Estera

^1:1 Bilo je v dneh Ahasvérja, tistega Ahasvérja, ki je kraljeval od Indije do Etiopije nad sto sedemindvajsetimi pokrajinami.

^1:2 Tiste dni, ko je kralj Ahasvér sedèl na prestolu svojega kraljestva v prestolnici Suze,

^1:3 je v tretjem letu svojega kraljevanja napravil vsem svojim knezom in služabnikom gostijo, na kateri so bili pri njem vojni poveljniki Perzije in Medije s plemiči in pokrajinski poglavarji,

^1:4 medtem ko je razkazoval sijajno bogastvo svojega kraljestva in bleščečo slavo svoje veličine, mnogo dni, sto osemdeset dni.

^1:5 Ko so se ti dnevi dopolnili, je kralj vsemu ljudstvu, kar se ga je našlo v prestolnici Suze, od najvišjega do najnižjega, napravil sedemdnevno gostijo na dvorišču v vrtu kraljeve palače.

^1:6 Na srebrnih drogovih vrh alabastrnih stebrov so bile z vrvicami iz bele tančice in rdečega škrlata pripete tkanine iz belega platna in bombaža ter iz vijoličastega škrlata. Na tleh, ki so bila iz dragih kamnov, alabastra, biserovine in pisanega marmorja, so stali zlati in srebrni ležalniki.

^1:7 Pijačo so točili v zlate posode, posode različnih vrst. Kraljevega vina je bilo v izobilju, kakor se spodobi kraljevski darežljivosti.

^1:8 Pili so po naročilu, naj nikogar ne silijo, kajti kralj je zapovedal vsem upraviteljem svojega dvora, naj vsakemu postrežejo po želji.

^1:9 Kraljica Vaští pa je pripravila ženam gostijo v palači kralja Ahasvérja.

^1:10 Sedmi dan, ko je bil kralj Ahasvér od vina dobre volje, je ukazal Mehumánu, Bizetáju, Harbonáju, Bigtáju, Abagtáju, Zetárju in Karkásu, sedmim evnuhom, ki so služili kralju Ahasvérju,

^1:11 naj privedejo kraljico Vaští s kraljevsko krono pred kralja, da bi ljudstvu in knezom pokazal njeno lepoto, kajti bila je lepa na pogled.

^1:12 Kraljica Vaští pa ni hotela priti na kraljevo besedo, ki ji jo je po evnuhih sporočil. Zato se je kralj zelo razsrdil in njegova jeza se je razvnela.

^1:13 Tedaj je kralj dejal modrim, ki so poznali čase, kajti tako so bile kraljeve zadeve predložene vsem, ki so bili izvedeni v zakonu in pravu,

^1:14 tistim, ki so mu bili blizu, Karšenáju, Šetárju, Admátu, Taršíšu, Meresu, Marsenáju, Memuhánu, sedmim perzijskim in medijskim knezom, ki so smeli gledati kraljevo obličje, tistim, ki so sedeli prvi v kraljestvu:

^1:15 »Kaj je treba po zakonu storiti s kraljico Vaští, ker ni storila po povelju kralja Ahasvérja, ki ji ga je bil sporočil po evnuhih?«

^1:16 Tedaj je Memuhán odgovoril pred kraljem in pred knezi: »Kraljica Vaští se ni pregrešila samo proti kralju, temveč tudi proti vsem knezom in vsem ljudstvom v vseh pokrajinah kralja Ahasvérja.

^1:17 Kajti kraljičino dejanje se bo razvedelo med vsemi ženami, da bodo prezirale svoje može in bodo govorile: ›Kralj Ahasvér je ukazal, naj pripeljejo kraljico Vaští predenj, pa ni prišla.‹

^1:18 Še danes bodo perzijske in medijske kneginje, ki so slišale o kraljičinem dejanju, o tem govorile vsem kraljevim knezom in tako bo preziranja in jeze na pretek.

^1:19 Če se kralju zdi dobro, naj od njega izide kraljevski odlok, ki naj bo zapisan v zakonik Perzije in Medije in ga ne bo mogoče preklicati, da kraljica Vaští ne sme več stopiti pred kralja; kralj pa naj izroči njeno kraljevsko dostojanstvo drugi, ki je boljša od nje.

^1:20 Ko bodo odlok, ki ga bo kralj izdal, razglasili po vsem njegovem kraljestvu – zares, prostrano je –, bodo vse žene dajale čast svojim možem, od velikih do majhnih.«

^1:21 Ta predlog je bil kralju in knezom všeč in kralj je storil po Memuhánovem nasvetu.

