; če ne ropa, če daje svoj kruh lačnemu, oblači nagega,

^18:8 ne posoja na obresti in ne odira, odvrača roko od krivice, pošteno razsoja med možem in možem,

^18:9 živi po mojih zakonih, se drži mojih odlokov in jih v resnici izpolnjuje – tak je pravičen in bo zagotovo živel, govori Gospod Bog.

^18:10 Če pa ima nasilnega sina, ki preliva kri in počenja katero tehle reči –

^18:11 medtem ko sam vsega tega ne dela: pojeda na gorah, oskrunja ženo svojega bližnjega,

^18:12 izkorišča revnega in ubogega, ropa, ne vrača zastavljenega, vzdiguje oči k malikom, počenja gnusobo,

^18:13 posoja na obresti in odira – bo mar živel? Ne bo živel! Ker je počenjal vse te gnusobe, bo zagotovo umrl: njegova kri je nad njim.

^18:14 Če pa ima sina, ki vidi vse grehe, ki jih je storil oče – vidi, pa ne dela tako,

^18:15 ne pojeda na gorah, ne vzdiguje oči k malikom Izraelove hiše, ne oskrunja žene svojega bližnjega,

^18:16 nikogar ne izkorišča, ne jemlje zastavljenega, ne ropa, daje svoj kruh lačnemu, oblači nagega,

^18:17 odvrača roko od krivice, ne jemlje obresti in ne odira, izpolnjuje moje odloke, živi po mojih zakonih – tak ne bo umrl zaradi očetove krivde; zagotovo bo živel.

^18:18 Njegov oče pa, ki je zatiral in ropal brata ter delal med svojim ljudstvom, kar ni dobro, bo zaradi svoje krivde umrl.

^18:19 Vi pa pravite: »Zakaj tudi sin ne nosi očetove krivde?« Sin je vendar ravnal po pravu in pravičnosti, držal se je vseh mojih zakonov in jih izpolnjeval: zagotovo bo živel.

^18:20 Duša, ki greši, umre. Sin ne bo nosil očetove krivde in oče ne bo nosil sinove krivde. Pravičnost pravičnega ostane na njem in krivičnost krivičnega ostane na njem.

^18:21 Če pa se krivični odvrne od vseh grehov, ki jih je storil, se drži vseh mojih zakonov in ravna po pravu in pravičnosti, bo zagotovo živel, ne bo umrl.

^18:22 Nobeno njegovih hudodelstev, ki jih je zagrešil, ne bo ostalo v spominu: zaradi svojih pravičnih del, ki jih je storil, bo živel.

^18:23 Ali si res želim krivičneževe smrti, govori Gospod Bog, mar nimam rajši, da se spreobrne od svojih poti in živi!

^18:24 In če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in počne hudobijo, posnema vse gnusobe, ki jih počenja krivični, bo mar živel? Nobeno njegovih pravičnih del, ki jih je storil, ne ostane v spominu. Zaradi nezvestobe, ki jo je zakrivil, in zaradi greha, ki ga je zagrešil, bo umrl.

^18:25 Vi pa pravite: »Gospodova pot ni pravilna!« Slišite vendar, Izraelova hiša: Moja pot da ni pravilna? Ali niso vaše poti nepravilne?

^18:26 Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti, ravna krivično in zato umre, umre zaradi krivice, ki jo je počenjal.

^18:27 Če pa se krivični odvrne od krivičnosti, ki jo je počenjal, in ravna po pravu in pravičnosti, si reši življenje.

^18:28 Ker uvidi in se odvrne od vseh pregreh, ki jih je počenjal, bo zagotovo živel, ne bo umrl.

^18:29 Kljub temu pravi Izraelova hiša: »Gospodova pot ni pravilna!« Moje poti da niso pravilne, Izraelova hiša? Mar niso vaše poti nepravilne?

^18:30 Zato bom vsakega izmed vas, Izraelova hiša, sodil po njegovih potih, govori Gospod Bog. Spreobrnite in odvrnite se od vseh svojih upornosti, da si ne boste nakopavali krivde z njimi!

^18:31 Vrzite od sebe vse upornosti, s katerimi ste se upirali, in si naredite novo srce in novega duha! Zakaj hočete umreti, Izraelova hiša?

^18:32 Saj nimam veselja nad smrtjo tistega, ki mora umreti, govori Gospod Bog. Spreobrnite se torej in boste živeli!

^19:1 Ti pa zapoj žalostinko o Izraelovih knezih.

^19:2 Reci: Kakšna levinja je bila tvoja mati med levi! Ležala je sredi levičev in redila svoje mladiče.

^19:3 Vzredila je enega svojih mladičev, postal je levič. Naučil se je loviti plen, žrl je ljudi.

^19:4 Narodi so zagnali preplah zavoljo njega: ujel se je v njihovo jamo. V sponah so ga odvedli v egiptovsko deželo.

^19:5 Ko je videla, da je prevarana, da je njeno upanje splahnelo, je vzela še enega svojih mladičev in ga naredila za leviča.

^19:6 Sredi levov se je sprehajal, postal je levič. Naučil se je loviti plen, žrl je ljudi.

^19:7 Spoznal je njihove vdove, pustošil njihova mesta. Groza je navdala deželo in kar jo napolnjuje, spričo glasu njegovega rjovenja.

^19:8 Narodi so se spravili nadenj iz okoliških pokrajin; razpeli so svojo mrežo proti njemu: ujel se je v njihovo jamo.

^19:9 V sponah so ga deli v kletko in ga odvedli k babilonskemu kralju. Spravili so ga v trdnjavo, da se njegov glas ne bi več slišal po Izraelovih gorah.

^19:10 Tvoja mati je bila kakor trta v vinogradu, zasajena ob vodi; rodovitna in vejnata je bila od obilne vode.

^19:11 Imela je močne veje za vladarska žezla, vzpenjala se je visoko nad grmovjem. Vidna je bila zaradi svoje višine in zaradi množice vej.

^19:12 A izruvana je bila v srdu in vržena na tla. Vzhodnik jo je posušil, njen sad je odpadel. Usahnila je njena močna veja, ogenj jo je použil.

^19:13 Zdaj je presajena v puščavo, v suho in žejno deželo.

^19:14 Ogenj je švignil iz njenega stebla, použil njene veje in sad. V njej ni bilo več močnega stebla za vladarsko žezlo. Žalostinka je to, žalostinka je postala.

^20:1 V sedmem letu, v petem mesecu, desetega v mesecu je prišlo nekaj Izraelovih starešin povprašat za svèt Gospoda in usedli so se pred mano.

^20:2 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^20:3 Sin človekov, govôri Izraelovim starešinam in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Ste me prišli vprašat za svèt? Kakor jaz živim, ne pustim, da me vprašujete, govori Gospod Bog.

^20:4 Ali jih boš sodil, sin človekov, ali jih boš sodil? Oznani jim gnusobe njihovih očetov!

^20:5 Reci jim: Tako govori Gospod Bog: Tisti dan, ko sem izvolil Izraela, sem slovesno prisegel potomcem Jakobove hiše in se jim dal spoznati v egiptovski deželi. Slovesno sem jim prisegel in rekel: »Jaz sem Gospod, vaš Bog.«

^20:6 Tisti dan sem jim slovesno prisegel, da jih izpeljem iz egiptovske dežele v deželo, ki sem jo poiskal zanje, kjer se cedita mleko in med in je najlepša med vsemi deželami.

^20:7 Rekel sem jim: Vsak naj odvrže ostudnosti, na katerih se pasejo njegove oči. Nikar se ne oskrunjajte z egiptovskimi maliki! Jaz sem Gospod, vaš Bog.

^20:8 Pa so se mi upirali in me niso hoteli poslušati. Niso odvrgli ostudnosti, na katerih so se pasle njihove oči, niso zavrgli egiptovskih malikov. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje in stresti jezo nanje sredi egiptovske dežele.

^20:9 Pa sem storil drugače – zaradi svojega imena, da se ne bi skrunilo v očeh narodov, sredi katerih so bili, in pred očmi katerih sem se jim dal spoznati, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele.

^20:10 Izpeljal sem jih torej iz egiptovske dežele in jih pripeljal v puščavo.

^20:11 Dal sem jim svoje zakone in jim dal spoznati svoje odloke, ki naj jih človek izpolnjuje, da bo živel po njih.

^20:12 Tudi svoje sobote sem jim dal, da bi bile znamenje med menoj in njimi in bi spoznali, da jih jaz, Gospod, posvečujem.

^20:13 Toda Izraelova hiša se mi je v puščavi upirala. Niso se ravnali po mojih zakonih in prezirali so moje odloke, ki jih mora človek izpolnjevati, da bo živel po njih. Tudi moje sobote so hudo skrunili. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje v puščavi, da bi jih iztrebil.

^20:14 Pa sem storil drugače – zaradi svojega imena, da se ne bi skrunilo v očeh narodov, pred očmi katerih sem jih izpeljal.

^20:15 Tudi sem jim v puščavi prisegel, da jih ne popeljem v deželo, ki sem jo določil zanje, v kateri se cedita mleko in med in je najlepša med vsemi deželami.

^20:16 Prezirali so namreč moje odloke, niso se ravnali po mojih zakonih in skrunili so moje sobote, ker je njihovo srce hodilo za njihovimi maliki.

^20:17 A moje oko se jih je usmililo: nisem jih uničil, nisem jih pokončal v puščavi.

^20:18 Njihovim sinovom sem rekel v puščavi: Ne ravnajte se po zakonih svojih očetov, ne držite se njihovih navad in ne oskrunjajte se z njihovimi maliki!

^20:19 Jaz sem Gospod, vaš Bog. Po mojih zakonih se ravnajte, mojih odlokov se držite in jih izpolnjujte!

^20:20 Moje sobote posvečujte, da bodo znamenje med menoj in vami in da spoznajo, da sem jaz Gospod, vaš Bog.

^20:21 A tudi sinovi so se mi upirali: niso se ravnali po mojih zakonih, niso se držali mojih odlokov, da bi jih izpolnjevali – človek pa jih mora izpolnjevati, da bo živel po njih; skrunili so moje sobote. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje in stresti jezo nanje v puščavi.

^20:22 Pa sem umaknil svojo roko in storil drugače – zaradi svojega imena, da se ne bi skrunilo v očeh narodov, pred očmi katerih sem jih izpeljal.

^20:23 Vendar sem jim v puščavi prisegel, da jih razkropim med narode in jih razpršim po deželah.

^20:24 Saj niso izpolnjevali mojih odlokov, prezirali so moje zakone, skrunili moje sobote, in njihove oči so se obračale za maliki njihovih očetov.

^20:25 Zato sem jim tudi jaz dal zakone, ki niso bili dobri, in odloke, po katerih niso mogli živeti.

^20:26 Onečastil sem jih z njihovimi žrtvenimi darovi, s tem da so vse prvorojeno žrtvovali v ognju, da bi jih tako navdal z grozo in bi spoznali, da sem jaz Gospod.

^20:27 Zato, sin človekov, govôri Izraelovi hiši in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Tudi s temle so me sramotili vaši očetje in se pregrešili z nezvestobo do mene:

^20:28 Ko sem jih pripeljal v deželo, ki sem jim jo s prisego obljubil, da jim jo dam, so darovali svoje klavne daritve, kjer koli so zagledali kak visok grič ali košato drevo. Tam so tudi oddajali svoje izzivalne darove, polagali svoje prijetne dišave in izlivali svoje pitne daritve.

^20:29 Rekel sem jim: Kaj je ta višina, h kateri prihajate? In njeno ime se glasi Višina do tega dne.

^20:30 Zato reci Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Mar se ne oskrunjate po zgledu svojih očetov in se ne vlačugate z njihovimi ostudnimi maliki?

^20:31 Ko prinašate svoje darove, ko izročate svoje sinove v ogenj, se oskrunjate z vsemi svojimi maliki do današnjega dne. In jaz naj pustim, da me sprašujete za svèt, Izraelova hiša? Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, ne pustim, da me vprašujete!

^20:32 Zagotovo se ne bo zgodilo, kar vam roji po glavi, ko govorite: »Bodimo kakor narodi, kakor rodovi po deželah, in častimo les in kamen!«

^20:33 Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, bom gotovo z mogočno roko, z iztegnjenim laktom in z izlitim srdom kraljeval nad vami!

^20:34 Odpeljal vas bom izmed ljudstev in vas zbral iz dežel, kamor ste bili razkropljeni, z mogočno roko, z iztegnjenim laktom in z izlitim srdom.

^20:35 Popeljal vas bom v puščavo ljudstev in tam vas bom sodil iz obličja v obličje.

^20:36 Kakor sem sodil vašim očetom v puščavi egiptovske dežele, tako bom sodil vas, govori Gospod Bog.

^20:37 Dal bom, da boste prešli pod palico, in vas spravil v vezi zaveze.

^20:38 Izločil bom izmed vas tiste, ki se mi postavljajo po robu in se mi upirajo. Odpeljem jih iz dežele, v kateri so bivali kot tujci, vendar ne pridejo v Izraelovo deželo; tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

^20:39 Vi pa, Izraelova hiša, tako govori Gospod Bog, le pojdite služit vsak svojemu maliku! A pozneje me boste gotovo poslušali in mojega svetega imena ne boste več skrunili s svojimi darovi in maliki.

^20:40 Na moji sveti gori, na Izraelovi gorski višini, govori Gospod Bog, mi bo služila vsa Izraelova hiša, vsi v deželi. Tam jih bom dobrotno sprejel in tam bom zahteval vaše obljubljene darove in prvine vaših darov z vsemi vašimi svetimi darili.

^20:41 Kakor prijetno vonjavo vas bom dobrotno sprejel, ko vas odpeljem izmed ljudstev in vas zberem iz dežel, kamor ste se razkropili. Tako se bom med vami izkazal svetega v očeh narodov.

^20:42 Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod, ko vas pripeljem v Izraelovo deželo, v deželo, ki sem jo vašim očetom s prisego obljubil, da jim jo dam.

^20:43 Tam se boste spomnili svojih poti in vseh svojih dejanj, s katerimi ste se oskrunjali. Sami sebi se boste studili zaradi vseh hudobij, ki ste jih storili.

^20:44 Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod; tako bom storil z vami zaradi svojega imena, ne pa zavoljo vaših hudobnih poti in vaših zlobnih dejanj, Izraelova hiša, govori Gospod Bog.

^21:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^21:2 Sin človekov, obrni svoj obraz proti jugu in spregovôri južnim krajem! Prerokuj zoper gozd južne poljane!

^21:3 Reci gozdu na jugu: Poslušaj Gospodovo besedo! Tako govori Gospod Bog: Glej, v tebi zanetim ogenj in použil bo v tebi vsako zeleno in vsako suho drevo. Plameneči plamen ne bo ugasnil in osmodili se bodo v njem vsi obrazi od juga do severa.

^21:4 Vse meso naj vidi, da sem ga jaz, Gospod, vžgal; naj ne ugasne.

^21:5 Tedaj sem rekel: Oh, Gospod Bog, tile pravijo o meni: »Mar ta ne govori vedno v prilikah?«

^21:6 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^21:7 Sin človekov, obrni svoj obraz proti Jeruzalemu in spregovôri proti svetiščem! Prerokuj zoper Izraelovo deželo!

^21:8 Reci Izraelovi deželi: Tako govori Gospod: Glej, proti tebi sem. Izdrl bom svoj meč iz nožnice in iztrebil iz tebe pravične in krivične.

^21:9 Ker bom iztrebil iz tebe pravične in krivične, pojde moj meč iz nožnice zoper vse meso od juga do severa.

^21:10 Vse meso naj spozna, da sem jaz, Gospod, izdrl svoj meč iz nožnice; ne vrne se več vanjo.

^21:11 Ti pa, sin človekov, zdihuj z bolečimi ledji, zdihuj v bridkosti pred njihovimi očmi!

^21:12 Če ti porečejo: »Zakaj zdihuješ?« reci: »Zaradi novice, ki prihaja.« Ob njej bo skoprnelo vsako srce, vse roke bodo obnemogle, sleherni duh bo klonil in vsa kolena bodo splahnela kakor voda. Glejte, to prihaja in se bo zgodilo, govori Gospod Bog.

^21:13 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

^21:14 Sin človekov, prerokuj in reci: Tako govori Gospod. Reci: Meč, meč je nabrušen in tudi zglajen:

^21:15 nabrušen je, da bo klal, klal, zglajen, da se bo bliskal – ali naj se veselimo? – Palica mojega sina zavrača vsak les.

^21:16 Dal ga je zgladiti, da ga prime v roko; nabrušen je meč in zglajen, da bo dan v roko morilcu.

^21:17 Vpij in tuli, sin človekov, ker je proti mojemu ljudstvu, proti vsem Izraelovim knezom! Z mojim ljudstvom vred so prepuščeni meču, zato se tolci po kolku!

^21:18 Da, preizkušnja je. A kaj se bo zgodilo, ko vendar preziraš šibo? govori Gospod Bog.

^21:19 Ti pa, sin človekov, prerokuj in ploskni z rokama! Meč naj podvoji udarce, potroji naj jih morilni meč, meč velikega pokola, ki kroži okoli njih,

^21:20 da pretrese srce in pomnoži žrtve. Pred vsa njihova vrata sem položil morilni meč, narejen za bliskanje, zglajen za klanje.

^21:21 Usekaj na desno, udari na levo, kamor je obrnjeno tvoje obličje.

^21:22 Tudi jaz bom ploskal z rokama, da potešim svoj srd. Jaz, Gospod, sem govoril.

^21:23 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^21:24 Ti, sin človekov, začrtaj dve poti, po katerih naj pride meč babilonskega kralja! Iz ene dežele naj izhajata obe. Naredi kažipot, na začetku poti v mesto ga naredi.

^21:25 Pot začrtaj tako, da lahko pride meč v Rabo Amóncev in v Juda, v utrjeni Jeruzalem.

^21:26 Babilonski kralj namreč stoji na razpotju, na začetku obeh poti, in išče svéta v vedeževanju; trese puščici, vprašuje hišne malike in opazuje jetra.

^21:27 V njegovi desnici je žreb za Jeruzalem: da naj zažene bojni krik, glasno pozove na boj, postavi oblegovalne ovne proti vratom, nasuje nasip in zgradi okope.

^21:28 Njim pa se zdi to vedeževanje prazno, saj so jim bile dane slovesne prisege. On pa jih bo spomnil na njihovo krivdo, tako da bodo ujeti.

