Eksodus

^1:1 To so imena Izraelovih sinov, ki so prišli v Egipt – z Jakobom so prišli, vsak s svojo hišo:

^1:2 Ruben, Simeon, Levi in Juda;

^1:3 Isahár, Zábulon in Benjamin;

^1:4 Dan in Neftáli; Gad in Aser.

^1:5 Vseh, ki so izšli iz Jakobovih ledij, je bilo sedemdeset duš. Jožef pa je bil že v Egiptu.

^1:6 Potem so Jožef in vsi njegovi bratje in ves tisti rod umrli.

^1:7 Izraelovi sinovi pa so bili rodovitni, da jih je kar mrgolelo. Namnožili so se in postali silno močni; napolnili so deželo.

^1:8 Tedaj je vstal nad Egiptom nov kralj, ki ni poznal Jožefa.

^1:9 Rekel je svojemu ljudstvu: »Glejte, ljudstvo Izraelovih sinov je številnejše in močnejše od nas.

^1:10 Dajte, ravnajmo modro z njim, da se neha množiti! Sicer se bo ob kaki vojni pridružilo našim sovražnikom, se bojevalo proti nam in odšlo iz dežele.«

^1:11 Postavili so jim torej priganjače pri tlaki, da bi jih stiskali s težkimi deli; tako so zidali za faraona skladiščni mesti Pitóm in Ramesés.

^1:12 A bolj ko so jih stiskali, bolj so se množili in bolj so se širili, tako da je Egipčane prevzemala groza pred Izraelovimi sinovi.

^1:13 In Egipčani so Izraelovim sinovom z vso silo nalagali dela,

^1:14 grenili so jim življenje s trdim delom: z ilovico in opeko in vsakršnim delom na polju; vsa ta dela so jim nalagali z vso silo.

^1:15 Potem je egiptovski kralj rekel hebrejskima babicama – eni je bilo ime Šifra, drugi pa Pua:

^1:16 »Kadar pomagata Hebrejkam pri porodu, glejta na spol: če je deček, ga ubijta, če pa je deklica, naj živi!«

^1:17 Toda babici sta se bali Boga in nista storili, kakor jima je naročil egiptovski kralj, ampak sta pustili dečke živeti.

^1:18 Zato je egiptovski kralj poklical babici in jima rekel: »Zakaj delata tako in puščata dečke živeti?«

^1:19 Babici sta rekli faraonu: »Hebrejke niso kakor Egipčanke; tako krepke so, da rodijo, preden pride k njim babica.«

^1:20 Bog je storil babicama dobro. Ljudstvo pa se je množilo in postalo silno močno.

^1:21 Ker sta se babici bali Boga, jima je naredil hiši.

^1:22 Nato je faraon zapovedal vsemu svojemu ljudstvu in rekel: »Vsakega dečka, ki se rodi, vrzite v Nil, vsako deklico pa pustite živeti!«

^2:1 Neki mož iz Levijeve hiše je šel in vzel Levijevo hčer.

^2:2 Žena je spočela in rodila sina. Ko je videla, kako je lep, ga je skrivala tri mesece.

^2:3 Ko pa ga ni mogla več skrivati, je vzela košaro iz papirusa, jo zamazala z ilovico in smolo, položila dečka vanjo in jo postavila v ločje ob bregu Nila.

^2:4 Njegova sestra pa se je postavila nekoliko proč, da bi videla, kaj se bo zgodilo z njim.

^2:5 Tedaj je prišla faraonova hči, da bi se kopala v Nilu. Njene služabnice pa so hodile ob Nilu. Zagledala je košaro v ločju in poslala služabnico, da jo prinese.

^2:6 Ko jo je odprla, je zagledala otroka, dečka, ki je jokal. Zasmilil se ji je in je rekla: »To bo kak hebrejski otrok!«

^2:7 Nato je njegova sestra rekla faraonovi hčeri: »Ali naj grem in ti pokličem doječo ženo izmed Hebrejk, da ti bo dojila otroka?«

^2:8 Faraonova hči ji je rekla: »Pojdi!« In deklica je šla in poklicala otrokovo mater.

^2:9 Tej je faraonova hči rekla: »Vzemi tega otroka in mi ga dôji, jaz pa ti bom plačala!« Žena je otroka vzela in ga dojila.

^2:10 Ko pa je otrok dorastel, ga je pripeljala k faraonovi hčeri. Vzela ga je za sina in mu dala ime Mojzes. Rekla je namreč: »Iz vode sem ga potegnila.«

^2:11 V tistih dneh, ko je Mojzes dorastel, je šel k svojim bratom in videl, kako težaško delajo. Zagledal je Egipčana, ki je pretepal Hebrejca, enega izmed njegovih bratov.