^1:22 Poslal je pisma v vse svoje pokrajine, in sicer v vsako pokrajino v njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku, da bi bil vsakdo gospodar v svoji hiši in bi govoril v jeziku svojega ljudstva.

^2:1 Po teh dogodkih, ko se je jeza kralja Ahasvérja polegla, se je spomnil na Vaští, na to, kar je storila, in na to, kar je bilo sklenjeno proti njej.

^2:2 Tedaj so rekli kraljevi mladeniči, ki so mu stregli: »Naj se za kralja poiščejo mladenke, device, lepe na pogled.

^2:3 Naj kralj v vsaki pokrajini svojega kraljestva postavi poverjenike, ki bodo zbrali vse mladenke, device, lepe na pogled, v prestolnico Suze, v ženski dvor pod nadzorstvo kraljevega evnuha Hegája, varuha ženà; naj jim dajo njihova mazila.

^2:4 Dekle, ki bo kralju všeč, naj postane kraljica namesto Vaští.« Ta beseda je bila kralju všeč in storil je tako.

^2:5 V prestolnici Suze je živel Jud po imenu Mordohaj, sin Jaíra, sinú Šimíja, sinú Kiša, Benjaminovca,

^2:6 ki je bil izgnan iz Jeruzalema med izgnanci, ki so bili izgnani z Judovim kraljem Jojahínom, ki jih je izgnal babilonski kralj Nebukadnezar.

^2:7 Bil je rednik Hadáse, to je Estere, hčere svojega strica, ker ni imela več ne očeta ne matere. Dekle je bilo lepe postave in lepo na pogled. Ko sta ji umrla oče in mati, si jo je Mordohaj vzel za hčer.

^2:8 Ko so razglasili kraljev ukaz in njegovo odločbo in so v prestolnici Suze zbrali mnogo deklet pod Hegájevo nadzorstvo, so tudi Estero vzeli v kraljevo palačo pod nadzorstvo Hegája, varuha ženà.

^2:9 Dekle je bilo lepo v njegovih očeh in je našlo naklonjenost pred njegovim obličjem. Hitro ji je priskrbel mazila in živež ter sedem izbranih služabnic iz kraljeve palače. Potem je premestil njo in njene služabnice v najboljše prostore ženskega dvora.

^2:10 Estera ni razodela ne svojega ljudstva ne svojega rodu, ker ji je bil Mordohaj ukazal, naj tega ne razodene.

^2:11 Mordohaj pa se je dan za dnem sprehajal pred dvoriščem ženskega dvora, da bi izvedel, kako se Estera počuti in kaj se z njo dogaja.

^2:12 Ko je prišla za vsako dekle vrsta, da gre h kralju Ahasvérju, ob koncu dvanajstih mesecev po predpisih za žene, ker je bil to redni čas za njihovo lepotičenje, šest mesecev z oljem mire, šest mesecev z balzamom in z drugimi ženskimi lepotili,

^2:13 je tako dekle prišlo h kralju; dali so ji vse, kar koli je hotela vzeti iz ženskega dvora s seboj v kraljevo palačo.

^2:14 Zvečer je prišla, zjutraj pa se je vrnila v drug ženski dvor pod nadzorstvo kraljevega evnuha Šaašgáza, varuha stranskih ženà. Ni prišla več h kralju, razen če je kralju ugajala in jo je dal z imenom poklicati.

^2:15 Ko je Estera, hči Abihájila, strica Mordohaja, ki si jo je bil vzel za hčer, prišla na vrsto, da gre h kralju, ni zahtevala nič drugega kot to, kar je določil kraljevi evnuh Hegáj, varuh ženà. In zgodilo se je, da je Estera našla naklonjenost v očeh vseh, ki so jo videli.

^2:16 Tako so vzeli Estero h kralju Ahasvérju v njegovo kraljevo palačo v desetem mesecu, to je v mesecu tébetu, v sedmem letu njegovega kraljevanja.

^2:17 Kralj je vzljubil Estero bolj kot vse druge žene in našla je milost in naklonjenost pred njim, bolj kot vse mladenke. Posadil ji je kraljevsko krono na glavo in jo naredil za kraljico namesto Vaští.

^2:18 Potem je kralj napravil veliko gostijo vsem svojim knezom in služabnikom, gostijo Esteri na čast, pokrajinam je naklonil davčni popust in s kraljevsko darežljivostjo razdelil darove.