^21:29 Zato tako govori Gospod Bog: Ker ste opozorili na svojo krivdo, ko se je razkrila vaša upornost in so se pokazali vaši grehi pri vseh vaših delih, ker ste torej opozorili nase, boste s silo zajeti.

^21:30 Tebi pa, izprijeni krivičnik, Izraelov knez, čigar dan je prišel, v času, ko bo krivda dokončno poravnana,

^21:31 govori Gospod Bog tako: Odlôži pokrivalo, odstráni krono! Stvari se bodo spremenile: nizko bo povišano in visoko bo ponižano!

^21:32 Razvaline, razvaline, razvaline naredim iz nje in ne bo je več, dokler ne pride tisti, ki ima pravico in ga za to postavim.

^21:33 Ti, sin človekov, prerokuj in reci: Tako govori Gospod Bog o Amóncih in njihovem zasramovanju. Reci: Meč, meč je izdrt, da bo klal, zglajen, da bo uničeval, da se bo bliskal.

^21:34 Medtem ko ti ponujajo varljiva videnja in ti vedežujejo laži, da ga denejo na vrat izprijenim krivičnikom, ker je prišel njihov dan, v času, ko bo krivda dokončno poravnana.

^21:35 Vtakni ga v njegovo nožnico! Na kraju, kjer si bil ustvarjen, v deželi tvojega izvira te bom sodil.

^21:36 Svojo togoto bom izlil nate, v ognju svoje srditosti bom pihal zoper tebe, dal te bom v roke surovežem, ki ti kujejo pogubo.

^21:37 Ognju boš v hrano in tvoja kri bo sredi dežele. Ne bodo se te več spominjali, zakaj jaz, Gospod, sem govoril.

^22:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^22:2 Ti, sin človekov, ali hočeš soditi? Ali hočeš soditi krvoločnemu mestu? Tedaj mu oznani vse njegove gnusobe!

^22:3 Reci: Tako govori Gospod Bog: O mesto, ki v svoji sredi preliva kri, da bi prišel njegov čas, in si dela malike, da se oskrunja.

^22:4 S svojo krvjo, ki si jo prelilo, si si nakopalo krivdo, in s svojimi maliki, ki si jih napravilo, si se oskrunilo. Približalo si svoj dan in prišlo do svojih let. Zato te dam v zasramovanje narodom, v zasmeh vsem deželam.

^22:5 Bližnji in oddaljeni te bodo zasmehovali, ker je tvoje ime omadeževano in je zmeda v tebi velika.

^22:6 Glej, Izraelovi knezi v tebi so vsak po svoji moči prelivali kri.

^22:7 Očeta in mater v tebi zaničujejo, tujca v tvoji sredi zatirajo, siroto in vdovo v tebi stiskajo.

^22:8 Kar mi je sveto, preziraš, in moje sobote skruniš.

^22:9 V tebi so obrekljivci, ki prelivajo kri; v tebi so taki, ki pojedajo na gorah in uganjajo razuzdanost v tvoji sredi.

^22:10 V tebi razgaljajo očeta do nagega, v tebi zlorabljajo ženo, ki je obredno nečista.

^22:11 Eden počenja gnusobo z ženo svojega bližnjega, drugi skruni svojo snaho z razuzdanostjo, spet drugi posiljuje v tebi svojo sestro, hčer svojega očeta.

^22:12 V tebi jemljejo podkupnine, da se preliva kri. Jemlješ obresti in oderuško plačilo, kuješ dobičke z izsiljevanjem bližnjega, name pa pozabljaš, govori Gospod Bog.

^22:13 Glej, plosknem z rokama nad dobičkom, ki si ga pridobilo, in nad krvjo, ki je bila prelita v tvoji sredi.

^22:14 Bo tvoje srce vzdržalo, bodo tvoje roke ostale močne v dneh, ko se spravim nate? Jaz, Gospod, sem govoril in bom storil!

^22:15 Razkropil te bom med narode, te razsejal po deželah in naredil konec tvojemu oskrunjanju.

^22:16 Sámo se boš ponižalo v očeh narodov, da spoznaš, da sem jaz Gospod.

^22:17 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^22:18 Sin človekov, Izraelova hiša mi je postala žlindra. Vse v topilnici: baker, kositer, železo in svinec je postalo žlindra, tudi srebro.

^22:19 Zato tako govori Gospod Bog: Ker ste vsi postali žlindra, glejte, vas zberem sredi Jeruzalema.

^22:20 Kakor srebro, baker, železo, svinec in kositer zberejo v topilnici in raznetijo nanje ogenj, da se raztopijo, tako vas zberem v svoji jezi in v svojem srdu, vas porinem noter in raztopim.

^22:21 Da, zberem vas in razpiham na vas ogenj svojega besa, da se raztopite sredi njega.

^22:22 Kakor se srebro raztopi v topilnici, tako se vi raztopite v njej, da spoznate, da sem jaz, Gospod, razlil svoj srd na vas.

^22:23 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^22:24 Sin človekov, reci mu: Ti si dežela, ki ni očiščena ne oprana z dežjem na dan togote.

^22:25 Njeni knezi v njeni sredi so kakor rjoveč lev, ki trga plen; požirajo ljudi, jemljejo zaklade in dragocenosti, množijo njene vdove.

^22:26 Njeni duhovniki kršijo mojo postavo in skrunijo, kar mi je sveto. Ne razločujejo med svetim in svetnim, ne učijo razlike med nečistim in čistim. Zakrivajo si oči pred mojimi sobotami in me skrunijo v svoji sredi.

^22:27 Njeni višji uradniki so v njeni sredi kakor volkovi, ki trgajo plen, prelivajo kri in pokončujejo ljudi, da si prisvojijo krivičen dobiček.

^22:28 Njeni preroki jim sipljejo pesek v oči, ko imajo varljiva videnja, jim vedežujejo laž in govorijo: »Tako govori Gospod Bog,« ko Gospod ni govoril.

^22:29 Ljudstvo dežele izsiljuje in grabežljivo ropa. Zatirajo reveža in ubogega in neupravičeno pritiskajo na tujca.

^22:30 Iskal sem med njimi človeka, ki bi pozidal zid in stal pred menoj na prelomu, v bran dežele, da je ne uničim. Pa ga nisem našel.

^22:31 Zato bom izlil svojo togoto nanje, v ognju svojega besa jih bom uničil. Njihovo ravnanje bom spravil na njihovo glavo, govori Gospod Bog.

^23:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^23:2 Sin človekov, bili sta dve ženski, hčeri ene matere.

^23:3 Vlačugali sta se v Egiptu, že v svoji mladosti sta se vlačugali. Tam so otipavali njune prsi, tam so jima stiskali dekliške grudi.

^23:4 Starejši je bilo ime Ohóla, njeni sestri pa Oholíba. Postali sta moji in sta rodili sinove in hčere. Njuni imeni: Ohóla je Samarija, Oholíba pa Jeruzalem.

^23:5 Ohóla se je vlačugala. Čeprav je bila moja, je vsa gorela za svoje ljubimce Asirce: za vojake,

^23:6 oblečene v vijolični škrlat, za upravitelje in glavarje, same brhke mladeniče, in jezdece, ki so jahali na konjih.

^23:7 Njim se je predajala s svojim vlačuganjem, vsem izbranim Asircem, in se oskrunjala z vsemi maliki vseh tistih, za katere je gorela v strasti.

^23:8 Vendar ni opustila svojega vlačuganja z Egipčani, kajti že v njeni mladosti so ležali z njo, ji stiskali dekliške prsi in tešili na njej svojo poželjivost.

^23:9 Zato sem jo dal v roke njenim ljubimcem, v roke Asircem, za katere je vsa gorela.

^23:10 Ti so jo razgalili do nagega, vzeli njene sinove in hčere, njo samo pa ubili z mečem. Postala je pojem med ženami, ko so izvršili obsodbo nad njo.

^23:11 Njena sestra Oholíba je to videla, pa se je še bolj spridila v svoji poželjivosti kakor ona in bila še bolj razvratna od svoje razuzdane sestre.

^23:12 Vsa je gorela za Asirce, upravitelje in glavarje, v najboljšo opravo oblečene vojake in jezdece, ki so jahali na konjih, same brhke mladeniče.

^23:13 Videl sem, da se je oskrunila – obe sta šli isto pot.

^23:14 Vendar je bila ta še večja vlačuga. Videla je može, naslikane na steni, podobe Kaldejcev, slikane z minijem.

^23:15 Ledja so imeli prepasana in na glavah široka pokrivala; vsi so bili videti kakor častniki, podoba Babiloncev, katerih rojstna dežela je bila Kaldeja.

^23:16 Strastno se je razvnela zanje, brž ko jih je videla, in poslala sle k njim v Kaldejo.

^23:17 Babilonci so hodili k njej, v posteljo ljubimkanja, in jo skrunili s svojo razuzdanostjo. Potem ko se je oskrunila z njimi, je začutila odpor do njih.

^23:18 Vendar je tako odkrito nadaljevala svoje vlačuganje in razkrivala svojo nagoto, da sem začutil odpor do nje, kakor sem začutil odpor do njene sestre.

^23:19 Ona pa je množila svoja vlačuganja in se spominjala dni svoje mladosti, ko se je vlačugala v egiptovski deželi.

^23:20 Strastno je gorela za svoje razvratneže, katerih meso je bilo kakor oslovsko in izliv podoben konjskemu.

^23:21 Hlepela si po svoji mladostni razuzdanosti, ko so ti Egipčani stiskali grudi in ti otipavali prsi.

^23:22 Zato, Oholíba, tako govori Gospod Bog: Glej, podžgal bom proti tebi tvoje ljubimce, do katerih si začutila odpor, in jih pripeljal nadte od vsepovsod:

^23:23 Babilonce in vse Kaldejce, Pekód, Šoo in Koo, vse Asirce z njimi, brhke mladeniče, vse upravitelje in glavarje, častnike in vojake in vse jezdece na konjih.

^23:24 S severa bodo prišli nadte z bojnimi vozovi in kolesi in množico ljudstev. Zaslone, ščite in čelade bodo usmerili z vseh strani proti tebi. Predal jim bom sodbo, da te obsodijo po svojem pravu.

^23:25 Svojo gorečnost bom spravil nate, da bodo srdito ravnali s tabo. Nos in ušesa ti bodo odrezali, in kar bo še preostalo od tebe, bo padlo pod mečem. Vzeli bodo tvoje sinove in hčere, in kar bo še preostalo od tebe, bo použil ogenj.

^23:26 Slekli ti bodo oblačila in ti pobrali dragotine.

^23:27 Tako bom naredil konec tvoji razuzdanosti in tvojemu vlačuganju iz egiptovske dežele, da ne povzdigneš več oči k njim in se ne spomniš več Egipta.

^23:28 Tako namreč govori Gospod Bog: Glej, dajem te v roke tistih, ki jih sovražiš, v roke tistih, do katerih čutiš odpor.

^23:29 Ravnali bodo s tabo sovražno, pobrali ti bodo ves izkupiček in te pustili golo in nago. Tako se bo odkrila sramota tvojega nečistovanja, tvoje razuzdanosti in tvojega vlačuganja.

^23:30 To se ti bo zgodilo, ker si se vlačugala s pogani in se oskrunjala z njihovimi maliki.

^23:31 Po poti svoje sestre si hodila, zato dam njeno čašo tebi v roko.

^23:32 Tako govori Gospod Bog: Pila boš čašo svoje sestre, globoko in široko; v zasmeh in zasramovanje ti bo, zelo veliko drži:

^23:33 polna boš pijanosti in skrbi. Čaša groze in grozote je čaša tvoje sestre Samarije.

^23:34 Pij jo in izsrkaj; zdrobi njene črepinje in si razparaj prsi! Kajti jaz sem govoril, govori Gospod Bog.

^23:35 Zato tako govori Gospod Bog: Ker si me pozabila in mi obrnila hrbet, boš nosila posledice svoje razuzdanosti in svojega vlačuganja.

^23:36 Gospod mi je rekel: Sin človekov, ali boš obsodil Ohólo in Oholíbo in jima pokazal njune gnusobe?

^23:37 Kajti prešuštvovali sta in kri je na njunih rokah. S svojimi maliki sta prešuštvovali in svoje otroke, ki sta mi jih rodili, sta jim žrtvovali v hrano.

^23:38 Pa še tole sta mi storili: omadeževali sta tisti dan moje svetišče in skrunili moje sobote.

^23:39 Ko sta žrtvovali svoje otroke svojim malikom, sta prišli še isti dan v moje svetišče in ga oskrunili. Glejte, tako sta delali v moji hiši.

^23:40 Še več, pošiljali sta celo po može, ki so prihajali od daleč; sla sta pošiljali k njim in glej, prišli so. Okopala si se zanje, si naličila oči in si nadela nakit.

^23:41 Sedela si na razkošnem ležišču, pred katerim je bila miza, na katero si postavljala moje kadilo in olje.

^23:42 Glas brezskrbnih se je slišal pri njej zaradi množice mož, ki so prihajali iz puščave. Zapestnice so jima natikali na roke in prelep načelek na glavo.

^23:43 Tedaj sem rekel: Ali potemtakem nista prešuštvovali? Kakor počne vlačuga, sta se vlačugali.

^23:44 Prihajali so k njej, kakor hodijo k ženski, ki je vlačuga. Tako so hodili k Ohóli in Oholíbi, k tema razuzdankama.

^23:45 Toda pravični možje jima bodo sodili po pravu o prešuštnicah in po pravu o morilkah, saj sta prešuštnici in kri se drži njunih rok!

^23:46 Zato tako govori Gospod Bog: Naj se skliče proti njima zbor in naj ju izroče v pretres in plenjenje.

^23:47 Zbor naj ju kamna in razseka z mečem. Njune sinove in hčere naj pomorijo, njune hiše pa požgejo z ognjem.

^23:48 Tako bom naredil konec razuzdanosti v deželi. Vsem ženskam bo to v pouk, da se ne bodo vdajale razuzdanosti kakor vedve.

^23:49 Vajino razuzdanost bodo spravili na vaju in nosili bosta kazen za grehe s svojimi maliki. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod Bog.

^24:1 V devetem letu, v desetem mesecu, desetega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:

^24:2 Sin človekov, zapiši si natančno datum tega dneva! Prav tega dne je babilonski kralj krenil nad Jeruzalem; da, prav tega dne.

^24:3 Povej uporni hiši priliko in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Pristavi lonec, pristavi ga in vlij vanj tudi vode!

^24:4 Deni vanj kose mesa, same lepe kose, stegno in pleče, napolni ga z izbranimi kostmi!

^24:5 Vzemi najboljše med drobnico, tudi drva naloži podenj! Zavri njegove kose mesa, tudi kosti v njem naj se skuhajo!

^24:6 Zato tako govori Gospod Bog: Gorje mestu, ki je prelivalo kri, kotlu, ki se ga je prijela rja in katerega rja ne gre proč! Po vrsti, kos za kosom, jemlji iz njega, ne da bi žreb padel nanj.

^24:7 Kajti njegova kri je v njegovi sredi. Na golo skalo jo daje, ne izliva je na zemljo, da bi jo mogel pokriti prah.

^24:8 Da se razburim in maščujem, sem spravil njegovo kri na golo skalo, da se ne bi pokrila.

^24:9 Zato tako govori Gospod Bog: Gorje mestu, ki je prelivalo kri! Tudi jaz naredim veliko grmado.

^24:10 Nanôsi veliko drv, zaneti ogenj in dobro skuhaj meso! Dodaj začimbe, kosti pa naj zgorijo!

^24:11 Nato ga praznega postavi na njegovo žerjavico, da se razgreje in se razbeli njegov baker, da se raztopi v njem umazanija, ki je v njem, in izgine njegova rja.

^24:12 A zaman sem se trudil: njegova debela rja ne gre od njega, njegova rja ostane kljub ognju.

^24:13 Zaradi tvoje umazane razuzdanosti, ker sem te hotel očistiti, pa se nisi očistilo svoje umazanije, ne boš več čisto, dokler ne pomirim svojega srda nad tabo.

^24:14 Jaz, Gospod, sem govoril: prihaja in storil bom. Ne bom odnehal ne prizanesel in ne bo mi žal. Po tvojih potih in po tvojih delih te bom sodil, govori Gospod Bog.

^24:15 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^24:16 Sin človekov, glej, z nenadnim udarcem ti bom odvzel radost tvojih oči. A nikar ne žaluj, ne jokaj in ne pretakaj solz!

^24:17 Tiho vzdihuj, a žalovanja za mrtvimi ne opravljaj! Nadeni si pokrivalo, natakni si obuvalo na noge, ne zakrivaj si brade in ne jej kruha sosedov.

^24:18 Zjutraj sem še govoril ljudstvu, zvečer pa mi je umrla žena. Naslednje jutro sem storil, kakor mi je bilo ukazano.

^24:19 Tedaj mi je ljudstvo reklo: »Nam ne boš pojasnil, kakšen pomen ima za nas to, kar delaš?«

^24:20 Rekel sem jim: »Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^24:21 Povej Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Glejte, oskrunil bom svoje svetišče, ponos vaše moči, radost vaših oči in hrepenenje vaše duše. Vaši sinovi in vaše hčere, ki ste jih morali zapustiti, bodo padli pod mečem.

^24:22 Tedaj boste storili, kakor sem storil jaz: ne boste si zakrivali brade ne jedli kruha sosedov.

^24:23 Svoja pokrivala boste imeli na glavah in obuvala na nogah, ne boste žalovali ne jokali, temveč boste propadali zaradi svojih krivd in stokali drug pred drugim.

^24:24 Ezekiel vam bo za znamenje, kajti vse, kar je storil, boste storili tudi vi, ko pride to. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod Bog.«

^24:25 Ti pa, sin človekov, tisti dan, ko jim bom odvzel njihovo oporišče, veselje njihovega ponosa, radost njihovih oči, koprnenje njihove duše, njihove sinove in hčere,

^24:26 tisti dan bo prišel k tebi ubežnik in ti prinesel novico.

^24:27 Tisti dan se ti bodo odprla usta pred ubežnikom: spregovoril boš in ne boš več nem. Za znamenje jim boš. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^25:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^25:2 Sin človekov, obrni svoj obraz proti Amóncem in prerokuj proti njim!

^25:3 Reci Amóncem: Poslušajte besedo Gospoda Boga. Tako govori Gospod Bog: Ker si privoščil mojemu svetišču, da je bilo oskrunjeno, in Izraelovi deželi, da je bila opustošena, pa Judovi hiši, da je šla v izgnanstvo,

^25:4 glej, te bom izročil v posest sinovom Vzhoda. V tebi si bodo ogradili svoja šotorišča, v tebi bodo postavili svoja bivališča. Oni bodo uživali tvoje sadove in pili tvoje mleko.