^2:12 Ozrl se je na levo in na desno, in ko je videl, da ni nikogar, je Egipčana ubil in ga skril v pesek.

^2:13 Ko je šel drugi dan spet ven, glej, prepirala sta se dva hebrejska moža. Rekel je tistemu, ki ni imel prav: »Zakaj tepeš svojega bližnjega?«

^2:14 Rekel je: »Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika nad nami? Ali me hočeš ubiti, kakor si ubil Egipčana?« Mojzes se je prestrašil in rekel: »Resnično, stvar se je razvedela.«

^2:15 Faraon je slišal o zadevi in je hotel Mojzesa usmrtiti. Mojzes pa je zbežal izpred faraonovega obličja in se ustavil v midjánski deželi. Usedel se je pri nekem vodnjaku.

^2:16 Midjánski duhovnik je imel sedem hčera. Prišle so zajemat vodo in polnit korita, da bi napojile očetovo drobnico.

^2:17 Tedaj so prišli pastirji in jih hoteli odpoditi. Mojzes pa je vstal, se zavzel zanje in napojil njihovo drobnico.

^2:18 Ko so prišle k očetu Reguélu, je rekel: »Kako da ste prišle danes tako hitro?«

^2:19 Rekle so: »Neki Egipčan nas je rešil iz rok pastirjev; celó vodo nam je zajemal in napojil drobnico.«

^2:20 Tedaj je rekel hčeram: »Kje pa je? Zakaj ste ga vendar pustile? Pokličite ga, da bo jedel kruh!«

^2:21 In Mojzes je privolil, da se naseli pri tem možu. Ta mu je dal svojo hčer Cipóro.

^2:22 Ko je rodila sina, mu je dal ime Geršóm; rekel je namreč: »Tujec sem v tuji deželi.«

^2:23 Potem ko je minilo veliko dni, je umrl egiptovski kralj. Izraelovi sinovi pa so vzdihovali zaradi tlake. Vpili so in njihov klic na pomoč se je od njihove tlake vzdigoval do Boga.

^2:24 Bog je slišal njihovo vzdihovanje in se spomnil svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom.

^2:25 Bog se je ozrl na Izraelove sinove in Bog se je zavzel zanje.

^3:1 Mojzes je pasel drobnico svojega tasta Jitra, midjánskega duhovnika. Ko je nekoč prignal drobnico daleč v pustinjo, je prišel k Božji gori Horeb.

^3:2 Tedaj se mu je iz sredine grma v ognjenem plamenu prikazal Gospodov angel. Pogledal je in glej, grm je gorel s plamenom, a ni zgorel.

^3:3 Mojzes je rekel: »Moram stopiti tja in si ogledati to veliko prikazen, kako da grm ne zgori!«

^3:4 Ko je Gospod videl, da prihaja gledat, ga je Bog poklical iz sredine grma in rekel: »Mojzes, Mojzes!« Rekel je: »Tukaj sem.«

^3:5 Bog je rekel: »Ne hôdi sem! Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja!«

^3:6 Potem je rekel: »Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Tedaj si je Mojzes zakril obraz, kajti bal se je gledati v Boga.

^3:7 Gospod je rekel: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal, kako vpije zaradi priganjačev; da, poznam njegove bolečine.

^3:8 Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in ga popeljem iz te dežele v lepo in širno deželo, v deželo, v kateri se cedita mleko in med, na področje Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev.

^3:9 In zdaj, glej, je prišlo vpitje Izraelovih sinov do mene in videl sem tudi, kako jih Egipčani zatirajo.

^3:10 In zdaj pojdi, pošiljam te k faraonu, da izpelješ moje ljudstvo, Izraelove sinove, iz Egipta.«

^3:11 Mojzes pa je Bogu rekel: »Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in izpeljal Izraelove sinove iz Egipta?«

^3:12 Bog je rekel: »Jaz bom s teboj. In to ti bodi znamenje, da sem te jaz poslal: ko izpelješ ljudstvo iz Egipta, boste častili Boga na tej gori.«

^3:13 In Mojzes je rekel Bogu: »Glej, če pridem k Izraelovim sinovom in jim rečem: ›Bog vaših očetov me je poslal k vam,‹ pa mi rečejo: ›Kako mu je ime?‹ – kaj naj jim odgovorim?«

^3:14 Bog mu je rekel: »Jaz sem, ki sem.« In nato je rekel: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›Jaz sem‹ me je poslal k vam.«

^3:15 Nadalje je Bog rekel Mojzesu: »Tako reci Izraelovim sinovom: ›Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov me je poslal k vam.‹ To je moje ime na veke in to je v spomin name iz roda v rod.