^2:19 Ko so drugič zbirali mladenke in je Mordohaj sedèl pri kraljevih vratih,

^2:20 Estera ni razodela ne svojega rodu ne svojega ljudstva, kakor ji je bil Mordohaj ukazal. Mordohajevo besedo je Estera izpolnjevala kakor takrat, ko je bila še rejenka pri njem.

^2:21 Tiste dni, ko je Mordohaj sedèl pri kraljevih vratih, sta se raztogotila Bigtán in Tereš, dva izmed kraljevih evnuhov, stražnikov pri vhodu, in iskala sta priložnost, da iztegneta roko po kralju Ahasvérju.

^2:22 To je izvedel Mordohaj in razodel kraljici Esteri. Estera pa je v Mordohajevem imenu povedala kralju.

^2:23 Ko so stvar raziskali in odkrili, da je res, so oba obesili na vislice. Dogodek pa so vpričo kralja zapisali v knjigo letopisov.

^3:1 Po teh dogodkih je kralj Ahasvér povzdignil Hamedátovega sina Hamána, Agágovca. Podelil mu je visoko dostojanstvo in mu dal častni sedež pred vsemi knezi, ki so bili pri njem.

^3:2 Vsi kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih vratih, so se priklanjali in padali na kolena pred Hamánom; tako je bil namreč kralj zanj ukazal. Mordohaj pa se ni klanjal in ni padal na kolena.

^3:3 Kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih vratih, so rekli Mordohaju: »Zakaj prestopaš kraljevo zapoved?«

^3:4 In ko so mu prigovarjali dan na dan, pa jih ni poslušal, so to naznanili Hamánu, da bi videli, ali bo obveljal Mordohajev izgovor; rekel jim je bil namreč, da je Jud.

^3:5 Ko je Hamán videl, da se mu Mordohaj ne klanja in ne pada na kolena, ga je obšlo razburjenje.

^3:6 A zdelo se mu je premalo, da bi samo nad Mordohaja iztegnil roko. Ker so mu razodeli, kateremu narodu pripada Mordohaj, je Hamán iskal priložnost, da bi vse Jude, ki so prebivali po Ahasvérjevem kraljestvu, pokončal skupaj z Mordohajem.

^3:7 Prvega meseca, to je meseca nisána, v dvanajstem letu kralja Ahasvérja, so pred Hamánom metali pur, to je žreb, od dneva do dneva in od meseca do meseca, do dvanajstega meseca, ki je mesec adár.

^3:8 Tedaj je Hamán rekel kralju Ahasvérju: »Obstaja ljudstvo, razkropljeno in raztreseno med ljudstvi, po vseh pokrajinah tvojega kraljestva; njihovi zakoni so drugačni od vsakega drugega ljudstva, in kraljevih zakonov ne izpolnjujejo. Ne bo dobro za kralja, če jih pusti pri miru.

^3:9 Če je kralju všeč, naj se zapiše, da jih je treba uničiti. In odtehtal bom na roke zakladničarjem deset tisoč talentov srebra, da ga spravijo v kraljevo zakladnico.«

^3:10 Tedaj si je kralj snel z roke svoj pečatni prstan ter ga dal Hamedátovemu sinu Hamánu, Agágovcu, sovražniku Judov.

^3:11 In kralj je rekel Hamánu: »Srebro ti je prepuščeno, pa tudi ljudstvo, da storiš z njim, kar je dobro v tvojih očeh.«

^3:12 In poklicani so bili kraljevi pisarji, prvega meseca, trinajstega dne, in bilo je napisano, kakor je Hamán ukazal kraljevim namestnikom, načelnikom vseh pokrajin ter poglavarjem vseh ljudstev, vsaki pokrajini v njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku; napisano je bilo v imenu kralja Ahasvérja in zapečateno s kraljevim prstanom.

^3:13 Pismo so po hitrih slih poslali v vse kraljeve pokrajine, naj pokončajo, pomorijo in pogubijo vse Jude, od mladeniča do starca, otroke in žene, v enem dnevu, trinajsti dan dvanajstega meseca, to je meseca adárja, in naj zaplenijo njihovo imetje.

^3:14 Prepis pisma naj izdajo kot zakon v vsaki pokrajini in ga razglasijo vsem ljudstvom, da bi bila pripravljena na ta dan.

^3:15 Hitri sli so urno odpotovali po kraljevem povelju, in v prestolnici Suze je bil izdan zakon. Kralj in Hamán sta sedla popivat, mesto Suze pa je bilo zbegano.