^25:5 Rabo bom napravil za pašnik kamelam in amónsko deželo za počivališče drobnici. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.

^25:6 Tako namreč govori Gospod Bog: Ker si ploskal z rokama, topotal z nogami in se poln zaničevanja v srcu veselil nad Izraelovo deželo,

^25:7 zato, glej, bom iztegnil roko zoper tebe, te dal v plen narodom, te iztrebil izmed ljudstev, pregnal iz dežel in te uničil. Tedaj boš spoznal, da sem jaz Gospod.

^25:8 Tako govori Gospod Bog: Ker sta Moáb in Seír rekla: »Glejte, Judova hiša je taka kot vsi drugi narodi,«

^25:9 zato, glej, bom izropal moábsko pobočje, njegova mesta vse do meje, ki so kras dežele: Bet Ješimót, Báal Meón in Kirjatájim.

^25:10 Z Amónci vred jih bom dal v posest sinovom Vzhoda, da se Amónci ne bodo več omenjali med narodi.

^25:11 Nad Moábom bom izvršil sodbo. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^25:12 Tako govori Gospod Bog: Ker je Edóm maščevalno ravnal z Judovo hišo in se hudo pregrešil z maščevanjem nad njimi,

^25:13 zato tako govori Gospod Bog: Iztegnil bom roko nad Edóm, iztrebil iz njega ljudi in živino ter ga spremenil v puščavo: od Temána do Dedána bodo padli pod mečem.

^25:14 Svoje maščevanje nad Edómom bom opravil po roki svojega ljudstva Izraela. Z Edómom bodo ravnali po moji jezi in po mojem srdu. Tako bodo spoznali moje maščevanje, govori Gospod Bog.

^25:15 Tako govori Gospod Bog: Ker so Filistejci maščevalno ravnali, se s prezirom v duši bridko maščevali in iz večnega sovraštva uničevali,

^25:16 zato bom, tako govori Gospod Bog, iztegnil roko nad Filistejce in iztrebil Keretéjce in uničil ostanek na morskem obrežju.

^25:17 Hudo se bom maščeval nad njimi, s srditimi kaznimi. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod, ko spravim svoje maščevanje nanje.

^26:1 V enajstem letu, prvega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:

^26:2 Sin človekov, ker je Tir rekel Jeruzalemu: »Juhej, vrata ljudstev so se razbila: spet se vračajo k meni! Jaz se bom napolnil, ker je on opustošen.«

^26:3 Zato tako govori Gospod Bog: Glej, proti tebi sem, Tir, nadte vzdignem veliko narodov, kakor morje vzdigne svoje valove.

^26:4 Razdejali bodo tirsko obzidje, podrli njegove stolpe. Pometem iz njega njegov prah in ga spremenim v golo skalo.

^26:5 Prostor za razpenjanje mrež bo sredi morja. Da, jaz sem rekel, govori Gospod Bog. Narodom bo v plen.

^26:6 Njegova naselja, ki so po deželi, bodo uničena z mečem. Tako bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^26:7 Tako namreč govori Gospod Bog: Glej, s severa pripeljem nad Tir babilonskega kralja Nebukadnezarja, kralja kraljev, s konji in z bojnimi vozovi, z jezdeci in množico in številnim ljudstvom.

^26:8 Tvoja naselja po deželi uniči z mečem. Zoper tebe zgradi okope, nasuje zoper tebe nasip in postavi zaščitno streho.

^26:9 Udar svojega ovna usmeri proti tvojemu obzidju, tvoje stolpe podre s svojimi kopačami.

^26:10 Zaradi povodnji njegovih konj te pokrije prah. Od ropota jezdecev, koles in bojnih voz se strese tvoje obzidje, ko pojde skozi tvoja vrata, kakor tisti, ki stopajo v osvojeno mesto.

^26:11 S kopiti svojih konj potepta vse tvoje ceste, tvoje ljudstvo pobije z mečem in tvoje mogočno stebrovje popada na tla.

^26:12 Tvoje bogastvo zasežejo, tvoje trgovsko blago zaplenijo, tvoje obzidje podrejo in tvoje prelepe palače razdenejo. Tvoje kamne, tvoj les in tvoje ostanke zmečejo v sredo morja.

^26:13 Tedaj napravim konec donenju tvojih pesmi in zvoka tvojih citer ne bo več slišati.

^26:14 Spremenim te v golo skalo; prostor za razpenjanje mrež postaneš. Ne boš več pozidan. Da, jaz, Gospod, sem rekel, govori Gospod Bog.

^26:15 Tako govori Gospod Bog o Tiru: Mar se ne bodo tresli otoki od trušča ob tvojem padcu, ko bodo stokali ranjenci in bo v tvoji sredi divjal pokol?

^26:16 Tedaj bodo stopili s svojih prestolov vsi knezi morja, odložili plašče in slekli vezena oblačila. Oblekli se bodo v trepet, sedli na tla in se venomer tresli v grozi zaradi tebe.

^26:17 Zapeli bodo žalostinko o tebi s temle besedilom: Kako si izginila, prebivalka morij, o sloveče mesto, ki je bilo mogočno na morju, sámo in njegovi prebivalci, ki so zbujali strah vsem svojim sosedom!

^26:18 Zdaj se tresejo otoki ob dnevu tvojega padca. Osupli so otoki, ki so v morju, zaradi tvojega propada.

^26:19 Tako govori Gospod Bog: Ko te spremenim v opustošeno mesto, kakor mesta, ki niso naseljena; ko pripeljem nadte brezdanje vodovje, da te pokrijejo velike vode,

^26:20 te potisnem dol k njim, ki so že šli v jamo k nekdanjim rodovom. Nastanim te v spodnjem svetu, v večnih razvalinah, pri njih, ki so že v jami, tako da ne boš več naseljen in ne boš slovel v deželi živih.

^26:21 Strahotam te predam in ne bo te več: iskali te bodo, pa te na veke ne bodo več našli, govori Gospod Bog.

^27:1 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

^27:2 Ti, sin človekov, zapoj žalostinko o Tiru!

^27:3 Reci Tiru, ki prebiva ob dohodih na morje in trguje z ljudstvi na številnih obrežjih: Tako govori Gospod Bog: O, Tir, sam si rekel: »Dovršene lepote sem!«

^27:4 V osrčju morij so tvoja ozemlja, tvoji graditelji so izpopolnili tvojo lepoto.

^27:5 Iz cipres s Senírja so ti naredili vse ladijske deske. Cedro z Libanona so vzeli, da so naredili jambor zate.

^27:6 Iz bašánskih hrastov so ti izdelali vesla. Krov so ti naredili iz smrekovine s kitéjskih otokov, z vdelano slonovino.

^27:7 Vezeno tenko platno iz Egipta je bilo tvoje jadro in hkrati tvoja zastava. Višnjevi in rdeči škrlat z obrežij Elišája je bila tvoja ponjava.

^27:8 Prebivalci Sidóna in Arváda so bili tvoji veslači, pri tebi so izkušeni Cemaréjci, ti so tvoji krmarji.

^27:9 Gebálski starešine in izvedenci so pri tebi, da ti popravljajo okvare. Vse morske ladje in njihovi mornarji so pri tebi, da izmenjavajo tvoje blago.

^27:10 Perzijci, Ludéjci in Putéjci so bili v tvoji vojski, tvoji vojščaki. Ščit in čelado so obešali v tebi, ti so ti dajali sijaj.

^27:11 Sinovi Arváda in Heleha so bili krog in krog po tvojem obzidju, Gamádci so bili v tvojih stolpih. Svoje ščite so obešali okrog po obzidju; ti so dopolnili tvojo lepoto.

^27:12 Taršíš je kupčeval s teboj zaradi obilice tvojega vsakovrstnega bogastva: srebro, železo, kositer in svinec so izmenjavali za tvoje blago.

^27:13 Javán, Tubál in Mešeh so trgovali s teboj: sužnje in bronaste posode so dajali za tvoje blago.

^27:14 Iz Bet Togárme so dobavljali konje, jahalne konje in mezge za tvoje blago.

^27:15 Dedánovci so trgovali s tabo, številni otoki so imeli trgovske zveze s tabo: slonovo kost in ebenovino so ti vračali v plačilo.

^27:16 Edóm je sklepal kupčije s teboj zaradi obilice tvojih izdelkov: ognjenec, škrlat, vezenino, bisus, korale in rubine so izmenjavali za tvoje blago.

^27:17 Tudi Juda in Izraelova dežela sta trgovala s tabo: pšenico iz Miníta, proso, med, olje in balzam sta dajala za tvoje blago.

^27:18 Damask je kupčeval s teboj zaradi obilice tvojih izdelkov, zaradi obilice tvojega vsakovrstnega bogastva, za vino iz Helbóna in za volno iz Caharja.

^27:19 Vedán in Javán, od Uzála, sta izmenjavala za tvoje blago; obdelano železo, kásijo in kolmež sta dovažala za tvoje blago.

^27:20 Dedán je trgoval s teboj s pregrinjali za ježo.

^27:21 Arabija in vsi kedárski knezi so imeli kupčijske zveze s tabo: za jagnjeta, ovne in kozle so sklepali kupčije s teboj.

^27:22 Trgovci iz Sabe in Ramája so trgovali s tabo: same vrhunske dišave, vsakršne drage kamne in zlato so dajali za tvoje blago.

^27:23 Harán, Kané in Eden, trgovci iz Sabe, Asirija in Kilmád so trgovali s teboj.

^27:24 Vsi ti so trgovali s tabo za prelepa oblačila, za plašče iz višnjevega škrlata in vezenine, za pisane preproge, za spletene in močne vrvi na tvojem trgu.

^27:25 Taršíške ladje so razvažale tvoje blago. Napolnjen si bil in težko natovorjen v osrčju morij.

^27:26 V velike vode so te odpeljali tvoji veslači, vzhodni veter te je razbil v osrčju morij.

^27:27 Tvoje bogastvo, tvoje blago in tvoje stvari, tvoji mornarji in tvoji krmarji, popravljavci tvojih okvar, prekupčevalci s tvojim blagom, vsi tvoji vojščaki, ki so v tebi, in vsa tvoja množica, ki je v tvoji sredi: propadejo v osrčju morij ob dnevu tvojega padca.

^27:28 Od glasnega vpitja tvojih krmarjev se bodo stresle tvoje planjave.

^27:29 Vsi veslači bodo šli s tvojih ladij, mornarji, vsi krmarji po morju bodo stopili na kopno.

^27:30 Glasno bodo žalovali nad tabo in bridko tarnali; potresali si bodo prah na glavo in se valjali v pepelu.

^27:31 Zavoljo tebe se bodo ostrigli na plešo in se opasali z raševniki. Objokovali te bodo v dušni bridkosti, v bridkem žalovanju.

^27:32 V svoji žalosti bodo zapeli žalostinko o tebi in tarnali za teboj: Kdo je bil kakor Tir uničen sredi morja?

^27:33 Ko so tvoje blago izkrcavali z morij, si nasičeval številna ljudstva; z obilico svojega bogastva in blaga si bogatil kralje zemlje.

^27:34 Zdaj si se razbil na morju, v globinah vodá. Tvoje blago in vsa tvoja posadka sta se pogreznila s teboj.

^27:35 Vsi otočani so se zgrozili nad tabo; njihove kralje obhaja trepet, obrazi so jim prepadeni.

^27:36 Trgovci med ljudstvi sikajo čezte. Grozota si postal in izginil za vselej!

^28:1 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

^28:2 Sin človekov, reci tirskemu knezu: Tako govori Gospod Bog: Ker je tvoje srce ošabno in praviš: »Jaz sem bog, na božjem prestolu sedim v osrčju morij.« Vendar si le človek in ne bog, čeprav enačiš svojo modrost z modrostjo bogov.

^28:3 Glej, modrejši si od Daniela! Nobena skrivnost ti ni prikrita.

^28:4 S svojo modrostjo in razsodnostjo si si pridobil bogastvo in spravil zlata in srebra v svoje zakladnice.

^28:5 Z veliko modrostjo pri svojem trgovanju si si namnožil bogastvo. Ošabno je postalo tvoje srce zaradi tvojega bogastva.

^28:6 Zato tako govori Gospod Bog: Ker si enačil svojo modrost z modrostjo bogov,

^28:7 zato, glej, bom pripeljal nadte tujce, najhujše med narodi. Izdrli bodo meče zoper lepoto tvoje modrosti in oskrunili tvoj sijaj.

^28:8 Pahnili te bodo v jamo: doletela te bo smrt pobitih v osrčju morij.

^28:9 Boš še govoril: »Jaz sem bog,« ko boš pred svojimi ubijalci? Le človek si in ne bog, v rokah svojih morilcev.

^28:10 Smrt neobrezanih te doleti od roke tujcev. Zakaj jaz sem govoril, govori Gospod Bog.

^28:11 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

^28:12 Sin človekov, zapoj žalostinko o tirskem kralju in mu reci: Tako govori Gospod Bog: Ti si bil pečat popolnosti, poln modrosti in dovršene lepote.

^28:13 Bil si v Edenu, Božjem vrtu. Sami žlahtni kamni so bili tvoja zaščita: karneol, topaz in jaspis, hrizolit, beril in oniks, safir, rubin in smaragd; tvoji bobni in vdolbine so bili izdelani iz zlata, na dan, ko si bil ustvarjen, so bili pripravljeni.

^28:14 Bil si maziljeni kerub, za varuha sem te postavil, bil si na sveti Božji gori, se sprehajal sredi ognjenih kamnov.

^28:15 Popoln si bil v svojem ravnanju od dneva, ko si bil ustvarjen, dokler se ni našla na tebi krivica.

^28:16 Zaradi svojega obilnega trgovanja si postal poln nasilja in si grešil. Oskrunjenega te pahnem z Božje gore in kerub varuh te izžene izmed ognjenih kamnov.

^28:17 Tvoje srce se je prevzelo spričo tvoje lepote, zaradi svojega sijaja si spridil svojo modrost. Vrgel sem te na tla in te postavil pred kralje, da pasejo oči po tebi.

^28:18 Z obilico svojih krivd, s krivičnostjo pri svojem trgovanju si oskrunil svoja svetišča. Zato ukrešem ogenj iz tvoje srede, da te požre. Spremenim te v pepel na zemlji vpričo vseh, ki te gledajo.

^28:19 Vsi, ki so te poznali med narodi, se zgrozijo nad teboj. Grozota si postal in izginil za vselej!

^28:20 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

^28:21 Sin človekov, obrni svoj obraz proti Sidónu in prerokuj proti njemu!

^28:22 Reci: Tako govori Gospod Bog: Glej, proti tebi sem, Sidón, pokazal se bom veličastnega v tvoji sredi. Spoznali bodo, da sem jaz Gospod, ko bom izvršil sodbo nad njim in se izkazal svetega v njem.

^28:23 Kugo bom poslal nadenj in kri na njegove ulice. Pobiti bodo padli v njegovi sredi pod mečem, ki bo nad njim vsepovsod. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^28:24 Za Izraelovo hišo ne bo več ostre bodice ne bodečega trna vseh, ki so okoli njih in jih zaničujejo. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod Bog.

^28:25 Tako govori Gospod Bog: Ko zberem Izraelovo hišo iz ljudstev, med katera so bili razkropljeni, se bom po njih izkazal svetega v očeh narodov. Prebivali bodo v svoji deželi, ki sem jo dal svojemu služabniku Jakobu.

^28:26 Varno bodo prebivali v njej; zidali bodo hiše in zasajali vinograde. Varno bodo prebivali, medtem ko izvršim sodbo nad vsemi sosedi, ki jih zaničujejo. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod, njihov Bog.

^29:1 V desetem letu, v desetem mesecu, dvanajstega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:

^29:2 Sin človekov, obrni svoj obraz proti faraonu, egiptovskemu kralju, in prerokuj proti njemu in proti vsemu Egiptu!

^29:3 Govori in reci: Tako govori Gospod Bog: Glej, proti tebi sem, faraon, egiptovski kralj, ti veliki zmaj, ki ležiš sredi njegovih rokavov in govoriš: »Moj Nil je moj, jaz sem ga naredil.«

^29:4 Denem ti kavlje v čeljusti, ribe tvojih nilskih rokavov prilepim na tvoje luskine in te izvlečem iz tvojih rokavov z vsemi ribami tvojih nilskih rokavov, prilepljenimi na tvoje luskine.

^29:5 Vržem te v puščavo, tebe in vse ribe tvojih nilskih rokavov. Na odprto polje padeš, ne poberejo te in ne pokopljejo. Živalim zemlje in pticam neba te dam v žrtje.

^29:6 Tedaj spoznajo vsi prebivalci Egipta, da sem jaz Gospod. Bil si namreč le trstova palica za Izraelovo hišo.

^29:7 Kadar so te prijeli v roko, si se zlomil in jim ranil vso ramo. Kadar so se oprli nate, si se prelomil in jim omajal vsa ledja.

^29:8 Zato tako govori Gospod Bog: Glej, pripeljal bom nadte meč ter iztrebil iz tebe ljudi in živino.

^29:9 Egiptovska dežela bo postala puščava in razvalina. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod. Ker si rekel: »Nil je moj, jaz sem ga naredil,«

^29:10 zato, glej, sem proti tebi in proti tvojim nilskim rokavom. Egiptovsko deželo bom spremenil v pravo razvalino in puščavo od Migdóla do Siéne in do etiopske meje.

^29:11 Skoznjo ne bo šla človeška noga, tudi živalska noga ne pojde skoznjo: štirideset let bo neobljudena.

^29:12 Egiptovsko deželo bom spremenil v puščavo sredi opustošenih dežel in njena mesta naj bodo sredi razdejanih mest puščava štirideset let. Egipčane pa bom razkropil med narode in jih razselil po deželah.

^29:13 Tako namreč govori Gospod Bog: Po štiridesetih letih bom zbral Egipčane izmed ljudstev, kamor so bili razkropljeni.

^29:14 Tedaj bom obrnil usodo Egipčanov in jih pripeljal nazaj v deželo Patrós, v njihovo rojstno deželo. Tam bodo neznatno kraljestvo.

^29:15 To bo neznatnejše od drugih kraljestev in se ne bo več povzdigovalo nad druge narode. Zmanjšal jih bom, da ne bodo več gospodovali nad narodi.

^29:16 Izraelova hiša se ne bo več zanašala nanje, temveč jo bodo le spominjali na njeno krivdo, ko se je obračala za njimi. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod Bog.