^3:16 Pojdi, zberi Izraelove starešine in jim reci: ›Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov se mi je prikazal in rekel: Skrbno sem pazil na vas in na to, kako se vam je godilo v Egiptu.

^3:17 Zato sem sklenil: popeljem vas iz egiptovske stiske v deželo Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, v deželo, v kateri se cedita mleko in med.‹

^3:18 Poslušali bodo tvoj glas in ti in Izraelovi starešine pojdite k egiptovskemu kralju in mu recite: ›Gospod, Bog Hebrejcev, je prišel k nam. In zdaj, prosimo, naj gremo tri dni hoda v puščavo, da darujemo Gospodu, svojemu Bogu.‹

^3:19 Toda vem, da vas egiptovski kralj ne bo pustil iti, razen če ga prisili močna roka.

^3:20 Zato bom iztegnil svojo roko in udaril Egipt z vsemi čudežnimi deli, ki jih bom storil sredi njega; in potem vas bo odpustil.

^3:21 Priskrbel bom temu ljudstvu naklonjenost v očeh Egipčanov, tako da ne boste odhajali praznih rok.

^3:22 Vsaka žena bo izprosila od sosede in od sostanovalke srebrne in zlate dragotine ter oblačila. Naložite jih svojim sinovom in hčeram; tako boste oplenili Egipčane!«

^4:1 Mojzes je odgovoril in rekel: »Glej, ne bodo mi verjeli in me ne bodo poslušali, ampak bodo rekli: ›Gospod se ti ni prikazal.‹«

^4:2 Gospod mu je rekel: »Kaj je v tvoji roki?« Rekel je: »Palica.«

^4:3 In je rekel: »Vrzi jo na tla!« Vrgel jo je na tla in spremenila se je v kačo. Mojzes je zbežal pred njo.

^4:4 In Gospod je rekel Mojzesu: »Iztegni roko in primi jo za rep!« Iztegnil je roko in jo prijel in v njegovi roki se je spremenila v palico.

^4:5 »Da bodo verjeli, da se ti je prikazal Gospod, Bog njihovih očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.«

^4:6 Gospod mu je še rekel: »Vtakni svojo roko v nedrje!« In vtaknil je roko v nedrje. Ko pa jo je potegnil ven, je bila gobava, bela kot sneg.

^4:7 Potem je Bog rekel: »Vtakni roko spet v nedrje!« In spet je vtaknil roko v nedrje. Ko pa jo je potegnil iz nedrja, je bila zdrava kakor drugo njegovo meso.

^4:8 »Če ti ne bodo verjeli in te ne poslušali na prvo znamenje, ti bodo verjeli na drugo znamenje.

^4:9 Če pa ne bodo verjeli niti na ti dve znamenji in te ne bodo poslušali, tedaj vzemi vodo iz Nila in jo izlij na suho! In voda, ki jo boš zajel iz Nila, se bo na suhem spremenila v kri.«

^4:10 Mojzes pa je rekel Gospodu: »O Gospod, nikoli nisem bil spreten v besedah, ne včeraj, ne predvčerajšnjim, pa tudi zdaj ne, odkar govoriš s svojim služabnikom; kajti moja usta so okorna in moj jezik okoren.«

^4:11 Gospod mu je tedaj rekel: »Kdo je dal človeku usta? Kdo naredi človeka, da je nem ali gluh, da vidi ali da je slep? Mar nisem to jaz, Gospod?

^4:12 Zdaj pa pojdi; s tvojimi usti bom in te bom učil, kaj moraš govoriti.«

^4:13 In je rekel: »O Gospod, prosim, pošlji koga drugega!«

^4:14 Tedaj se je Gospod razjezil na Mojzesa in rekel: »Ali ni tvoj brat levit Aron? Vem, da je spreten v govorjenju. Prav zdaj ti prihaja naproti in razveselil se bo v svojem srcu, ko te bo ugledal.

^4:15 Govôri z njim in mu položi besede v usta! Jaz pa bom s tvojimi in z njegovimi usti. In učil vaju bom, kaj morata storiti.

^4:16 Govoril bo ljudstvu namesto tebe. On bo namesto tvojih ust in ti boš njemu kakor bog.