^4:1 Ko je Mordohaj izvedel vse, kar se je zgodilo, je pretrgal svoja oblačila, si nadel raševnik in pepel, šel po sredi mesta ter vpil z glasnim in bridkim vpitjem.

^4:2 Prišel je do kraljevih vrat, kajti v raševniku nihče ni smel stopiti skozi kraljeva vrata.

^4:3 Tudi v vsaki pokrajini, kamor koli sta prišla kraljev ukaz in njegov zakon, je bilo veliko žalovanje med Judi, post, jok in tarnanje; mnogi so si postiljali na raševini in pepelu.

^4:4 Ko so Esterine služabnice in njeni evnuhi prišli in ji to povedali, se je kraljica zelo prestrašila. Poslala je oblačila, da bi vanje oblekli Mordohaja in mu odvzeli raševnik, pa jih ni sprejel.

^4:5 Tedaj je Estera poklicala Hatáha, enega izmed kraljevih evnuhov, ki ji ga je bil postavil za služabnika, in ga poslala k Mordohaju, da bi izvedela, kaj to pomeni in čemú je tako.

^4:6 Hatáh je šel k Mordohaju na mestni trg, ki je bil pred kraljevimi vrati,

^4:7 in Mordohaj mu je povedal vse, kar se mu je zgodilo, tudi o vsoti srebra, ki ga je Hamán obljubil odtehtati v kraljevo zakladnico, za uničenje Judov.

^4:8 Izročil mu je tudi prepis ukaza, ki je bil izdan v Suzah, za njihovo pokončanje, da ga pokaže Esteri, ji sporoči in ji naroči, naj gre h kralju iskat milosti in ga prosit za svoje ljudstvo.

^4:9 Hatáh je prišel in Esteri sporočil Mordohajeve besede.

^4:10 Estera je Hatáhu rekla in mu sporočila za Mordohaja:

^4:11 »Vsi kraljevi služabniki in ljudstvo v kraljevih pokrajinah vedo, da je za vsakega moškega ali žensko, ki pride h kralju v notranji dvor, ne da bi bil poklican, en zakon: da ga usmrtijo; razen tistega, proti kateremu kralj iztegne zlato žezlo: ta ostane pri življenju. Jaz pa nisem bila poklicana, da bi prišla h kralju teh trideset dni.«

^4:12 Mordohaju so sporočili Esterine besede.

^4:13 Mordohaj je dejal, da bi odgovorili Esteri: »Nikar si ne misli v svoji duši, da se boš ti edina med Judi rešila v kraljevi palači.

^4:14 Kajti če boš v tem času res molčala, pride od drugod Judom olajšanje in rešitev, ti in hiša tvojega očeta pa se boste pogubili. Kdo ve, če nisi prav za čas, kakršen je zdaj, prišla do kraljevskega dostojanstva?«

^4:15 Estera je rekla, da bi odgovorila Mordohaju:

^4:16 »Pojdi, zberi vse Jude, ki so v Suzah, in postite se zame! Tri dni ne jejte in ne pijte, ne ponoči ne podnevi! Tudi jaz in moje služabnice se bomo tako postile. Tako pojdem h kralju, čeprav je proti zakonu, in če moram umreti, umrem.«

^4:17 Mordohaj je šel in storil vse, kakor mu je bila Estera naročila.

^5:1 In bilo je tretji dan, ko je Estera oblekla kraljevska oblačila in stopila v notranji dvor kraljeve hiše, nasproti kraljevi hiši. Kralj je sedèl na svojem kraljevskem prestolu v kraljevi hiši nasproti vhodu v hišo.

^5:2 Ko je kralj zagledal kraljico Estero, ki je stala v dvoru, je našla naklonjenost v njegovih očeh in kralj je iztegnil proti Esteri zlato žezlo, ki je bilo v njegovi roki. Estera se je približala in se dotaknila konca njegovega žezla.

^5:3 Kralj ji je rekel: »Kaj ti je, kraljica Estera? Kaj je tvoja želja? Če bi tudi bilo do pol kraljestva, ti bo dano.«

^5:4 Estera je rekla: »Če je kralju všeč, naj pride kralj danes s Hamánom na gostijo, ki sem jo zanj pripravila.«

^5:5 Kralj je dejal: »Brž pokličite Hamána, da izvršimo Esterino besedo.« Kralj in Hamán sta torej prišla na gostijo, ki jo je pripravila Estera.