^29:17 V sedemindvajsetem letu, v prvem mesecu, prvega v mesecu se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^29:18 Sin človekov, babilonski kralj Nebukadnezar je naložil svoji vojski garaško službo zoper Tir. Vsaka glava je plešasta, vsa ramena oguljena. A plačila ni dobil od Tira ne on ne njegova vojska, za službo, ki jo je opravil zoper njega.

^29:19 Zato tako govori Gospod Bog: Glej, babilonskemu kralju Nebukadnezarju dajem egiptovsko deželo; odnesel bo njeno bogastvo, jo izropal in oplenil: to bo nagrada za njegovo vojsko.

^29:20 Za plačilo, da se je trudil zanj, mu dajem egiptovsko deželo, saj so delali zame, govori Gospod Bog.

^29:21 Tisti dan bom okrepil moč Izraelovi hiši, tebi pa odprl usta v njihovi sredi. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^30:1 Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč:

^30:2 Sin človekov, prerokuj in reci: Tako govori Gospod Bog: Vpijte: »Gorje, kakšen dan!«

^30:3 Kajti blizu je dan, blizu je Gospodov dan. Oblačen dan bo, usoden čas za narode.

^30:4 Meč bo prišel nad Egipt, preplah bo v Etiopiji, ko bodo v Egiptu padali pobiti, ko bodo pobrali njegovo bogastvo in bodo razdejani njegovi temelji.

^30:5 Etiopija, Put, Lud, vsa mešanica ljudstev, Kub in sinovi dežele zaveze z njim vred padejo pod mečem.

^30:6 Tako govori Gospod: Podporniki Egipta bodo padli in njegova ponosna moč se bo sesula. Od Migdóla do Siéne bodo padli v njem pod mečem, govori Gospod Bog.

^30:7 Opustošeni bodo sredi opustošenih dežel, njihova mesta bodo med razdejanimi mesti.

^30:8 Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod, ko bom zanetil ogenj v Egiptu in bodo uničeni vsi njegovi zavezniki.

^30:9 Tisti dan bodo odšli moji sli na ladjah in prestrašili brezskrbno Etiopijo. Preplah bo med njimi ob usodnem dnevu za Egipt; glej, že prihaja.

^30:10 Tako govori Gospod Bog: Naredil bom konec egiptovskemu blišču z roko babilonskega kralja Nebukadnezarja.

^30:11 On in njegovo ljudstvo z njim, najhujši med narodi, bodo prišli opustošit deželo. Izdrli bodo svoje meče zoper Egipt in napolnili deželo s pobitimi.

^30:12 Posušil bom nilske rokave in prodal deželo v roke hudobnežem. Opustošil bom deželo in kar jo napolnjuje, z rokami tujcev. Jaz, Gospod, sem govoril.

^30:13 Tako govori Gospod Bog: Uničil bom malike, ugonobil memfiške nične bogove; kneza ne bo več v egiptovski deželi, poslal bom strah v egiptovsko deželo.

^30:14 Opustošil bom Patrós, zanetil ogenj v Coanu in izvršil sodbe nad Nojem.

^30:15 Izlil bom svoj srd na Sin, egiptovsko trdnjavo, in iztrebil množico iz Noja.

^30:16 Zanetil bom ogenj v Egiptu, Sin bo stokal v bolečinah, No bo prebit in Memfis napaden pri belem dnevu.

^30:17 Mladeniči iz Ona in Pi Beseta bodo padli pod mečem, sama pa bosta šla v izgnanstvo.

^30:18 V Tahpanhésu se bo dan stemnil, ko bom tam zlomil egiptovske jarme in naredil konec njegovi ponosni moči. Oblak ga bo pokril in njegova naselja bodo šla v ujetništvo.

^30:19 Tako bom izvršil sodbo nad Egiptom in spoznali bodo, da sem jaz Gospod.

^30:20 V enajstem letu, v prvem mesecu, sedmega v mesecu se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^30:21 Sin človekov, zlomil sem laket faraonu, egiptovskemu kralju, in glej, niso ga obvezali, da bi ozdravel, niso deli nanj povoja in ga obvezali, da bi se okrepil in mogel prijeti za meč.

^30:22 Zato tako govori Gospod Bog: Glej, proti faraonu, egiptovskemu kralju sem, polomil mu bom oba lakta, zdravega in zlomljenega, in mu izbil meč iz roke.

^30:23 Egipčane bom razkropil med narode in jih razsejal po deželah.

^30:24 Okrepil bom roki babilonskega kralja in mu dal svoj meč v roko. Faraonovi roki pa bom polomil, da bo smrtno ranjen stokal pred njim.

^30:25 Da, okrepil bom roki babilonskega kralja, faraonovi roki pa bosta omahnili. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod, kajti dal bom svoj meč v roko babilonskemu kralju, da bo z njim zamahnil nad egiptovsko deželo.

^30:26 Egipčane pa bom razkropil med narode in jih razsejal po deželah. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^31:1 V enajstem letu, v tretjem mesecu, prvega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:

^31:2 Sin človekov, reci faraonu, egiptovskemu kralju, in njegovi množici: Komu si podoben v svoji velikosti?

^31:3 Asiriji? – Cedri na Libanonu z lepim vejevjem, v senčnatem gozdu, visoke rasti. Njen vrh sega v oblake.

^31:4 Voda ji je dajala rast, brezdanje vodovje jo je napravilo visoko, ko so njene reke tekle okoli kraja, kjer je bila zasajena, in pošiljale svoje potočke k vsem poljskim drevesom.

^31:5 Zato je po rasti prekašala vse poljsko drevje, razmnožile so se ji mladike, veje so se ji razprostrle zaradi obilne vode v njenem prekopu.

^31:6 Med njenim vejevjem so gnezdile vse ptice neba, pod njenimi vejami so kotile vse poljske živali, v njeni senci so prebivali vsi veliki narodi.

^31:7 Lepa je bila v svoji velikosti s svojim dolgim vejevjem, ker so bile njene korenine v obilici vode.

^31:8 Cedre v Božjem vrtu ji niso bile enake, ciprese s svojim vejevjem ji niso bile podobne. Tudi platane niso imele takih vej kot ona. V Božjem vrtu ni bilo drevesa, ki bi ji bilo enako v njeni lepoti.

^31:9 Lépo sem jo naredil, s številnimi vejami. Nevoščljiva so ji bila vsa edenska drevesa, ki so bila v Božjem vrtu.

^31:10 Zato tako govori Gospod Bog: Ker je bila visoke rasti in je svoj vrh stezala v oblake ter se v srcu prevzela zaradi svoje velikosti,

^31:11 sem jo dal v roke mogočnežu med narodi. Ta bo ravnal z njo, kakor zasluži njena krivičnost. Zavrgel sem jo!

^31:12 Tujci, najhujši med narodi, jo bodo posekali in pustili. Po gorah in vseh dolinah bodo popadale njene veje, njeno vejevje bo ležalo polomljeno po vseh zemeljskih grapah. Vsa ljudstva na zemlji bodo odšla iz njene sence in jo zapustila.

^31:13 Na njeni podrtini bodo bivale vse ptice neba in po njenih vejah bodo lazile vse živali polja.

^31:14 Zato naj se nobeno drevo ob vodi ne povzdiguje zavoljo svoje višine in naj svojega vrha ne izteza v oblake. Nobeno drevo, ki se napaja z vodo, naj se ne postavlja pred drugimi s svojo višino, kajti vsa so zapisana smrti, spodnjemu svetu, med smrtnike, ki gredo v jamo.

^31:15 Tako govori Gospod Bog: Na dan, ko se je pogreznila v podzemlje, sem ukazal brezdanjemu vodovju, naj žaluje za njo: ustavil sem njegove reke in obilne vode so nehale dotekati. Zaradi nje sem Libanon zagrnil v žalost in vse poljsko drevje je zaradi nje ovenelo.

^31:16 Z bobnenjem njenega padca sem pretresel narode, ko sem jo pahnil v podzemlje, k tistim, ki so šli v jamo. Tedaj so se v spodnjem svetu potolažila vsa edenska drevesa, najbolj izbrana in najlepša na Libanonu, vsa, ki se napajajo z vodo.

^31:17 Tudi ta so namreč odšla z njo v podzemlje, k tistim, ki so bili pobiti z mečem, in njenim pomočnikom, ki so prebivali v njeni senci sredi narodov.

^31:18 Katero izmed edenskih dreves se je lahko kosalo s teboj v krasoti in velikosti? Vendar boš tudi ti z edenskimi drevesi pahnjena v spodnji svet. Med neobrezanimi boš ležala, s tistimi, ki so pobiti z mečem. To je faraon in vsa njegova množica, govori Gospod Bog.

^32:1 V dvanajstem letu, v dvanajstem mesecu, prvega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:

^32:2 Sin človekov, zapoj žalostinko za egiptovskim kraljem faraonom in mu reci: Levič med narodi, uničen si! Bil si ko zmaj v morju: burkal si svoje reke, kalil vodo z nogami in čofotal po njihovih strugah.

^32:3 Tako govori Gospod Bog: Razpnem svojo mrežo nad tabo v zboru številnih ljudstev; vzdignejo te z mojim sakom.

^32:4 Potem te vržem na tla, na odprto polje te zaženem. Vsem pticam neba dam prebivati na tebi in s tabo nasitim živali vse zemlje.

^32:5 Tvoje meso raztrosim po gorah, s tvojo mrhovino napolnim doline.

^32:6 S tvojo tekočo krvjo napojim deželo do gorá in grape se napolnijo s tabo.

^32:7 Ko ugasneš, zagrnem nebo in zatemnim njegove zvezde. Sonce zakrijem z oblakom in luna ne bo dajala svoje svetlobe.

^32:8 Vse nebesne luči zatemnim zavoljo tebe in razgrnem temo nad tvojo deželo, govori Gospod Bog.

^32:9 Užalostim srce številnih ljudstev, ko razglasim tvoj zlom med narodi, v deželah, ki jih nisi poznal.

^32:10 Zaradi tebe navdam z grozo številna ljudstva, in njihove kralje bo spreletaval srh zavoljo tebe, ko zavihtim meč pred njimi. Nenehno se bodo tresli vsak za svoje življenje ob dnevu tvojega padca.

^32:11 Tako namreč govori Gospod Bog: Meč babilonskega kralja bo prišel nadte.

^32:12 Z meči junakov bom podrl tvojo množico, z vsemi najhujšimi med narodi. Ugonobili bodo ponos Egipta, vsa njegova množica bo uničena.

^32:13 Pokončal bom vse njegove živali ob obilnih vodah; ne bo jih več kalila človeška noga in tudi živinski parklji jih ne bodo kalili.

^32:14 Tedaj bom očistil njihove vode in storil, da bodo njihove reke tekle kakor olje, govori Gospod Bog.

^32:15 Ko bom egiptovsko deželo spremenil v puščavo in bo dežela oropana vsega, kar jo napolnjuje, ko bom udaril vse, ki prebivajo v njej, tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^32:16 To je žalostinka, ki jo bodo peli; hčere narodov jo bodo pele, nad Egiptom in vso njegovo množico jo bodo pele, govori Gospod Bog.

^32:17 V dvanajstem letu, petnajstega v mesecu se mi je zgodila beseda Gospodova, rekoč:

^32:18 Sin človekov, žaluj nad egiptovsko množico, pahni jo dol, njo in hčere mogočnih narodov, v spodnji svet, k tistim, ki so šli v jamo.

^32:19 Koga prekašaš v lepoti? Pogrezni se in se ulezi k neobrezanim!

^32:20 Padli bodo med tiste, ki so pobiti z mečem – meč je že izročen – odvlekli ga bodo dol z vso njegovo množico.

^32:21 Najmogočnejši med junaki mu bodo govorili sredi podzemlja: »S svojimi pomočniki so se pogreznili, ležijo pri neobrezanih, med pobitimi z mečem.«

^32:22 Tam je Asúr in vsa njegova množica, s svojimi grobovi okoli njega: vsi so bili pobiti in so padli pod mečem.

^32:23 Njegove grobove so postavili v globino jame. Njegova množica je okoli njegovega groba; vsi so bili pobiti in so padli pod mečem – ti, ki so v deželi živih sejali strah.

^32:24 Tam je Elám in vsa njegova množica okoli njegovega groba. Vsi so bili pobiti in so padli pod mečem: neobrezani so se pogreznili v spodnji svet. Tisti, ki so v deželi živih sejali strah, zdaj nosijo sramoto s tistimi, ki so šli v jamo.

^32:25 Sredi pobitih so mu pripravili ležišče, z vso njegovo množico. Njihovi grobovi so okoli njega; vsi so neobrezani, pobiti z mečem. V deželi živih je sejal strah, zdaj pa nosi svojo sramoto s tistimi, ki so šli v jamo; v sredo pobitih je bil položen.

^32:26 Tam je Mešeh Tubál in vsa njegova množica. Okoli njega so njegovi grobovi; vsi so neobrezani, pobiti z mečem – tisti, ki so v deželi živih sejali strah.

^32:27 Ne ležijo z junaki, ki so padli v davnini in so šli v podzemlje v bojni opravi ter so jim pod glavo položili meče. In ščiti so na njihovem okostju, ker so ti junaki zbujali strah v deželi živih.

^32:28 Tudi ti boš zlomljen sredi neobrezanih in boš ležal pri pobitih z mečem.

^32:29 Tam je Edóm, njegovi kralji in vsi knezi, ki so jih kljub njihovi hrabrosti položili k pobitim z mečem. Ti ležijo pri neobrezanih, pri tistih, ki so šli v jamo.

^32:30 Tam so vsi severni knezi in vsi Sidónci, ki so se osramočeni pogreznili k pobitim – kljub strahu, ki so ga zbujali s svojim junaštvom. Zdaj ležijo neobrezani pri tistih, ki so bili pobiti z mečem, in nosijo svojo sramoto s tistimi, ki so šli v jamo.

^32:31 Te bo videl faraon in se potolažil glede vse svoje množice. Faraon in vsa njegova vojska bosta pobita z mečem, govori Gospod Bog.

^32:32 Ker je sejal strah v deželi živih, bo položen v sredo neobrezanih, mednje, ki so bili pobiti z mečem – faraon in vsa njegova množica, govori Gospod Bog.

^33:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^33:2 Sin človekov, govôri sinovom svojega ljudstva in jim reci: Če pošljem meč nad deželo, ljudstvo dežele pa vzame koga izmed svojih in si ga postavi za stražarja,

^33:3 in ko ta vidi, da prihaja meč nad deželo, zatrobi v rog in opozori ljudstvo:

^33:4 Če kdo sliši glas roga, pa se ne zmeni zanj in pride meč in ga pobere: tedaj je njegova kri nad njegovo glavo.

^33:5 Čeprav je slišal glas roga, se ni zmenil zanj, zato je njegova kri nad njim. Tisti pa, ki se je zmenil, si reši življenje.

^33:6 Če pa stražar vidi, da prihaja meč, a ne zatrobi v rog in ne opozori ljudstva, in pride meč in pobere koga izmed njih, je ta vzet zaradi svoje krivičnosti, a njegovo kri bom terjal iz stražarjevih rok.

^33:7 Tebe, sin človekov, sem postavil za stražarja Izraelovi hiši. Kadar slišiš besedo iz mojih ust, jih posvari v mojem imenu!

^33:8 Če porečem krivičnežu: »Krivičnež, zagotovo umreš!« pa ne govoriš, da bi posvaril krivičneža zaradi njegove poti, umre ta krivičnež zaradi svoje krivičnosti, a njegovo kri bom terjal iz tvojih rok.

^33:9 Če pa posvariš krivičneža, naj se spreobrne od svoje poti, pa se ne spreobrne od svoje poti, umre zaradi svoje krivičnosti, ti pa si si rešil življenje.

^33:10 Ti, sin človekov, reci Izraelovi hiši: Tako ste govorili: »Zares, naša hudodelstva in naši grehi so nad nami, zavoljo njih propadamo; kako bi mogli živeti?«

^33:11 Reci jim: Kakor jaz živim, govori Gospod Bog, nimam veselja nad krivičneževo smrtjo, marveč da se krivični spreobrne od svoje poti in živi. Vrnite se, vrnite s svojih hudobnih poti! Zakaj hočete umreti, Izraelova hiša?

^33:12 Ti, sin človekov, reci sinovom svojega ljudstva: Pravičnost ne bo rešila pravičnega, če ta začne grešiti; in krivičnost ne bo spotaknila krivičnega, če se ta spreobrne od svoje krivičnosti. Pravični ne more živeti od svoje pravičnosti, če začne grešiti.

^33:13 Če rečem pravičnemu, da bo zagotovo živel, pa se zanaša na svojo pravičnost in ravna krivično, ne bo nobeno njegovih pravičnih del ostalo v spominu. Zavoljo hudobije, ki jo počne, bo umrl.

^33:14 Če pa krivičnemu rečem: »Zagotovo boš umrl!« pa se spreobrne od svojega greha ter ravna po pravu in pravičnosti,

^33:15 če krivični dá nazaj, kar mu je bilo zastavljeno, in vrne, kar je naropal, če se drži zakonov življenja in ne počne več hudobije, bo zagotovo živel, ne bo umrl.

^33:16 Nobeden njegovih grehov, ki jih je zagrešil, ne bo ostal v spominu proti njemu. Ker je ravnal po pravu in pravičnosti, bo zagotovo živel.

^33:17 Sinovi tvojega ljudstva pa pravijo: »Gospodova pot ni pravilna.« Njihova pot ni pravilna!

^33:18 Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in počne hudobijo, bo zaradi tega umrl.

^33:19 Če pa se krivični odvrne od svoje krivičnosti in ravna po pravu in pravičnosti, bo zaradi tega živel.

^33:20 Vi pa pravite: »Gospodova pot ni pravilna.« Vsakega izmed vas, Izraelova hiša, bom sodil po njegovih potih.

^33:21 V dvanajstem letu našega izgnanstva, v desetem mesecu, petega v mesecu je prišel k meni ubežnik iz Jeruzalema in rekel: »Mesto je zavzeto.«

^33:22 A Gospodova roka je bila nad menoj tisti večer, preden je prišel ubežnik. Odprl mi je usta, še preden je oni zjutraj prišel k meni. Usta so se mi odprla in nisem bil več nem.