^5:6 Kralj je na vinski gostiji dejal Esteri: »Kaj je tvoja želja? Dano ti bo. Kaj je tvoja prošnja? Če bi tudi bilo do pol kraljestva, se ti bo izpolnilo.«

^5:7 Estera je odgovorila in rekla: »Moja želja in moja prošnja?

^5:8 Če sem našla milost v kraljevih očeh in če je kralju všeč, da ustreže moji želji in izpolni mojo prošnjo, naj pride kralj s Hamánom na gostijo, ki jima jo bom pripravila, in jutri bom storila po kraljevi besedi.«

^5:9 Tega dne je Hamán odšel vesel in dobre volje. Ko pa je Hamán pri kraljevih vratih zagledal Mordohaja, ki ni vstal in se pred njim ni zganil, je Hamána napolnila jeza nad Mordohajem.

^5:10 Vendar se je Hamán zadržal. Ko je prišel domov, je poslal sle in dal privesti svoje prijatelje in svojo ženo Zêrešo.

^5:11 In Hamán jim je pripovedoval o sijaju svojega bogastva, o svojih mnogih sinovih in o vsem, s čimer ga je kralj poveličal, in kako ga je povišal nad kneze in kraljeve služabnike.

^5:12 Nazadnje je Hamán rekel: »In celo kraljica Estera ni dala nikomur priti s kraljem na gostijo, ki jo je pripravila, razen meni, in tudi za jutri sem s kraljem povabljen k njej.

^5:13 Toda vse to mi nič ne pomeni, dokler vidim, da sedi Jud Mordohaj pri kraljevih vratih.«

^5:14 Njegova žena Zêreša in vsi njegovi prijatelji so mu rekli: »Naj naredijo petdeset komolcev visoke vislice in jutri zjutraj govori s kraljem, naj nanje obesijo Mordohaja. Potem pojdi vesel s kraljem na gostijo.« Predlog je bil Hamánu všeč in dal je narediti vislice.

^6:1 Tisto noč je kralju spanje ubežalo, zato si je dal prinesti knjigo spominov, letopise, da so jo brali pred kraljem.

^6:2 Našli so zapisano, kako je Mordohaj sporočil o Bigtánu in Terešu, dveh kraljevih evnuhih, stražnikih pri vhodu, ki sta iskala priložnost, da bi iztegnila roko po kralju Ahasvérju.

^6:3 Kralj je rekel: »Kaj je bilo storjeno za Mordohaja, za njegovo čast in veličino?« Kraljevi služabniki, ki so mu stregli, so odgovorili: »Nič ni bilo storjeno zanj.«

^6:4 Kralj je rekel: »Kdo je na dvoru?« Prav tedaj je Hamán prišel v preddvor kraljeve hiše, da bi kralju predlagal, naj Mordohaja obesijo na vislice, ki jih je bil zanj pripravil.

^6:5 Kraljevi služabniki so rekli: »Glej, Hamán stoji na dvoru.« Kralj je rekel: »Naj vstopi.«

^6:6 Ko je Hamán prišel, mu je kralj rekel: »Kaj naj se zgodi možu, ki ga kralj želi počastiti?« Hamán je rekel v svojem srcu: »Koga drugega kakor mene želi kralj počastiti?«

^6:7 In Hamán je odvrnil kralju: »Možu, ki ga želi kralj počastiti,

^6:8 naj prinesejo kraljevsko oblačilo, kakršno je nosil kralj, in privedejo konja, na kakršnem je jezdil, ko so ga kronali za kralja.

^6:9 Oblačilo in konja naj izroče kateremu izmed plemenitih kraljevih knezov. Tako naj oblečejo moža, ki ga kralj želi počastiti, posadijo naj ga na konja in vodijo po mestnem trgu ter kličejo pred njim: ›Tako se godi možu, ki ga kralj želi počastiti!‹«

^6:10 Kralj je rekel Hamánu: »Brž vzemi oblačilo in konja, kakor si rekel, in stori tako Judu Mordohaju, ki sedi pri kraljevih vratih. Ne izpusti ničesar od vsega, kar si dejal.«

^6:11 Hamán je vzel oblačilo in konja, oblekel Mordohaja, ga posadil na konja in vodil po mestnem trgu ter klical pred njim: »Tako se godi možu, ki ga kralj želi počastiti.«

^6:12 Potem se je Mordohaj vrnil h kraljevim vratom, Hamán pa je hitel domov potrt in z zakrito glavo.

^6:13 In Hamán je pripovedoval svoji ženi Zêreši in vsem svojim prijateljem vse, kar se mu je pripetilo. Tedaj so mu rekli njegovi modreci in njegova žena Zêreša: »Če je Mordohaj, pred katerim si začel padati, judovskega rodu, ne boš uspel proti njemu, ampak boš gotovo padel pred njim.«

^6:14 Ko so še govorili z njim, so prišli kraljevi evnuhi in hitro odvedli Hamána na gostijo, ki jo je pripravila kraljica Estera.

^7:1 Kralj in Hamán sta torej prišla, da bi pila s kraljico Estero.

^7:2 Kralj je tudi ta drugi dan na vinski gostiji rekel Esteri: »Kaj je tvoja želja, kraljica Estera? Dano ti bo. Kaj je tvoja prošnja? Če bi tudi bilo do pol kraljestva, se ti bo izpolnilo.«

^7:3 Kraljica Estera je odgovorila in rekla: »Če sem našla milost v tvojih očeh, o kralj, in če je kralju všeč, naj mi bo podarjeno moje življenje na mojo željo in moje ljudstvo na mojo prošnjo.

^7:4 Kajti prodani smo, jaz in moje ljudstvo za pokončanje, morijo in pogubo. Ko bi bili prodani za sužnje in dekle, bi molčala, kajti ta stiska ne bi veljala kot oškodovanje kralja.«

^7:5 Tedaj je kralj Ahasvér vprašal kraljico Estero: »Kdo je to in kje je ta, ki ga nagiba srce, da bi storil tako?«

^7:6 Estera je rekla: »Mož stiske in sovražnik je Hamán, ta hudobnež.« Hamána je spreletel strah pred kraljem in kraljico.

^7:7 Kralj je v svojem razburjenju vstal od vinske gostije proti vrtu palače. Hamán pa je ostal, da bi pri kraljici Esteri prosil za svoje življenje, kajti videl je, da je kralj že sklenil pogubo zanj.

^7:8 Kralj se je vrnil z vrta palače v hišo vinske gostije, prav ko se je Hamán zgrudil na ležalnik, kjer je bila Estera. Kralj je dejal: »Ali hoče celo kraljici delati silo pri meni v hiši?« Komaj je prišla beseda iz kraljevih ust, že so Hamánu zagrnili obličje.

^7:9 Harboná, eden od kraljevih evnuhov, je rekel pred kraljem: »Glej, tudi vislice, katere je Hamán dal napraviti za Mordohaja, ki je govoril kralju v dobro, stojijo v Hamánovi hiši, petdeset komolcev visoke.« Kralj je dejal: »Obesite ga nanje!«

^7:10 In obesili so Hamána na vislice, ki jih je pripravil za Mordohaja, in kraljevo razburjenje se je poleglo.

^8:1 Kralj Ahasvér je tistega dne dal Esteri hišo Hamána, nasprotnika Judov. Mordohaj pa je prišel pred kralja, ker je Estera povedala, kaj ji je bil.

^8:2 Kralj je snel svoj pečatni prstan, ki ga je dal odvzeti Hamánu, in ga izročil Mordohaju, Estera pa je postavila Mordohaja nad Hamánovo hišo.

^8:3 Estera je ponovno govorila pred kraljem; padla mu je pred noge in ga jokaje prosila, da bi odvrnil hudobni načrt Agágovca Hamána in naklep, ki ga je koval proti Judom.

^8:4 Kralj je iztegnil proti Esteri zlato žezlo. Estera je vstala, stopila pred kralja

^8:5 in spregovorila: »Če je kralju všeč in če sem našla milost pred njim, če je zadeva pravilna pred kraljem in sem dobra v njegovih očeh, naj se zapiše, da kralj preklicuje pismo, naklep Hamedátovega sina Hamána, Agágovca, katero je dal napisati, da bi pogubil Jude, ki so po vseh kraljevih pokrajinah.

^8:6 Kajti kako bi mogla gledati nesrečo, ki naj zadene moje ljudstvo? Kako bi mogla gledati pogubo svojega sorodstva?«

^8:7 Kralj Ahasvér je rekel kraljici Esteri in Judu Mordohaju: »Glejta, Hamánovo hišo sem dal Esteri, njega samega pa so obesili na vislice, ker je iztegnil svojo roko po Judih.