^33:23 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^33:24 Sin človekov, prebivalci tistih razvalin na Izraelovem ozemlju govorijo: »Abraham je bil sam, ko je dobil deželo v posest; nas pa je veliko, nam je torej dana dežela.«

^33:25 Zato jim reci: Tako govori Gospod Bog: Vi jeste meso s krvjo, vzdigujete oči k malikom in prelivate kri, pa hočete dobiti deželo v posest!

^33:26 Opirate se na svoje meče, počenjate gnusobo in vsak oskrunja ženo svojega bližnjega, pa hočete imeti deželo v posesti!

^33:27 Tako jim povej: Tako govori Gospod Bog: Kakor jaz živim, bodo tisti v razvalinah padli pod mečem; kdor je na polju, ga bom dal zverem, da ga požrejo, in tisti, ki so v utrdbah in votlinah, bodo umrli za kugo.

^33:28 Deželo bom spremenil v pustinjo in stepo; konec bo njene ponosne moči. Izraelove gore bodo opustošene: nihče ne bo več hodil po njih.

^33:29 Ko bom deželo spremenil v pustinjo in stepo zaradi vseh gnusob, ki so jih počenjali, bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^33:30 Ti pa, sin človekov; sinovi tvojega ljudstva se pogovarjajo o tebi ob zidovih in pri hišnih vratih in pravijo drug drugemu, vsak svojemu bratu: »Pridite poslušat, kakšna je beseda, ki prihaja od Gospoda!«

^33:31 K tebi hodijo kakor na ljudski shod, pred tabo poseda moje ljudstvo in posluša tvoje besede, vendar se ne ravnajo po njih. Da, na njihovih ustnicah je strastna ljubezen, njihovo srce pa se žene za dobičkom.

^33:32 Glej, ti si zanje kakor pevec ljubezni, ki ima prijeten glas in dobro brenka na strune: poslušajo tvoje besede, vendar se ne ravnajo po njih.

^33:33 Ko pa bo to prišlo – in prišlo bo! – bodo spoznali, da je bil prerok med njimi.

^34:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^34:2 Sin človekov, prerokuj proti Izraelovim pastirjem, prerokuj in jim reci: O, pastirji! Tako govori Gospod Bog: Gorje Izraelovim pastirjem, ki pasejo sami sebe! Ali niso pastirji dolžni pasti črede?

^34:3 Mleko uživate, z volno se oblačite, tolste živali koljete, črede pa ne pasete.

^34:4 Oslabelih niste krepčali, bolnih niste ozdravljali, polomljenih niste obvezovali, razkropljenih niste vodili nazaj, izgubljenih niste iskali, temveč ste jim gospodovali trdo in nasilno.

^34:5 Tako so se razkropile, ker ni bilo pastirja, in postale plen poljskih živali. Razkropile so se moje ovce,

^34:6 blodile so po vseh gorah in vseh visokih hribih; po vsej deželi so se razkropile moje ovce, pa ni bilo nikogar, ki bi se zmenil zanje, nikogar, ki bi jih iskal.

^34:7 Zato, pastirji, poslušajte Gospodovo besedo!

^34:8 Kakor jaz živim, govori Gospod Bog: Ker so bile moje ovce izpostavljene ropu in so postale plen poljskih živali, ko ni bilo pastirja, in se moji pastirji niso zmenili za ovce, temveč so pasli sebe, mojih ovc pa niso pasli,

^34:9 zato, pastirji, poslušajte Gospodovo besedo!

^34:10 Tako govori Gospod Bog: Glejte, proti pastirjem sem! Svoje ovce bom terjal iz njihovih rok. Onemogočil jim bom, da bi še pasli ovce. Pastirji ne bodo več hranili sebe. Svoje ovce bom iztrgal iz njihovih ust, ne bodo se več mastili z njimi.

^34:11 Da, tako govori Gospod Bog: Glejte, jaz sam bom poskrbel za svoje ovce in jih poiskal.

^34:12 Kakor pastir išče svojo čredo, ko je sredi med razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz poiskal svoje ovce in jih rešil iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temačnega dne.

^34:13 Odpeljal jih bom izmed ljudstev, jih zbral iz dežel in pripeljal na njihovo zemljo. Pasel jih bom po Izraelovih gorah, po dolinah in po vseh naseljih v deželi.

^34:14 Na dobri paši jih bom pasel, na Izraelovih gorskih višinah bodo njihovi pašniki. Tam bodo poležavale na lepem pašniku; imele bodo obilno pašo na Izraelovih gorah.

^34:15 Sam bom pasel svoje ovce in sam jim bom dajal počitek, govori Gospod Bog.

^34:16 Izgubljene bom poiskal, razgnane pripeljal nazaj, polomljene obvezal, bolne okrepčal, rejene in krepke obvaroval. Pasel jih bom, kakor je prav.

^34:17 O vas pa, moja čreda, govori Gospod Bog tako: Glejte, sodil bom med ovco in ovco, med ovni in kozli.

^34:18 Vam je premalo, da popasete najboljšo pašo, da še preostanek pašnika poteptate z nogami? In da popijete najčistejšo vodo, da še ostanek skalite z nogami?

^34:19 Tako se mora moja čreda pasti po tem, kar so poteptale vaše noge, in piti, kar so vaše noge skalile!

^34:20 Zato jim Gospod Bog govori tako: Glejte, jaz sam bom sodil med debelo in mršavo ovco.

^34:21 Ker ste vse oslabele odrivali z boki in s pleči in jih bodli z rogovi, dokler jih niste pregnali ven,

^34:22 bom rešil svojo čredo, da ne bo več plen, in bom sodil med ovco in ovco.

^34:23 Postavil bom čeznje enega pastirja, da jih bo pasel, svojega služabnika Davida. Ta jih bo pasel, ta jim bo pastir.

^34:24 Jaz, Gospod, bom njihov Bog in moj služabnik David bo knez sredi med njimi. Jaz, Gospod, sem govoril.

^34:25 Sklenil bom z njimi zavezo miru in iztrebil divje zveri iz dežele, da bodo varno prebivale v puščavi in spale v gozdovih.

^34:26 Blagoslavljal jih bom okoli svojega griča in pošiljal dež ob pravem času; dež blagoslova bo to.

^34:27 Poljska drevesa bodo dajala svoje sadove in zemlja bo dajala svoje pridelke. Varno bodo živele na svoji zemlji. Tedaj bodo spoznale, da sem jaz Gospod, ko bom zlomil palice njihovega jarma in jih rešil iz rok tistih, ki so jih zasužnjili.

^34:28 Ne bodo več plen narodov in zveri v deželi jih ne bodo več žrle. Varno bodo prebivale in nihče jih ne bo strahoval.

^34:29 Storil bom, da jim vzklije imeniten nasad, da jih ne bo pobrala lakota v deželi in ne bodo več prenašali zasramovanja narodov.

^34:30 Tedaj bodo spoznali, da sem jaz, Gospod, njihov Bog, z njimi in da so oni, Izraelova hiša, moje ljudstvo, govori Gospod Bog.

^34:31 Vi ste moje ovce, čreda moje paše, vi ste ljudje, jaz pa sem vaš Bog, govori Gospod Bog.

^35:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^35:2 Sin človekov, obrni svoj obraz proti gorovju Seírju in prerokuj proti njemu!

^35:3 Reci mu: Tako govori Gospod Bog: Glej, proti tebi sem, gorovje Seír! Iztegnil bom roko nadte in te spremenil v pustinjo in stepo.

^35:4 Tvoja mesta bom razdejal in postalo boš puščava. Tedaj boš spoznalo, da sem jaz Gospod.

^35:5 Ker si gojilo večno sovraštvo in izročalo Izraelove sinove oblasti meča ob času nesreče, ob času, ko je bila njihova krivda dokončno poravnana,

^35:6 zato – kakor jaz živim, govori Gospod Bog – te bom predal krvi in kri te bo preganjala; dà, ker si se pregrešilo s krvjo, te bo preganjala kri.

^35:7 Gorovje Seír bom spremenil v pustinjo in puščavo ter iztrebil iz njega tiste, ki prihajajo, in one, ki se vračajo.

^35:8 Tvoje gore bom napolnil s pobitimi, na tvojih hribih, v tvojih dolinah in po vseh grapah bodo padli pobiti z mečem.

^35:9 V večno pustinjo te spremenim in tvoja mesta ostanejo neobljudena. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod!

^35:10 Ker si reklo: »Oba naroda in obe deželi sta moja last, prilastili si ju bomo, čeprav je Gospod tam,«

^35:11 zato – kakor jaz živim, govori Gospod Bog – bom storil s teboj, kakor mi narekujeta jeza in ljubosumje, ki si ju v svojem sovraštvu pokazalo do njiju. In dal se ti bom spoznati, ko te bom sodil.

^35:12 Tedaj boš spoznalo, da sem jaz, Gospod, slišal vsa sramotenja, ki si jih izreklo zoper Izraelove gore, rekoč: »Opustošene so, nam so izročene, da jih požremo.«

^35:13 Širokoustili ste se proti meni in množili besede čezme: sam sem slišal.

^35:14 Tako govori Gospod Bog: V veselje vse zemlje te bom opustošil.

^35:15 Ker si se veselilo, ko je bila dediščina Izraelove hiše opustošena, bom tako storil tudi s tabo: puščava boš postalo, gorovje Seír, in hkrati ves Edóm. Tedaj boš spoznalo, da sem jaz Gospod.

^36:1 Ti, sin človekov, prerokuj tudi Izraelovim goram in reci: Izraelove gore, poslušajte Gospodovo besedo!

^36:2 Tako govori Gospod Bog: Ker je vaš sovražnik rekel o vas: »Juhej, starodavne višine so postale naša posest!«

^36:3 Zato prerokuj in reci: Tako govori Gospod Bog: Ker so vas pustošili in z vseh strani napadali, tako da ste prišle v posest drugim narodom in vas ljudje opravljajo in obrekujejo,

^36:4 zato, Izraelove gore, poslušajte besedo Gospoda Boga! Tako govori Gospod Bog goram, hribom, grapam in dolinam, opustošenim razvalinam in zapuščenim mestom, ki so postali plen in zasmeh drugih narodov vsenaokrog.

^36:5 Zato tako govori Gospod Bog: Zares, v ognju svoje gorečnosti govorim zoper druge narode in zoper ves Edóm, ki so si prilastili mojo deželo z veseljem vsega srca in z zaničevanjem v duši, da bi oplenili njene pašnike.

^36:6 Zato prerokuj o Izraelovem ozemlju in reci goram in hribom, grapam in dolinam: Tako govori Gospod Bog: Glejte, v svoji gorečnosti in v svojem srdu govorim: Ker morate prenašati zasramovanje narodov,

^36:7 zato – tako govori Gospod Bog – slovesno prisegam: Zares, narodi, ki vas obkrožajo, bodo morali sami prenašati zasramovanje!

^36:8 Ve pa, Izraelove gore, poganjajte veje in rodite sad za moje ljudstvo Izraela, saj se bodo kmalu vrnili.

^36:9 Kajti, glejte, hočem k vam, obrnem se k vam: obdelane in posejane boste.

^36:10 Na vaših tleh pomnožim ljudi, vso Izraelovo hišo. Mesta bodo naseljena in razvaline pozidane.

^36:11 Na vaših tleh pomnožim ljudi in živino; številni bodo in rodovitni. Naselim vas kakor nekdaj in vam izkažem več dobrega ko kdaj prej. Tedaj spoznate, da sem jaz Gospod.

^36:12 Dam, da bodo po vaših tleh hodili ljudje, moje ljudstvo Izrael. Imeli te bodo v posesti, njihova dediščina boš in nikdar več ne boš brez otrok.

^36:13 Tako govori Gospod Bog: Ker govorijo o vas: »Ljudi žreš in svoj narod ropaš njegovih otrok,«

^36:14 zato ne boš več žrla ljudi in svojega naroda, ne več ropala njegovih otrok, govori Gospod Bog.

^36:15 Ne bom ti več dopustil, da bi slišala zasramovanje narodov in ne boš več prenašala zasmehovanja ljudstev. Svojega naroda ne boš več oropala njegovih otrok, govori Gospod Bog.

^36:16 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^36:17 Sin človekov, ko je Izraelova hiša še prebivala na svoji zemlji, so jo oskrunjali s svojim ravnanjem in s svojimi deli. V mojih očeh je bilo njihovo ravnanje nečisto, kakor je nečista žena ob mesečni čišči.

^36:18 Tedaj sem izlil svoj srd nanje zaradi krvi, ki so jo prelili v deželi, in zaradi malikov, s katerimi so jo oskrunili.

^36:19 Razkropil sem jih med narode in razsejani so bili po deželah; po njihovem ravnanju in po njihovih delih sem jih sodil.

^36:20 Ko pa so prišli k narodom, so, kamor koli so prišli, oskrunili moje sveto ime, ker se je o njih govorilo: »To je Gospodovo ljudstvo, pa je moralo oditi iz njegove dežele.«

^36:21 Tedaj mi je bilo žal mojega svetega imena, ki ga je Izraelova hiša oskrunila med narodi, kamor je prišla.

^36:22 Zato reci Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Ne bom posegel zaradi vas, Izraelova hiša, temveč zaradi svojega svetega imena, ki ste ga oskrunili med narodi, kamor ste prišli.

^36:23 Svoje veliko ime, ki je bilo oskrunjeno pri narodih in ste ga oskrunili med njimi, bom posvetil. Tedaj bodo narodi spoznali, da sem jaz Gospod, govori Gospod Bog, ko se bom v njihovih očeh izkazal svetega med vami.

^36:24 Vzamem vas izmed narodov, vas zberem iz vseh dežel in vas spet pripeljem v vašo deželo.

^36:25 Pokropim vas s čisto vodo, da boste očiščeni. Vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim.

^36:26 Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce.

^36:27 Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali.

^36:28 Prebivali boste v deželi, ki sem jo dal vašim očetom, in boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog.

^36:29 Vseh vaših nečistosti vas bom rešil. Poklical bom žito in ga pomnožil; lakote ne bom več poslal nad vas.

^36:30 Pomnožil bom sadove drevja in pridelek polja, da ne boste nikoli več zaradi lakote v posmeh med narodi.

^36:31 Tedaj se boste spomnili svojih hudobnih poti in svojih del, ki niso bila dobra. Sami sebi se boste studili zaradi svojih krivd in svojih gnusob.

^36:32 Ne bom pa storil tega zaradi vas, govori Gospod Bog, to dobro vedite! Sramujte se in zardevajte zaradi svojih poti, Izraelova hiša!

^36:33 Tako govori Gospod Bog: Tisti dan, ko vas bom očistil vseh vaših krivd, bom poskrbel, da bodo mesta znova naseljena in razvaline pozidane.

^36:34 Opustošena dežela bo spet obdelana: ne bo več puščava pred očmi mimoidočih.

^36:35 Tedaj bodo govorili: »Ta opustošena dežela je postala kakor edenski vrt in razrušena, opustošena in razdejana mesta so spet utrjena in naseljena.«

^36:36 Tedaj bodo narodi, ki bodo preostali okoli vas, spoznali, da sem jaz, Gospod, razdejano na novo pozidal in opustošeno spet zasadil. Jaz, Gospod, sem govoril in bom tudi naredil.

^36:37 Tako govori Gospod Bog: Še v tem se bom dal preprositi Izraelovi hiši, da jim storim: Namnožil jih bom kakor čredo ljudi.

^36:38 Kakor črede daritvenih ovc, kakor Jeruzalem ob svojih praznikih s čredami ovc, tako bodo opustošena mesta napolnjena s čredami ljudi. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^37:1 Gospodova roka je bila nad menoj. Gospod me je po duhu peljal ven in me postavil v sredo doline, ki je bila polna kosti.

^37:2 Peljal me je krog in krog ob njih: glej, bilo jih je silno veliko po dolini in glej, zelo suhe so bile.

^37:3 Rekel mi je: »Sin človekov, ali lahko te kosti oživijo?« Rekel sem: »Gospod Bog, ti veš!«

^37:4 Tedaj mi je rekel: Prerokuj nad temi kostmi in jim reci: »Suhe kosti, poslušajte Gospodovo besedo!

^37:5 Tako govori Gospod Bog tem kostem: Glejte, poslal bom duha v vas in boste oživele.

^37:6 S kitami vas bom obdal in dal, da bo zrastlo meso na vas. Prevlekel vas bom s kožo in vam dal duha, da boste oživele. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod.«

^37:7 Prerokoval sem, kakor mi je bilo ukazano. Ko sem prerokoval, je nastal šum. In glej, hrup: kosti so se približale druga drugi.

^37:8 Videl sem: glej, že so bile kite na njih, zrastlo je meso in koža se je razpela čeznje po vrhu. Duha pa ni bilo v njih.

^37:9 Tedaj mi je rekel: »Prerokuj duhu, prerokuj, sin človekov, in reci duhu: Tako govori Gospod Bog: Od štirih vetrov pridi, duh, in dihni v te pobite, da oživijo!«

^37:10 Ko sem prerokoval, kakor mi je bilo ukazano, je prišel vanje duh. Oživele so in se postavile na noge: silno velika vojska.

^37:11 Rekel mi je: »Sin človekov, te kosti so vsa Izraelova hiša. Glej, govorijo: ›Naše kosti so usahnile, naše upanje je splahnelo, uničeni smo.‹

^37:12 Zato prerokuj in jim reci: Tako govori Gospod Bog: Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobov, o moje ljudstvo, in vas pripeljem v Izraelovo deželo.

^37:13 Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo.

^37:14 Svojega duha denem v vas, da boste oživeli, in vas spet postavim na vašo zemljo. Tedaj boste spoznali, da sem jaz, Gospod, govoril in storil, govori Gospod.«

^37:15 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^37:16 Ti, sin človekov, si vzemi kos lesa in zapiši nanj: »Judu in Izraelovim sinovom, ki so njegovi zavezniki.« Vzemi še drug kos lesa in zapiši nanj: »Jožefu – Efrájimov les – in vsej Izraelovi hiši, ki je njegova zaveznica.«

^37:17 Potem ju stakni, da ti bosta en kos lesa in bosta združena v tvoji roki.

^37:18 Ko ti bodo sinovi tvojega ljudstva rekli: »Nam ne boš razložil, kaj hočeš s tem?«

^37:19 jim reci: Tako govori Gospod Bog: Glejte, vzel bom Jožefov kos lesa, ki je v Efrájimovi roki, in Izraelove rodove, ki so njegovi zavezniki, in jih pridel njemu, Judovemu kosu, ter naredil iz njiju en les, tako da bosta eno v moji roki.