^8:8 Vidva pa napišita glede Judov, kakor se zdi dobro v vajinih očeh, v kraljevem imenu in zapečatita s kraljevim prstanom! Kajti pisma, ki je bilo napisano v kraljevem imenu in zapečateno s kraljevim prstanom, ni mogoče preklicati.«

^8:9 Tisti čas, to je triindvajsetega dne tretjega meseca, ki je mesec siván, so poklicali kraljeve pisarje in natanko tako, kakor je Mordohaj ukazal, so pisali Judom, namestnikom, načelnikom in poglavarjem sto sedemindvajsetih pokrajin od Indije do Etiopije, vsaki pokrajini v njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku, tudi Judom v njihovi pisavi in v njihovem jeziku.

^8:10 Pisati je dal v imenu kralja Ahasvérja in zapečatil s kraljevim prstanom ter po hitrih slih, ki so jezdili na državnih poštnih konjih, vzrejenih v žrebčarnah, razposlal pisma,

^8:11 po katerih je kralj Judom po vseh mestih dovolil, da se zberejo in postavijo v bran za svoje življenje. Vsako oboroženo krdelo ljudstva ali pokrajine, ki bi jih napadlo, smejo skupaj z ženami in otroki pokončati, pomoriti in pogubiti ter zapleniti njihovo premoženje,

^8:12 po vseh pokrajinah kralja Ahasvérja na isti dan, na trinajsti dan dvanajstega meseca, ki je mesec adár.

^8:13 Prepis pisma naj izdajo kot zakon v vsaki posamezni pokrajini in ga razglasijo vsem ljudstvom, da bi bili Judje pripravljeni na ta dan, da se maščujejo nad svojimi sovražniki.

^8:14 Hitri sli so po kraljevem povelju urno in naglo odjezdili na državnih poštnih konjih, v prestolnici Suze pa so izdali zakon.

^8:15 Mordohaj je od kralja odšel v kraljevskem oblačilu iz vijoličastega škrlata in belega platna, z veliko zlato krono ter s plaščem iz tančice in rdečega škrlata. Mesto Suze je vriskalo od veselja.

^8:16 Pri Judih je bila luč in veselje, radost in čast.

^8:17 V vsaki pokrajini in v vsakem mestu, povsod, kamor sta dospela kraljev ukaz in njegova odločba, je pri Judih vladalo veselje in radost, gostija in praznik. Mnogi izmed ljudstev dežele so postali Judje, ker je padel nanje strah pred Judi.

^9:1 V dvanajstem mesecu, ki je mesec adár, trinajstega dne, ko naj bi se izvršila kraljev ukaz in njegova odločba, na dan, ko so se sovražniki Judov nadejali, da jih bodo zmogli, se je obrnilo tako, da so Judje zmagali nad svojimi črtilci.

^9:2 Po vseh pokrajinah kralja Ahasvérja so se Judje zbrali v svojih mestih, da bi iztegnili roke po tistih, ki so jim hoteli húdo. In nihče ni vzdržal pred njimi, ker je strah navdal vsa ljudstva.

^9:3 In vsi poglavarji pokrajin, namestniki, načelniki in kraljevi uradniki so podpirali Jude, ker jih je navdal strah pred Mordohajem.

^9:4 Zares, Mordohaj je bil velik v kraljevi hiši. Glas o njem je šel po vseh pokrajinah, kajti ta mož Mordohaj je postajal vse večji.

^9:5 Judje so udarili po vseh svojih sovražnikih, z udarcem meča, umora in pogube, ter s svojimi črtilci ravnali po svoji volji.

^9:6 V prestolnici Suze so Judje pomorili in pogubili petsto mož.

^9:7 Tudi Paršandáta, Dalfóna, Aspáta,

^9:8 Poráta, Adaljája, Aridáta,

^9:9 Parmášta, Arisája, Aridája in Jezáta,

^9:10 deset sinov Hamedátovega sina Hamána, nasprotnika Judov, so umorili. Toda po plenu niso iztegnili svojih rok.

^9:11 Isti dan so kralju sporočili število umorjenih v mestu Suze.

^9:12 Kralj je dejal kraljici Esteri: »V prestolnici Suze so Judje pomorili in pogubili petsto mož, tudi deset Hamánovih sinov. Kaj šele so naredili v drugih kraljevih pokrajinah! Vendar kaj je tvoja želja? Dano ti bo. Kaj je še tvoja prošnja? Izpolnilo se ti bo.«

^9:13 Estera je rekla: »Če je kralju všeč, naj Judom v Suzah dovoli, da smejo tudi jutri ravnati po odloku današnjega dne; deset Hamánovih sinov pa naj obesijo na vislice.«

^9:14 Kralj je velel, naj storijo tako. V Suzah so izdali odlok, deset Hamánovih sinov pa so obesili.