^37:20 Kosa lesa, na katera si pisal, naj bosta v tvoji roki pred njihovimi očmi;

^37:21 reci jim: Tako govori Gospod Bog: glejte, vzel bom Izraelove sinove izmed narodov, kamor so odšli, jih zbral z vseh strani in jih pripeljal na njihovo zemljo.

^37:22 Združil jih bom v en narod v deželi, na Izraelovih gorah. En kralj bo kraljeval nad vsemi. Ne bosta več dva naroda in ne bodo se več delili v dve kraljestvi.

^37:23 Ne bodo se več oskrunjali s svojimi maliki in ostudnostmi in z vsemi svojimi hudodelstvi. Rešil jih bom vseh odpadov, s katerimi so se pregrešili, in jih očistil: moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog.

^37:24 Moj služabnik David bo kralj nad njimi; vsi bodo imeli enega pastirja. Po mojih odlokih se bodo ravnali in mojih zakonov se bodo držali in jih izpolnjevali.

^37:25 Prebivali bodo v deželi, ki sem jo dal svojemu služabniku Jakobu in so v njej prebivali njihovi očetje. Prebivali bodo v njej sami, njihovi otroci in otroci njihovih otrok na veke; moj služabnik David bo njihov knez na veke.

^37:26 Z njimi bom sklenil zavezo miru: to bo večna zaveza z njimi. Utrdil jih bom in jih namnožil ter postavil svoje svetišče v njihovi sredi na veke.

^37:27 Moje prebivališče bo pri njih, njihov Bog bom in oni bodo moje ljudstvo.

^37:28 Tedaj bodo narodi spoznali, da jaz, Gospod, posvečujem Izraela, ko bo moje svetišče med njimi na veke.

^38:1 Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč:

^38:2 Sin človekov, obrni svoj obraz proti Gogu v deželi Magógu, proti knezu, poglavarju Mešeha in Tubála, in prerokuj zoper njega!

^38:3 Reci: Tako govori Gospod Bog: Glej, proti tebi sem, Gog, knez, poglavar Mešeha in Tubála!

^38:4 Zvabil te bom in ti del kavlje v čeljusti. Odpeljal bom tebe in vso tvojo vojsko, konje in jezdece, vse izvrstno opremljene, z veliko množico s ščiti in zasloni, vse z mečem oborožene.

^38:5 Perzijci, Etiopci in Putéjci so z njimi, vsi s ščitom in čelado.

^38:6 Gomer in vse njegove trume, Bet Togárma, skrajni sever in vse njegove trume; številna ljudstva so pri tebi.

^38:7 Dobro se pripravi, ti in vsa tvoja množica, ki je zbrana okoli tebe; bodi ji za varstvo!

^38:8 Čez veliko dni boš dobil ukaz. Ko bodo pretekla leta, boš krenil nad deželo, ki se je osvobodila meča in se iz mnogih ljudstev spet zbrala na Izraelovih gorah, ki so bile dolgo opustošene. Njeno prebivalstvo je bilo odpeljano izmed ljudstev in zdaj vsi varno prebivajo.

^38:9 Pridrvel boš, kot nevihta boš prišel; kakor oblak boš in pokril boš deželo, ti in vse tvoje trume in številna ljudstva s teboj.

^38:10 Tako govori Gospod Bog: Tisti dan ti bodo misli vstajale v srcu in zasnoval boš hudoben načrt.

^38:11 Rekel boš: »Napadel bom nezavarovano deželo, planil nad mirne ljudi, ki varno prebivajo; vsi prebivajo v neobzidanih krajih in nimajo ne zapahov ne vrat.

^38:12 Hočem dobiti plen in pograbiti rop, iztegniti roko na spet naseljene razvaline, na ljudstvo, ki je bilo znova zbrano izmed narodov, ki se ukvarja z živino in s premoženjem ter prebiva v središču sveta.«

^38:13 Saba, Dedán, trgovci iz Taršíša in vsi njegovi kupčevalci ti bodo rekli: »Prihajaš, da dobiš plen? Si zbral svojo množico, da pograbiš rop, da pobereš srebro in zlato, da vzameš živino in premoženje, da dobiš velik plen?«

^38:14 Zato prerokuj, sin človekov, in reci Gogu: Tako govori Gospod Bog: Mar se ne boš tisti dan, ko bo moje ljudstvo Izrael varno prebivalo, vzdignil

^38:15 in prišel iz svojega kraja, s skrajnega severa, ti in številna ljudstva s teboj, vsi jezdeci na konjih, velika množica, številna vojska?

^38:16 Prišel boš nad moje ljudstvo Izraela kakor oblak in prekril deželo. Ko bodo pretekli dnevi, te bom pripeljal nad svojo deželo, da me bodo spoznali narodi, ko se bom po tebi, Gog, izkazal svetega v njihovih očeh.

^38:17 Tako govori Gospod Bog: Mar nisi ti tisti, ki sem o njem v nekdanjih dneh govoril po svojih služabnikih, Izraelovih prerokih, ki so v tistih dneh, pred leti, prerokovali, da te bom pripeljal nadnje?

^38:18 Tisti dan, ko bo prišel Gog nad Izraelovo deželo, govori Gospod Bog, bo v meni vzplamenel srd.

^38:19 V svoji gorečnosti, v ognju svoje togote govorim: Zares, tisti dan bo velik pretres v Izraelovi deželi.

^38:20 Pred mojim obličjem bodo vztrepetale ribe morjá in ptice neba, poljske živali in vsa laznina, ki se plazi po zemlji, in vsi ljudje v deželi. Gore se bodo podrle, pečine se sesule in vsi zidovi se bodo zrušili.

^38:21 Na vse svoje gore bom zoper njega poklical meč, govori Gospod Bog. Vsak bo obrnil meč proti svojemu bratu.

^38:22 Sodil ga bom s kugo in krvjo, s ploho in točo, ogenj in žveplo bom dal deževati nanj, na njegove trume in na številna ljudstva, ki so z njim.

^38:23 Tako se bom izkazal velikega in svetega in se dal spoznati v očeh številnih narodov. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^39:1 Ti, sin človekov, prerokuj zoper Goga in reci: Tako govori Gospod Bog: Glej, proti tebi sem, Gog, knez, poglavar Mešeha in Tubála.

^39:2 Zvabil te bom in te spravil na pot, odpeljal te bom s skrajnega severa in te pripeljal na Izraelove gore.

^39:3 Tam ti izbijem lok iz levice in ti stresem puščice iz desnice.

^39:4 Na Izraelovih gorah boš padel ti, vse tvoje trume in ljudstva, ki so s teboj: pticam roparicam – vsemu, kar leta – in poljskim živalim te bom dal v žrtje.

^39:5 Na odprtem polju boš padel; tako sem namreč rekel, govori Gospod Bog.

^39:6 Ogenj bom poslal nad Magóg in nad tiste, ki varno prebivajo na otokih. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod.

^39:7 Svoje sveto ime bom dal spoznati sredi svojega ljudstva Izraela in ne bom pustil, da bi se še skrunilo moje sveto ime. Tedaj bodo narodi spoznali, da sem jaz Gospod, Sveti v Izraelu.

^39:8 Glej, to pride in se zgodi, govori Gospod Bog. To je dan, o katerem sem govoril.

^39:9 Prebivalci Izraelovih mest bodo tedaj šli ven, zanetili ogenj in kurili z orožjem: s ščiti in z zasloni, z loki in s puščicami, s kiji in s kopji. Sedem let bodo kurili ogenj z njimi.

^39:10 Ne bo jim več treba nositi drv s polja ne sekati v gozdovih, ker bodo kurili ogenj z orožjem. Tako bodo oplenili tiste, ki so jih plenili, in oropali tiste, ki so jih ropali, govori Gospod Bog.

^39:11 Tisti dan bom Gogu določil kraj za grobišče v Izraelu: dolino Abarím, vzhodno od morja, ki mimoidočim zapira pot. Tam bodo pokopali Goga in vso njegovo vojsko; imenovali jo bodo Dolina Gogove množice.

^39:12 Izraelova hiša jih bo pokopavala sedem mesecev, da bo očistila deželo.

^39:13 Vse ljudstvo v deželi bo pokopavalo; to jim bo v čast na dan mojega poveličanja, govori Gospod Bog.

^39:14 Določili bodo može s stalno nalogo, da hodijo po deželi in pokopavajo tiste, ki bodo preostali na površju zemlje; tako jo bodo očistili. Celih sedem mesecev jih bodo iskali.

^39:15 Ko bodo ti hodili po deželi in bo kdo zagledal človeško okostje, naj postavi ob njem znamenje, dokler ga pogrebci ne pokopljejo v Dolini Gogove množice.

^39:16 Tam bo tudi mesto z imenom Hamóna. Tako bodo očistili deželo.

^39:17 Ti pa, sin človekov, tako govori Gospod Bog, reci pticam – vsemu, kar leta – in poljskim živalim: Zberite se, pridite skupaj z vseh strani k daritvenemu obedu, ki vam ga bom pripravil kot veliko klavno daritev na Izraelovih gorah: jedli boste meso in pili kri.

^39:18 Jedli boste meso junakov in pili kri zemeljskih knezov: ovnov, jagnjet, kozlov in juncev in vse pitane živine z Bašána.

^39:19 Najedli se boste tolšče do sitega in se napili krvi do pijanosti na daritvenem obedu, ki vam ga pripravim.

^39:20 Najedli se boste pri moji mizi konj in konjenikov, junakov in vsakovrstnih bojevnikov, govori Gospod Bog.

^39:21 Vzpostavil bom svoje veličastvo med narodi. Vsi narodi bodo videli mojo sodbo, ki sem jo izvršil, in mojo roko, ki sem jo položil nanje.

^39:22 Izraelova hiša pa bo od tistega dne naprej vedela, da sem jaz Gospod, njen Bog.

^39:23 Tudi narodi bodo spoznali, da je Izraelova hiša morala v izgnanstvo zaradi svojih krivd, ker so se mi izneverili. Zato sem skril svoje obličje pred njimi in jih dal v roke njihovih nasprotnikov, da so vsi padli pod mečem.

^39:24 Zaradi njihove nečistosti in hudodelstev sem tako ravnal z njimi in skril svoje obličje pred njimi.

^39:25 Zato tako govori Gospod Bog: Zdaj hočem obrniti Jakobovo usodo, se usmiliti vse Izraelove hiše in se razvneti za svoje sveto ime.

^39:26 Pozabili bodo sramoto in vso nezvestobo, s katero so se mi izneverili, ko bodo spet varno prebivali na svoji zemlji, ne da bi jih kdo strahoval.

^39:27 Ko jih pripeljem nazaj izmed ljudstev in jih zberem iz dežel njihovih sovražnikov, se bom po njih izkazal svetega v očeh številnih narodov.

^39:28 Tedaj bodo spoznali, da sem jaz Gospod, njihov Bog, ki sem jih sicer poslal k narodom v izgnanstvo, pa jih bom spet zbral na njihovi zemlji in nobenega izmed njih ne bom več pustil tam.

^39:29 Ne bom več skrival svojega obličja pred njimi, ker bom izlil svojega duha nad Izraelovo hišo, govori Gospod Bog.

^40:1 V petindvajsetem letu našega izgnanstva, v začetku leta, desetega v mesecu, v štirinajstem letu po zavzetju mesta, prav ta dan, je bila Gospodova roka nad menoj in pripeljal me je tja:

^40:2 v Božjih videnjih me je pripeljal v Izraelovo deželo in me odložil na zelo visoko goro. Na njej je bila stavba, podobna mestu, proti jugu.

^40:3 Ko me je pripeljal tja, sem zagledal moža, ki je bil videti kakor iz brona. V roki je imel laneno vrvico in merilno palico, stal pa je pri vratih.

^40:4 Mož me je ogovoril: »Sin človekov, pozorno glej in napeto poslušaj; vtisni si v srce vse, kar ti pokažem! Kajti zato si bil pripeljan sem, da ti to razkažem. Oznani Izraelovi hiši vse, kar vidiš.«

^40:5 Glej, zunaj templja je bilo krog in krog obzidje. V moževi roki je bila merilna palica, šest komolcev dolga: komolec je znašal komolec in eno dlan. Izmeril je širino zidu: eno palico, in višino: eno palico.

^40:6 Potem je šel k vratom, ki so gledala proti vzhodu, se povzpel po stopnicah in izmeril prag pri vratih: eno palico v globino.

^40:7 Nato čuvajnico: eno palico dolga in eno palico široka; in prostor med čuvajnicami: pet komolcev; pa še prag pri vratih poleg veže na notranji strani vrat: eno palico.

^40:8 Potem je izmeril vežo pri vratih:

^40:9 osem komolcev, in njena opornika: dva komolca. Veža pri vratih je bila na notranji strani.

^40:10 Pri vzhodnih vratih so bile čuvajnice: po tri na eni in tri na drugi strani; vse tri so bile enako velike. Tudi oporni zidovi na eni in na drugi strani so merili enako.

^40:11 Potem je izmeril širino vhoda pri vratih: deset komolcev, in globino vhoda: trinajst komolcev.

^40:12 Pred čuvajnicami je bila pregrada: en komolec; in en komolec na drugi strani; čuvajnice pa šest komolcev na eni in na drugi strani.

^40:13 Zmeril je tudi vrata od strehe čuvajnice do nasprotne strehe: širina je znašala petindvajset komolcev; vhodi pa so si stali nasproti.

^40:14 Nato je izmeril vežo: dvajset komolcev; krog in krog veže pri vratih je bil dvor.

^40:15 Od prednje strani vhodnih vrat do veže na notranji strani vrat je bilo petdeset komolcev.

^40:16 Čuvajnice in njihovi oporniki so imeli zamrežena okna na notranji strani vrat, krog in krog. Tudi veža je imela okna na notranji strani, krog in krog. Na opornikih so bile palme.

^40:17 Zatem me je peljal na zunanji dvor; tam so bile sobe in tlak, položen krog in krog po dvoru: trideset sob je bilo na tlaku.

^40:18 Tlak je bil na obeh straneh vrat, enako dolg kakor vrata; to je bil spodnji tlak.

^40:19 Izmeril je širino dvora od spodnjih vrat do zunanje strani notranjega dvora: sto komolcev, proti vzhodu in proti severu.

^40:20 Potem je izmeril vrata, ki so gledala proti severu in peljala na zunanji dvor, njihovo dolžino in širino.

^40:21 Njihove čuvajnice, po tri na eni in tri na drugi strani, njihovi oporniki in veža so merili enako kot pri prvih vratih: dolgi so bili petdeset komolcev, široki pa petindvajset komolcev.

^40:22 Njihova okna, veža in palme so bili enako veliki kot pri vratih, ki so gledala proti vzhodu. Do njih je vodilo sedem stopnic, na njihovi notranji strani pa je bila veža.

^40:23 Nasproti severnih vrat so bila vrata v notranji dvor, kakor na vzhodni strani. Od enih do drugih vrat je nameril sto komolcev.

^40:24 Potem me je peljal proti jugu; tam so bila vrata proti jugu. Izmeril je njihove opornike in vežo: merili so enako kakor prej omenjeni.

^40:25 Vrata in njihova veža so imeli okna krog in krog, enaka prej omenjenim oknom; dolžina je znašala petdeset komolcev, širina pa petindvajset komolcev.

^40:26 Do njih je vodilo sedem stopnic. Njihova veža je bila na notranji strani, na njenih opornikih so bile palme, po ena na eni in na drugi strani.

^40:27 Vrata na notranji dvor proti jugu: od enih vrat proti jugu do drugih je nameril sto komolcev.

^40:28 Zatem me je peljal na notranji dvor skozi južna vrata in izmeril južna vrata: merila so enako kakor prej omenjena.

^40:29 Njihove čuvajnice, oporniki in veža so merili enako kot prej omenjeni. Vrata in njihova veža so imeli okna krog in krog; dolžina je znašala petdeset komolcev, širina pa petindvajset komolcev.

^40:30 Krog in krog so bile veže, po petindvajset komolcev dolge in pet komolcev široke.

^40:31 Veža pri vratih je gledala na zunanji dvor. Na njenih opornikih so bile palme, stopnišče pa je imelo osem stopnic.

^40:32 Tedaj me je peljal na notranji dvor na vzhodni strani in izmeril vrata: iste mere kakor pri prejšnjih.

^40:33 Njihove čuvajnice, oporniki in veža so merili enako kakor pri prejšnjih. Vrata in njihova veža so imeli okna krog in krog; dolžina je znašala petdeset komolcev, širina pa petindvajset komolcev.

^40:34 Njihova veža je gledala na zunanji dvor. Na njenih opornikih so bile na obeh straneh palme, stopnišče pa je imelo osem stopnic.

^40:35 Peljal me je še k severnim vratom in jih izmeril: iste mere kakor pri prejšnjih.

^40:36 Imela so čuvajnice, oporne zidove in vežo; okna so bila krog in krog. Dolžina je znašala petdeset komolcev, širina pa petindvajset komolcev.

^40:37 Njihova veža je gledala na zunanji dvor. Na njenih opornikih so bile na obeh straneh palme, stopnišče pa je imelo osem stopnic.

^40:38 Poleg veže pri vratih je bila soba z vhodom; tam so izpirali žgalno daritev.

^40:39 V veži pri vratih sta bili po dve mizi na eni in dve mizi na drugi strani, da so na njih klali žgalno daritev, daritev za greh in spravno daritev.

^40:40 Tudi zunaj ob strani, severno za tega, ki se vzpenja proti vhodu vrat, sta bili dve mizi; in na drugi strani veže pri vratih sta bili tudi dve mizi:

^40:41 štiri mize na eni in štiri mize na drugi strani vrat, torej osem miz, na katerih so klali daritvene živali.

^40:42 Še štiri mize iz klesanih kamnov so bile za žgalno daritev, poldrugi komolec dolge, poldrugi komolec široke in en komolec visoke. Nanje so polagali orodje, s katerim so klali žrtve za žgalno in klavno daritev.

^40:43 Obdajali so jih dlan veliki kavlji, na notranji strani. Na mize so polagali meso za daritev.

^40:44 Zatem me je peljal na notranji dvor, tam sta bili dve sobi: ena ob severnih vratih s pročeljem proti jugu in druga ob južnih vratih s pročeljem proti severu.

^40:45 Rekel mi je: Ta soba, ki ima pročelje proti jugu, je za duhovnike, ki skrbijo za tempelj.

^40:46 Soba pa, ki ima pročelje proti severu, je za duhovnike, ki skrbijo za oltar. To so Cadókovi sinovi, ki se edini med Levijevimi sinovi smejo bližati Gospodu, da mu služijo.

^40:47 Potem je izmeril dvor: dolžina je bila sto komolcev in širina sto komolcev, torej oblika kvadrata. Pred templjem pa je bil oltar.

^40:48 Nato me je peljal v tempeljsko preddverje in izmeril preddverna opornika: pet komolcev na eni in pet komolcev na drugi strani. Vrata so bila široka štirinajst komolcev, zid ob straneh vrat pa tri komolce na eni in tri komolce na drugi strani.

^40:49 Preddverje je bilo dvajset komolcev dolgo in dvanajst komolcev široko. Do njega je vodilo deset stopnic. Ob opornikih sta bila stebra, eden na eni in drugi na drugi strani.

^41:1 Tedaj me je peljal v tempelj in izmeril opornike: šest komolcev so bili široki na eni in šest komolcev na drugi strani.

^41:2 Vhod je bil širok deset komolcev, zid ob straneh vhoda pa pet komolcev na eni in pet komolcev na drugi strani. Izmeril je njegovo dolžino: štirideset komolcev, in širino: dvajset komolcev.

^41:3 Potem je stopil v notranji prostor in izmeril opornik pri vhodu: dva komolca, širino vhoda: šest komolcev, in zid ob straneh vhoda: sedem komolcev.

^41:4 Izmeril je tudi njegovo dolžino: dvajset komolcev, in širino: dvajset komolcev ob prednji tempeljski steni. Rekel mi je: »To je presveto.«

^41:5 Nato je izmeril tempeljsko steno: šest komolcev, in širino stranskega prostora: štiri komolce krog in krog templja.

^41:6 Stranskih prostorov, s sobo nad sobo, je bilo po trideset v treh nadstropjih. V tempeljskem zidu so bili krog in krog zamiki za stranske prostore, ti so rabili za nosilce, tako da niso bili potrebni posegi v tempeljski zid.

^41:7 Stranski prostori so bili od nadstropja do nadstropja širši, ker se je od nadstropja do nadstropja večal zamik krog in krog templja. Zato se je stavba navzgor širila. Iz pritličja si lahko šel v srednje in potem v zgornje nadstropje.

^41:8 Videl sem tudi, da je okoli templja vzpetina. Temelji stranskih prostorov so merili celo palico, torej šest dolgih komolcev.

^41:9 Zunanji zid stranskega prostora je bil debel pet komolcev, enako tudi ploščad med stranskimi prostori ob templju.

^41:10 Med sobami je bil dvajset komolcev širok prostor okoli templja, krog in krog.

^41:11 Vhod v stranski prostor je bil s ploščadi, en vhod proti severu in drug vhod proti jugu. Širina prostora na ploščadi je znašala pet komolcev, krog in krog.

^41:12 Poslopje, ki je na zahodu zapiralo tempeljsko dvorišče, je bilo sedemdeset komolcev široko. Zid poslopja je bil krog in krog debel pet komolcev, dolg pa je bil devetdeset komolcev.

^41:13 Tedaj je izmeril tempelj: bil je sto komolcev dolg. Tudi zaprto dvorišče in poslopje z zidovi sta bili dolgi sto komolcev.

^41:14 Tempeljsko pročelje in zaprto dvorišče sta bili široki sto komolcev.

^41:15 Potem je izmeril dolžino poslopja, ki je zadaj zapiralo tempeljsko dvorišče, in njegove galerije na eni in na drugi strani: sto komolcev. Glavni prostor, notranji prostor in zunanje preddverje

^41:16 so bili obiti z deskami. Okoli vseh treh so bila zamrežena okna, v presledkih. Nasproti praga je bil krog in krog od tal do oken lesen opaž. Okna so bila zagrnjena.

^41:17 Od vhoda do notranjega prostora in zunaj, na vseh stenah krog in krog, znotraj in zunaj, so bili reliefi.

^41:18 Upodobljeni so bili kerubi in palme: po ena palma med dvema keruboma. Vsak kerub je imel dva obraza:

^41:19 človeški obraz proti palmi na eni in obraz leviča proti palmi na drugi strani. Izdelani so bili po vsem templju krog in krog.

^41:20 Od tal do višine nad vhodom so bili izdelani kerubi in palme na tempeljskih stenah.

^41:21 Tempeljski podboji so bili četverokotni. Pred svetim prostorom je bil nekakšen

^41:22 lesen oltar, tri komolce visok in dva komolca dolg. Imel je vogale; njegov podstavek in stene so bili leseni. Oni mi je rekel: »To je miza, ki stoji pred Gospodom.«

^41:23 Tempelj je imel dvojna vrata in sveti prostor

^41:24 prav tako. Vsaka vrata so imela po dve vrtljivi vratnici: dve vratnici so imela ena in dve vratnici druga vrata.

^41:25 Na njih, na tempeljskih vratih, so bili izdelani kerubi in palme, kakor so bili izdelani na stenah. Zunaj pred preddverjem je bil lesen napušč.

^41:26 Zamrežena okna in palme so bili na eni in na drugi strani preddverja, na stranskih prostorih ob templju in na napuščih.

^42:1 Tedaj me je peljal ven na zunanji dvor, proti severu, in me pripeljal k sobam ob tempeljskem dvorišču, nasproti poslopja na severu.

^42:2 Sprednja dolžina je bila: sto komolcev, severni vhod, in širina petdeset komolcev.

^42:3 Nasproti vratom v notranji dvor in nasproti tlaku na zunanjem dvoru je bila galerija ob galeriji, v treh nadstropjih.

^42:4 Pred sobami je bil hodnik, deset komolcev širok proti notranjosti in sto komolcev dolg. Njihova vrata so bila obrnjena proti severu.

^42:5 Zgornje sobe so bile krajše kot spodnje in srednje v poslopju, ker so jim galerije jemale prostor.

^42:6 Bile so trinadstropne in niso imele stebrov, kakršni so bili na dvoru. Zato so se razlikovale od spodnjih in srednjih, gledano od tal.

^42:7 Na zunanji strani, vzporedno s sobami, je bil zid proti zunanjemu dvoru, pred sobami; dolg je bil petdeset komolcev.

^42:8 Sobe ob zunanjem dvoru so bile namreč dolge petdeset komolcev, sobe nasproti templju pa sto komolcev.

^42:9 Pod temi sobami je bil vhod z vzhodne strani, če si šel vanje z zunanjega dvora.

^42:10 Tudi po širini zidu na dvoru proti jugu, pred zaprtim dvoriščem in nasproti poslopja so bile sobe,

^42:11 pred njimi pa hodnik. Podobne so bile sobam na severni strani: enako dolge in široke. Vse so imele enake izhode in vhode, in sicer po svojih pravilih.

^42:12 Kakor vhodi v sobe, ki so bile na južni strani, je bil vhod na začetku poti, poti ob zaščitnem zidu, na vzhodni strani za tistega, ki je vstopal.

^42:13 Oni mi je rekel: »Sobe na severu in sobe na jugu, ki so pred zaprtim dvoriščem, so svete sobe, tu naj uživajo presvete darove duhovniki, ki se smejo bližati Gospodu. Tja naj polagajo presvete darove, jedilno daritev, daritev za greh in spravno daritev, saj je to svet kraj.

^42:14 Ko duhovniki pristopijo, naj ne hodijo iz svetega prostora na zunanji dvor, ne da bi v njih odložili oblačila, v katerih so opravljali službo, ker so sveta. Oblečejo naj druga oblačila, šele potem naj se bližajo kraju, ki je določen za ljudstvo.«

^42:15 Ko je premeril notranjost templja, me je peljal skozi vzhodna vrata ven in zmeril njegov obseg.

^42:16 Z merilno palico je izmeril vzhodno stran: po merilni palici petsto komolcev.

^42:17 Potem je izmeril severno stran: po merilni palici petsto komolcev.

^42:18 Zatem je izmeril južno stran: po merilni palici petsto komolcev.

^42:19 Nato se je obrnil na zahodno stran in nameril po merilni palici petsto komolcev.

^42:20 Na štirih straneh je meril: krog in krog je bilo obzidje, petsto komolcev dolgo in petsto široko, da je ločevalo sveto od svetnega.

^43:1 Nato me je peljal k vratom, vratom, ki so gledala proti vzhodu.

^43:2 Zagledal sem veličastvo Izraelovega Boga, ki je prihajalo z vzhoda. Njegovo bučanje je bilo kakor bučanje velikih voda in zemlja je žarela od njegovega veličastva.

^43:3 Prikazen, ki sem jo videl, je bila taka kakor prikazen, ki sem jo videl, ko je prišel uničit mesto, in kot prikazen, ki sem jo videl ob reki Kebár. Padel sem na obraz,

^43:4 Gospodovo veličastvo je prihajalo v tempelj skozi vrata, ki so gledala na vzhod.

^43:5 Duh me je vzdignil in me odpeljal na notranji dvor. In glej, Gospodovo veličastvo je napolnilo tempelj.

^43:6 Tedaj sem zaslišal, kako me je nekdo iz templja nagovoril, medtem ko je oni mož stal poleg mene.

^43:7 Rekel mi je: »Sin človekov, to je prostor mojega prestola, kraj za stopala mojih nog, tu bom na veke prebival med Izraelovimi sinovi. Izraelova hiša ne bo več skrunila mojega svetega imena, ne oni ne njihovi kralji s svojim vlačuganjem in s trupli svojih umrlih kraljev,

^43:8 ko so postavili svoj prag ob moj prag in svoje podboje poleg mojih podbojev, da je bil le zid med menoj in njimi. Ker so oskrunjali moje sveto ime z gnusobami, ki so jih počenjali, sem jih v svoji jezi pokončal.

^43:9 Zdaj pa naj odpravijo izpred mene svoje vlačuganje in trupla svojih kraljev, da bom na veke prebival med njimi.

^43:10 Ti, sin človekov, opiši Izraelovi hiši tempelj, da jih bo sram zaradi njihovih krivd; potem smejo izmeriti načrt.

^43:11 Če se bodo sramovali vsega, kar so počenjali, predstavi načrt templja, njegovo opremo, njegove izhode in vhode, vso njegovo podobo, vse njegove zakone in vse postave. Pred njihovimi očmi jih zapiši, da se bodo držali vseh njegovih načrtov in zakonov in jih uresničili.

^43:12 To je tempeljska postava: Vse njegovo ozemlje na vrhu gore naj bo krog in krog presveto. Glej, to je tempeljska postava.«

^43:13 Tole so mere oltarja, v komolcih: komolec naj znaša komolec in eno dlan. Podnožje je komolec visoko in komolec široko. Njegov okrajek na njegovem robu naokrog: pedenj. Oltar je takole visok:

^43:14 od podnožja na tleh do spodnjega podzidka dva komolca, širok pa komolec. Od malega podzidka do velikega: štiri komolce, širok pa komolec.

^43:15 Oltarno ognjišče: štiri komolce; od ognjišča navzgor so štirje rogovi.

^43:16 Ognjišče je dvanajst komolcev dolgo in dvanajst široko, tako da njegove štiri strani sestavljajo kvadrat.

^43:17 Podzidek je štirinajst komolcev dolg in štirinajst širok, torej kvadraten. Okrajek okoli njega je pol komolca širok, njegovo podnožje pa znaša komolec krog in krog. Njegove stopnice so obrnjene proti vzhodu.

^43:18 Tedaj mi je rekel: Sin človekov, tako govori Gospod Bog: Tole so zakoni glede oltarja na dan, ko ga bodo delali, da se bo na njem darovala žgalna daritev in se na njem škropila kri:

^43:19 levitskim duhovnikom iz Cadókovega potomstva, ki se mi smejo bližati in mi služiti – govori Gospod Bog – boš tedaj dal junca v daritev za greh.

^43:20 Vzel boš nekaj njegove krvi in pomazal štiri oltarne rogove, štiri vogale podzidka in okrajek okrog, da ga očistiš greha in opraviš zanj spravo.

^43:21 Nato vzemi junca za daritev za greh in ga sežgi na določenem kraju pri templju, zunaj svetišča.

^43:22 Drugi dan boš daroval neoporečnega kozla v daritev za greh, da se oltar očisti greha, kakor so ga očistili z juncem.

^43:23 Ko boš dokončal očiščevanje, daruj neoporečnega junca in neoporečnega ovna izmed drobnice.

^43:24 Daruj ju pred Gospodom; duhovniki naj nanju potresejo sol in ju darujejo kot žgalno daritev za Gospoda.

^43:25 Sedem dni zapored pripravi kozla v daritev za greh; tudi neoporečnega junca in neoporečnega ovna izmed drobnice naj pripravijo.

^43:26 Sedem dni naj opravljajo spravo za oltar, ga očiščujejo in posvečujejo.

^43:27 Ko se iztečejo dnevi, naj duhovniki osmi dan in naprej darujejo na oltarju vaše žgalne in mirovne daritve. Takrat vam bom milostljiv, govori Gospod Bog.

^44:1 Nato me je peljal nazaj skozi zunanja vrata svetišča, ki so gledala proti vzhodu. Bila so zaprta.

^44:2 Gospod mi je rekel: Ta vrata naj ostanejo zaprta. Ne bodo se več odprla in nihče ne bo vstopal skoznje, ker je šel skoznje Gospod, Izraelov Bog. Da, naj ostanejo zaprta.

^44:3 Samo knez se sme muditi v njih, da pred Gospodom pojé daritveni kruh. Skozi vežo pri vratih naj prihaja in po isti poti naj odhaja.

^44:4 Potem me je peljal proti severnim vratom, pred tempelj. Videl sem: glej, Gospodovo veličastvo je napolnilo Gospodov tempelj, in sem padel na obraz.

^44:5 Gospod mi je rekel: Sin človekov, zelo pazi, pozorno glej in napeto poslušaj vse, kar ti bom povedal o vseh zakonih Gospodovega templja in o vseh njegovih postavah. Zelo pazi na vse, ki smejo stopiti v tempelj, in na vse, ki morajo oditi iz svetišča.

^44:6 Reci upornici, Izraelovi hiši: Tako govori Gospod Bog: Dovolj je vseh vaših gnusob, Izraelova hiša!

^44:7 Tujce neobrezanega srca in neobrezanega mesa ste vodili v moje svetišče, da so oskrunili moj tempelj, ko ste darovali moj kruh: tolščo in kri. Z vsemi svojimi gnusobami ste razdrli mojo zavezo.

^44:8 Niste skrbeli za moja sveta opravila, temveč ste postavljali njé, da so namesto vas skrbeli za moja opravila v mojem svetišču.

^44:9 Zato tako govori Gospod Bog: Noben tujec neobrezanega srca in neobrezanega mesa ne sme stopiti v moje svetišče, nobeden izmed vseh tujcev, ki bivajo med Izraelovimi sinovi.

^44:10 Leviti pa, ki so se oddaljili od mene, ko je Izrael blodil, blodil daleč od mene za svojimi maliki, naj nosijo svojo krivdo.

^44:11 V mojem svetišču naj opravljajo službo nadzorovalcev pri tempeljskih vratih in službo pri templju. Naj koljejo žgalno in klavno daritev za ljudstvo, naj mu bodo na voljo in mu strežejo.

^44:12 Ker so mu stregli pred njegovimi maliki in so Izraelovi hiši nakopavali krivdo, sem jim prisegel, govori Gospod Bog, da bodo nosili svojo krivdo.

^44:13 Ne smejo se mi približati, da bi mi opravljali duhovniško službo, tudi se ne smejo približati ničemur, kar mi je sveto in presveto. Naj tako nosijo svojo sramoto zavoljo gnusob, ki so jih počenjali.

^44:14 Določim pa jih za izvrševalce opravil v templju, za vso službo v njem in za vse, kar je treba postoriti v njem.

^44:15 Levitski duhovniki, Cadókovi sinovi, ki so skrbeli za opravila v mojem svetišču, ko so Izraelovi sinovi zablodili od mene, se mi smejo približati, da mi služijo. Naj stopajo predme, da mi darujejo tolščo in kri, govori Gospod Bog.

^44:16 Ti naj hodijo v moje svetišče in pristopajo k moji mizi, da mi služijo in skrbijo za moja opravila.

^44:17 Kadar stopijo skozi vrata v notranji dvor, naj bodo oblečeni v platnena oblačila. Nič volnenega ne smejo imeti na sebi, kadar opravljajo službo pri vratih v notranji dvor in v templju.

^44:18 Platnena pokrivala naj imajo na glavi in platnene hlače okoli ledij. Naj se ne opasujejo z ničimer, kar povzroča znojenje.

^44:19 Kadar pa gredo na zunanji dvor k ljudstvu, naj slečejo oblačila, v katerih so opravljali službo, jih odložijo v svetih sobah in oblečejo druga, da s svojimi oblačili ne posvetijo ljudstva.

^44:20 Glave naj si ne brijejo, naj si ne puščajo dolgih las, ampak naj si glave skrbno strižejo.

^44:21 Noben duhovnik naj ne pije vina, kadar mora iti na notranji dvor.

^44:22 Za žene naj si ne jemljejo vdove ali ločenke, temveč samo devico iz rodu Izraelove hiše. Vdovo pa, ki je vdova po duhovniku, smejo vzeti.

^44:23 Moje ljudstvo naj poučijo o razliki med svetim in svetnim ter jim pokažejo na razloček med nečistim in čistim.

^44:24 V pravdi naj nastopajo kot sodniki in naj razsojajo po mojih sodbah. Mojih postav in zakonov naj se držijo ob vseh mojih slovesnostih in naj posvečujejo moje sobote.

^44:25 K mrliču naj ne hodijo, da ne postanejo nečisti; le če gre za očeta ali mater, sina ali hčer, brata ali sestro, ki še ni omožena, se smejo oskruniti.

^44:26 Ko se je kdo očistil, naj mu odštejejo sedem dni.

^44:27 Na dan, ko stopi na sveti kraj, na notranji dvor, da opravi službo na svetem kraju, naj daruje svojo daritev za greh, govori Gospod Bog.

^44:28 Dediščino bodo imeli: jaz sem njihova dediščina. Lastnine jim ne dajajte v Izraelu: jaz sem njihova lastnina.

^44:29 Jedilno daritev, daritev za greh in spravno daritev smejo uživati. Vse, kar je v Izraelu posvečeno z zakletvijo, naj bo njihovo.

^44:30 Najboljše od vseh prvih sadov vsega in vse vrste darov od vseh vaših darov naj imajo duhovniki. Tudi prvine svojega mletja dajajte duhovniku, da prikliče blagoslov na tvoj dom.

^44:31 Duhovniki ne smejo uživati ničesar, kar je poginilo ali bilo raztrgano, ne od ptic ne od živine.