^9:15 Judje v Suzah so se torej zbrali tudi štirinajsti dan meseca adárja in v Suzah pomorili tristo mož. Toda po plenu niso iztegnili svojih rok.

^9:16 Tudi drugi Judje, ki so prebivali v kraljevih pokrajinah, so se zbrali in postavili v bran za svoje življenje; pridobili so si mir pred svojimi sovražniki. Pomorili so petinsedemdeset tisoč svojih sovražnikov. Toda po plenu niso iztegnili svojih rok.

^9:17 To je bilo trinajsti dan meseca adárja; štirinajsti dan pa so počivali, to je bil dan gostije in veselja.

^9:18 Judje v Suzah pa so se zbrali trinajstega in štirinajstega dne ter počivali petnajstega dne, in ta dan so napravili za dan gostije in veselja.

^9:19 Zato imajo podeželski Judje, ki prebivajo v mestih brez obzidja, štirinajsti dan meseca adárja za dan veselja in gostije ter za praznik, ko drug drugemu pošiljajo darove.

^9:20 Mordohaj je popisal te dogodke in poslal pisma vsem Judom po vseh pokrajinah kralja Ahasvérja, bližnjim in daljnim,

^9:21 in jim naročil, naj vsako leto meseca adárja praznujejo štirinajsti dan in tudi petnajsti dan

^9:22 kot dneva, na katera so Judje dosegli mir pred svojimi sovražniki, in kot mesec, ki se jim je iz stiske spremenil v veselje in iz žalovanja v praznik. Ta dneva naj obhajajo kot dneva gostije in veselja, ko si drug drugemu pošiljajo darove in delijo darila ubogim.

^9:23 Kar so začeli opravljati in kar jim je Mordohaj pisal, so Judje sprejeli kot stalno navado.

^9:24 Kajti Hamedátov sin Hamán, Agágovec, nasprotnik vseh Judov, se je zarotil proti Judom, da bi jih pogubil; vrgel je pur, to je žreb, da bi jih ugonobil in pogubil,

^9:25 ko pa je to prišlo pred kralja, je s pismom ukazal, naj se njegov hudobni naklep, ki ga je bil zasnoval proti Judom, obrne na njegovo glavo in naj obesijo njega in njegove sinove na vislice.

^9:26 Zato so ta dneva imenovali purím, po besedi pur. Zato so – po vseh besedah tega pisma in po tem, kar so glede tega sami videli in kar se jim je pripetilo –

^9:27 Judje določili in zase, za svoje potomce in za vse, ki bi se jim pridružili, sprejeli kot navado, ki je ni mogoče odpraviti, da bodo ta dva dneva vsako leto praznovali, kot je predpisano, in v določenem času.

^9:28 Ta dneva bodo ohranili v spominu in ju iz roda v rod praznovali v vsaki družini, v vsaki pokrajini in v vsakem mestu. Ta dneva žrebov naj med Judi ne izgineta in njun spomin naj ne premine med njihovimi potomci.

^9:29 In kraljica Estera, Abihájilova hči, je skupaj z Judom Mordohajem pisala za vso potrditev veljavnosti praznika purím, z drugim pismom.

^9:30 Vsem Judom v vseh sto sedemindvajsetih pokrajinah Ahasvérjevega kraljestva sta poslala pismo z besedami miru in zvestobe,

^9:31 da bi ohranjali ta dneva purím ob njunem času, kakor sta jim določila Jud Mordohaj in kraljica Estera in kakor so si zase in za svoje potomce določili predpise o postu in o žalovanju.

^9:32 Esterin ukaz je določil te predpise o prazniku purím in zapisan je bil v knjigo.

^10:1 Kralj Ahasvér je naložil davek deželi in pomorskim otokom.

^10:2 Vsa njegova silna in mogočna dela kakor tudi natančno poročilo o veličini, h kateri je povzdignil Mordohaja, so zapisana v knjigi letopisov medijskih in perzijskih kraljev.

^10:3 Zares, Jud Mordohaj je bil drugi za kraljem Ahasvérjem, velik med Judi in priljubljen pri svojih številnih bratih. Prizadeval si je za dobro svojega ljudstva in govoril v blagor vsemu svojemu rodu.