^45:1 Ko si boste z žrebom razdelili deželo v last, določite Gospodu delež, sveti del dežele: petindvajset tisoč komolcev naj bo dolg in dvajset tisoč širok. Ta bo svet v vsem svojem obsegu.

^45:2 Od tega naj bo za svetišče namenjena kvadratna površina petsto krat petsto komolcev. Okoli tega kvadrata naj bo še petdeset komolcev praznega prostora.

^45:3 Na tem prostoru odmeri petindvajset tisoč komolcev dolžine in deset tisoč komolcev širine; na njem naj bo svetišče, presveto.

^45:4 To naj bo sveti del dežele za duhovnike, ki opravljajo službo v svetišču in pristopajo, da služijo Gospodu. Naj bo to prostor za njihove hiše in svet prostor za svetišče.

^45:5 Ozemlje, dolgo petindvajset tisoč komolcev in deset tisoč široko, naj bo za levite, ki opravljajo službo pri templju. V lasti naj imajo mesta, v katerih naj prebivajo.

^45:6 Kot mestno lastnino določite ozemlje, široko pet tisoč komolcev in petindvajset tisoč komolcev dolgo, vzporedno z deležem svetega ozemlja. To naj velja za vso Izraelovo hišo.

^45:7 Knezu naj pripade zemlja na obeh straneh svetega ozemlja in mestne lastnine, ob svetem ozemlju in ob mestni lastnini, od zahodne strani proti zahodu in od vzhodne strani proti vzhodu. Po dolžini naj se sklada z enim izmed rodovnih deležev, od zahodne do vzhodne meje

^45:8 dežele. To naj bo njegova lastnina v Izraelu. Tako moji knezi ne bodo več zatirali mojega ljudstva, temveč bodo prepustili deželo Izraelovi hiši po njenih rodovih.

^45:9 Tako govori Gospod Bog: Dovolj, Izraelovi knezi! Opustite nasilje in zatiranje, ravnajte po pravu in pravičnosti! Nehajte izsiljevati moje ljudstvo, govori Gospod Bog.

^45:10 Imejte pravične tehtnice, pravičen škaf in pravičen čeber.

^45:11 Škaf in čeber naj bosta iste mere: čeber naj drži desetinko tovora in škaf desetinko tovora; po tovoru naj se ravna mera.

^45:12 Šekel naj bo dvajset ger; dvajset šeklov, petindvajset šeklov, petnajst šeklov naj vam bo mina.

^45:13 Tole je prispevek, ki ga oddajajte: šestinko škafa od vsakega tovora pšenice in šestinko škafa od vsakega tovora ječmena.

^45:14 Predpis za olje: čeber velja za olje – desetinko čebra od vsake kadi; deset čebrov pa je tovor. Da, deset čebrov je tovor.

^45:15 Dalje eno ovco od dvestoglave črede z Izraelovih pašnikov za jedilne, žgalne in mirovne daritve v spravo zanje, govori Gospod Bog.

^45:16 Za vse ljudstvo v deželi velja ta prispevek knezu v Izraelu.

^45:17 Knez pa je dolžan skrbeti za žgalne, jedilne in pitne daritve ob praznikih, mlajih, sobotah in ob vseh slovesnostih Izraelove hiše. On naj skrbi za daritev za greh, za jedilno, žgalno in mirovno daritev, za spravo Izraelove hiše.

^45:18 Tako govori Gospod Bog: Prvi dan prvega meseca vzemi neoporečnega junca in z njim očisti svetišče.

^45:19 Duhovnik naj vzame nekaj krvi daritve za greh in naj jo izlije na tempeljski podboj, na štiri vogale oltarnega roba in na podboje vrat na notranji dvor.

^45:20 Tako stôri tudi sedmega v mesecu za tistega, ki je grešil iz zmote ali iz nevednosti; tako opravite spravo za tempelj.

^45:21 Štirinajsti dan prvega meseca obhajajte praznik pashe; sedem dni jejte nekvašeni kruh.

^45:22 Ta dan naj daruje knez zase in za vse ljudstvo v deželi junca v daritev za greh.

^45:23 Sedem prazniških dni naj daruje v žgalno daritev Gospodu sedem juncev in sedem neoporečnih ovnov, vseh sedem dni pa še kozla v daritev za greh.

^45:24 V jedilno daritev naj daruje škaf za vsakega junca in škaf za vsakega ovna ter vrč olja k vsakemu škafu.

^45:25 Petnajsti dan sedmega meseca naj za praznik daruje kakor onih sedem dni: daritev za greh, žgalno in jedilno daritev, pa tudi olje.

^46:1 Tako govori Gospod Bog: Vrata na notranji dvor, ki gledajo proti vzhodu, naj ostanejo zaprta šest delovnih dni. Sobotni dan pa naj se odprejo, tudi na dan ob mlaju naj se odprejo.

^46:2 Knez naj pride od zunaj skozi vežo pri vratih in naj se postavi ob podboju pri vratih. Duhovniki naj darujejo njegovo žgalno in njegove mirovne daritve, sam pa naj pade na kolena na pragu pri vratih in potem odide. Vrata naj se ne zapirajo do večera.

^46:3 Tudi ljudstvo dežele naj ob vhodu teh vrat pada na kolena pred Gospodom ob sobotah in ob mlajih.

^46:4 Žgalna daritev, ki naj jo knez sobotni dan daruje Gospodu, naj bo: šest neoporečnih jagnjet in neoporečen oven.

^46:5 Jedilna daritev naj bo: škaf za ovna, jedilna daritev za jagnjeta pa dar, kakor ga kdo premore; za vsak škaf še vrč olja.

^46:6 Na dan mlaja pa: neoporečen junec, šest jagnjet in oven, ki naj bodo neoporečni.

^46:7 Škaf za junca in škaf za ovna naj daruje kot jedilno daritev, za jagnjeta pa, kolikor zmore; za vsak škaf še vrč olja.

^46:8 Kadar pride knez, naj vstopi skozi vežo pri vratih; po isti poti naj gre tudi ven.

^46:9 Ko pride ljudstvo dežele ob slovesnostih pred Gospoda, naj tisti, ki je prišel molit skozi severna vrata, gre ven skozi južna vrata. Kdor pa je vstopil skozi južna vrata, naj gre ven skozi severna. Naj se ne vrača skozi vrata, skozi katera je prišel, ampak naj odide skozi nasprotna.

^46:10 Knez naj bo med njimi: kadar oni vstopajo, naj vstopa tudi on, in kadar oni odhajajo, naj gre tudi on.

^46:11 Ob praznikih in slovesnostih naj bo jedilna daritev škaf za junca in škaf za ovna, za jagnjeta pa dar, kakor ga kdo premore; za vsak škaf še vrč olja.

^46:12 Če knez daruje prostovoljni dar, žgalno ali mirovne daritve kot prostovoljni dar Gospodu, naj mu odprejo vrata, ki gledajo proti vzhodu. Naj daruje svojo žgalno in svoje mirovne daritve, kakor jih opravlja na sobotni dan. Potem naj gre ven, in ko odide, naj se vrata spet zapro.

^46:13 Vsak dan daruj Gospodu enoletno neoporečno jagnje v žgalno daritev, jutro za jutrom ga daruj.

^46:14 Poleg tega daruj vsako jutro kot jedilno daritev šestinko škafa in tretjino vrča olja, da se ovlaži bela moka kot jedilna daritev za Gospoda; to so večni zakoni, za vselej.

^46:15 Tako naj jutro za jutrom darujejo jagnje in jedilno daritev in olje kot žgalno daritev za vselej.

^46:16 Tako govori Gospod Bog: Če knez podeli dar kateremu svojih sinov, je to njegova dediščina. Ta dar pripada njegovim sinovom kot njihova last.

^46:17 Če pa podeli dar od svoje dediščine kateremu svojih služabnikov, bo ta njegov do odpustnega leta, potem naj se vrne knezu; le dediščina njegovih sinov naj ostane njihova.

^46:18 Knez pa naj ne jemlje od dediščine ljudstva in naj ga ne naganja z njegove posesti. Svojim sinovom naj daje dediščino iz svoje lastnine, da ne bo nihče od mojega ljudstva pregnan s svoje posesti.

^46:19 Tedaj me je peljal skozi vhod, ki je bil ob strani vrat, v svete sobe za duhovnike, ki so gledale proti severu. In glej, tam, na skrajnem zahodnem koncu, je bil prostor.

^46:20 Rekel mi je: »To je prostor, kjer naj duhovniki kuhajo spravno daritev in daritev za greh in pečejo jedilno daritev, da jih ne bodo nosili na zunanji dvor in s tem posvetili ljudstvo.«

^46:21 Nato me je peljal na zunanji dvor in me vodil mimo štirih kotov dvora: v kotu dvora je bil še en dvor, v vsakem kotu.

^46:22 V štirih kotih dvora so bili majhni dvori, po štirideset komolcev dolgi in trideset komolcev široki. Vsi štirje so bili enako veliki.

^46:23 Okoli njih, okoli vseh štirih, je bil nizek zid, spodaj okrog zidov pa so bila narejena ognjišča.

^46:24 Oni mi je rekel: »To so kuhinje, kjer naj tempeljski služabniki kuhajo klavne daritve ljudstva.«

^47:1 Tedaj me je peljal nazaj k tempeljskemu vhodu. In glej: izpod tempeljskega praga je privrela voda, proti vzhodu, ker je bilo tempeljsko pročelje na vzhodni strani. Voda je tekla od spodaj, od desne strani templja, južno od oltarja.

^47:2 Nato me je peljal ven skozi severna vrata; zunaj sva zavila k zunanjim vratom, ki so gledala proti vzhodu. In glej: voda je pritekala od desne strani.

^47:3 Mož je šel z merilno vrvico v roki proti vzhodu. Zmeril je tisoč komolcev in me peljal po vodi; voda mi je segala do gležnjev.

^47:4 Spet jih je nameril tisoč in me peljal po vodi; voda mi je segala do kolen. Spet jih je nameril tisoč in me peljal čez; voda mi je segala do ledij.

^47:5 Spet jih je nameril tisoč: zdaj je bila reka, ki je nisem mogel prebresti. Voda je namreč tako narasla, da je bila voda za plavanje, reka, ki je ni bilo mogoče prebresti.

^47:6 Tedaj mi je rekel: Ali si videl, sin človekov? Potem me je peljal nazaj ob rečnem bregu.

^47:7 Ko sem se vračal, glej, je bilo na bregu reke na obeh straneh silno veliko drevja.

^47:8 Tedaj mi je rekel: Ta voda teče v vzhodno okrožje in odteka v Arábo. Ko se izlije v morje, v okužene vode morja, postane voda spet zdrava.

^47:9 Vsa živa bitja, ki tam mrgolijo, bodo oživela, kamor koli bo prišla reka; rib bo silno veliko. Ko bo ta voda prišla tja, bo ta postala zdrava, in kamor koli bo prišla reka, bo vse oživelo.

^47:10 Ob njej bodo stali ribiči. Od En Gedija do En Eglájima bodo razpenjali mreže. V njej bodo najrazličnejše ribe, kakor ribe v Vélikem morju. Zelo veliko jih bo.

^47:11 Njene močvare in mlake pa ne bodo postale zdrave; iz njih bodo pridobivali sol.

^47:12 Ob reki bo na obeh bregovih rastlo vsakovrstno sadno drevje. Njegovo listje ne bo ovenelo in sadja mu ne bo zmanjkalo. Vsak mesec bo rodilo nov sad, kajti voda, ki ga napaja, teče iz svetišča. Njegov sad bo za jed in njegovo listje za zdravilo.

^47:13 Tako govori Gospod Bog: Tole je meja, po kateri si razdelite deželo v dediščino dvanajsterim Izraelovim rodovom, Jožef pa naj dobi dvojen delež.

^47:14 Podedovali jo boste eni kakor drugi; prisegel sem namreč, da jo dam vašim očetom, zato naj vam ta dežela pripade v dediščino.

^47:15 Tole je meja dežele: na severni strani od Vélikega morja proti Hetlónu do Lebó Hamáta in do Cedáda,

^47:16 Beróte, Sibrájima, ki je med ozemljem Damaska in ozemljem Hamáta, do Hacár Enána, ki je na meji s Havránom.

^47:17 Meja naj torej teče od morja do Hacár Enána; ozemlje Damaska ostaja na severu, na severu je tudi ozemlje Hamáta; to je severna stran.

^47:18 Vzhodna stran: med Havránom in Damaskom, med Gileádom in Izraelovo deželo po Jordanu do Vzhodnega morja, do Tamára; to je vzhodna stran.

^47:19 Na južni strani, proti jugu: od Tamára do vodá Meribát Kadeša in od Egiptovskega potoka do Vélikega morja; to je južna stran, proti jugu.

^47:20 Na zahodni strani: Véliko morje, od meje pa naravnost do Lebó Hamáta; to je zahodna stran.

^47:21 To deželo si razdelite po Izraelovih rodovih.

^47:22 Z žrebom jo razdelite v dediščino sebi in tujcem, ki prebivajo med vami in rojevajo otroke med vami: naj vam bodo kakor domačini med Izraelovimi sinovi. Z vami žrebajo za dediščino med Izraelovimi rodovi.

^47:23 Pri rodu, pri katerem tujec prebiva, mu dajte njegovo dediščino, govori Gospod Bog.

^48:1 Tole so imena rodov: na severnem koncu, vzdolž poti v Hetlón do Lebó Hamáta, do Hacár Enána na meji z Damaskom na severu, pri Hamátu, od vzhodne do zahodne strani naj ima svoj delež Dan.

^48:2 Ob Danovem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Aser.

^48:3 Ob Aserjevem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Neftáli.

^48:4 Ob Neftálijevem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Manáse.

^48:5 Ob Manásejevem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Efrájim.

^48:6 Ob Efrájimovem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Ruben.

^48:7 Ob Rubenovem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Juda.

^48:8 Ob Judovem ozemlju naj bo od vzhodne do zahodne strani delež, ki naj bo izvzet, petindvajset tisoč komolcev širok in dolg kakor drugi deleži, od vzhodne do zahodne strani; sredi njega naj bo svetišče.

^48:9 Delež, ki ga določite za Gospoda, naj bo petindvajset tisoč komolcev dolg in dvajset tisoč širok.

^48:10 Sveti delež naj pripade temle: duhovnikom ozemlje, na severni strani petindvajset tisoč komolcev dolgo, na zahodni in na vzhodni strani deset tisoč široko, na južni strani pa petindvajset tisoč komolcev dolgo. Sredi njega naj bo Gospodovo svetišče.

^48:11 To naj pripade posvečenim duhovnikom izmed Cadókovih sinov, ki so se držali mojih določb in niso zablodili, kakor so zablodili leviti, ko so zablodili Izraelovi sinovi.

^48:12 Njim naj pripade kot poseben delež, od presvetega deleža dežele, ob ozemlju levitov.

^48:13 Levitom naj pripade ozemlje poleg duhovniškega: petindvajset tisoč komolcev dolgo in deset tisoč široko. Vse skupaj naj bo dolgo petindvajset tisoč komolcev in dvajset tisoč široko.

^48:14 Od tega ne smejo ničesar ne prodati ne zamenjati; tega izbranega dela dežele ne smejo prenesti v tuje roke, ker je sveto za Gospoda.

^48:15 Preostalih pet tisoč komolcev širine in petindvajset tisoč dolžine je za svetno rabo. Naj bo za mesto, za bivališče in za pašnik. Mesto naj bo na sredi.

^48:16 Tole so njegove mere: severna stran štiri tisoč petsto in južna stran štiri tisoč petsto, vzhodna stran štiri tisoč petsto in zahodna stran štiri tisoč petsto komolcev.

^48:17 Pašnik ob mestu naj meri na sever dvesto petdeset, na jug dvesto petdeset, na vzhod dvesto petdeset in na zahod dvesto petdeset komolcev.

^48:18 Kar ostane od dolžine ob svetem deležu, namreč deset tisoč proti vzhodu in deset tisoč proti zahodu, naj bo pridelek od tega v živež delavcem v mestu.

^48:19 To bodo obdelovali delavci iz vseh Izraelovih rodov.

^48:20 Ves delež naj meri petindvajset tisoč krat petindvajset tisoč: ta kvadrat odvzemite za sveti delež z mestno posestjo vred.

^48:21 Kar še ostane na obeh straneh svetega deleža in mestne posesti, naj pripade knezu; kar je vzdolž petindvajset tisoč komolcev proti vzhodu, vse do vzhodne meje, in proti zahodu vzdolž petindvajset tisoč komolcev, vse do zahodne meje, vzporedno z rodovnimi deleži, naj pripade knezu. Sveti delež in tempeljsko svetišče naj bosta sredi tega.

^48:22 Posest levitov in mestna posest naj bosta sredi tega, kar pripada knezu. Kar je knezovo, naj bo med Judovim in Benjaminovim ozemljem.

^48:23 Drugi rodovi: od vzhodne do zahodne strani naj ima svoj delež Benjamin.

^48:24 Ob Benjaminovem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Simeon.

^48:25 Ob Simeonovem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Isahár.

^48:26 Ob Isahárjevem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Zábulon.

^48:27 Ob Zábulonovem ozemlju naj ima od vzhodne do zahodne strani svoj delež Gad.

^48:28 Ob Gadovem ozemlju naj gre meja na južno stran, proti jugu, od Tamára do vodá Meribát Kadeša in od Egiptovskega potoka do Vélikega morja.

^48:29 To je dežela, ki jo z žrebom razdelite v dediščino Izraelovim rodovom, in to so njihovi deleži, govori Gospod Bog.

^48:30 Tole so izhodi iz mesta: na severni strani, ki meri štiri tisoč petsto komolcev –

^48:31 mestna vrata se imenujejo po Izraelovih rodovih – je troje vrat proti severu: Rubenova vrata, Judova vrata in Levijeva vrata.

^48:32 Na vzhodni strani, ki meri štiri tisoč petsto komolcev, je troje vrat: Jožefova vrata, Benjaminova vrata in Danova vrata.

^48:33 Na južni strani, ki meri štiri tisoč petsto komolcev, je troje vrat: Simeonova vrata, Isahárjeva vrata in Zábulonova vrata.

^48:34 Na zahodni strani, ki meri štiri tisoč petsto komolcev, je troje vrat: Gadova vrata, Aserjeva vrata in Neftálijeva vrata.

^48:35 Obseg je torej osemnajst tisoč komolcev. Ime mesta naj bo poslej: Gospod je tam.