^4:17 In to palico vzemi v roko, da boš z njo delal znamenja!«

^4:18 Mojzes je odšel in se vrnil k svojemu tastu Jitru. Rekel mu je: »Rad bi šel in se vrnil k svojim bratom, ki so v Egiptu, da vidim, če še živijo.« Jitro mu je rekel: »Pojdi v miru!«

^4:19 Gospod je rekel Mojzesu v Midjánu: »Pojdi, vrni se v Egipt, kajti vsi, ki so ti stregli po življenju, so pomrli!«

^4:20 Mojzes je torej vzel svojo ženo in sinova, jih posadil na osla in se vrnil v egiptovsko deželo. Tudi Božjo palico je vzel v roko.

^4:21 Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Ko se vrneš v Egipt, dobro glej: vse čudeže, ki sem ti jih dal v roke, stôri pred faraonom! Jaz pa bom zakrknil njegovo srce, in ne bo odpustil ljudstva.

^4:22 Potem reci faraonu: ›Tako govori Gospod: Moj prvorojenec je Izrael,

^4:23 zato ti pravim: Pústi mojega sina, naj gre, da mi bo služil! Če pa ga nočeš pustiti, bom ubil tvojega prvorojenca.‹«

^4:24 V nekem prenočišču na poti ga je srečal Gospod in ga hotel usmrtiti.

^4:25 Cipóra pa je vzela oster kamen, odrezala svojemu sinu prednjo kožico, se z njo dotaknila njegovih nog in rekla: »Krvav ženin si mi!«

^4:26 Potem ga je pustil. Takrat je rekla »krvav ženin« zaradi obrezovanja.

^4:27 Gospod je rekel Aronu: »Pojdi Mojzesu naproti v puščavo!« Šel je, ga srečal pri Božji gori in ga poljubil.

^4:28 Mojzes je povedal Aronu vse Gospodove besede, s katerimi ga je poslal, in o vseh znamenjih, ki mu jih je zapovedal.

^4:29 Mojzes in Aron sta šla in zbrala vse starešine Izraelovih sinov.

^4:30 Aron je govoril vse besede, ki jih je bil Gospod govoril Mojzesu, in naredil znamenja pred očmi ljudstva.

^4:31 In ljudstvo je verjelo. Ko so slišali, da je Gospod obiskal Izraelove sinove in da je videl njihovo stisko, so pokleknili in se priklonili.

^5:1 Zatem sta šla Mojzes in Aron in rekla faraonu: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Odpústi moje ljudstvo, da mi bo obhajalo praznik v puščavi!‹«

^5:2 Faraon je rekel: »Kdo je Gospod, da bi moral poslušati njegov glas in odpustiti Izraela? Ne poznam Gospoda in tudi ne odpustim Izraela.«

^5:3 Tedaj sta rekla: »Bog Hebrejcev nam je prišel naproti. Naj vendar gremo tri dni hoda v puščavo, da opravimo daritve Gospodu, svojemu Bogu, sicer nas udari s kugo ali z mečem!«

^5:4 Egiptovski kralj pa jima je rekel: »Mojzes in Aron, zakaj odvračata ljudstvo od dela? Pojdita na tlako!«

^5:5 In še je faraon rekel: »Glejta, več jih je že kakor prebivalstva dežele, vidva pa hočeta, da prenehajo s tlako!«

^5:6 In faraon je tisti dan zapovedal priganjačem ljudstva in njegovim nadzornikom in rekel:

^5:7 »Ne dajajte več ljudstvu slame za izdelovanje opeke kakor doslej; sami naj gredo in si nabirajo slamo!

^5:8 Toda naložite jim prav toliko opek, kolikor so jih delali doslej; tega nič ne zmanjšujte! Kajti leni so, zato vpijejo in pravijo: ›Naj gremo, da opravimo daritve svojemu Bogu!‹

^5:9 Delo naj ljudi teži, da bodo zaposleni z njim in ne bodo poslušali lažnivih besed.«

^5:10 Priganjači ljudstva in njegovi nadzorniki so šli in rekli ljudstvu: »Tako govori faraon: ›Slame vam ne bom dajal.

^5:11 Pojdite sami, priskrbite si slame, kjer jo kaj najdete! Toda vašega dela ne bomo nič zmanjšali.‹«

^5:12 Tedaj se je ljudstvo razkropilo po vsej egiptovski deželi, da bi zbiralo slamo s strnišč.

^5:13 Priganjači pa so jih silili in rekli: »Vsak dan opravite toliko svojega dnevnega dela kakor takrat, ko ste imeli slamo!«

^5:14 In tepli so nadzornike Izraelovih sinov, ki so jih postavili nadnje faraonovi priganjači. Rekli so: »Zakaj niste ne včeraj ne danes naredili določenega števila opek kakor prej?«

^5:15 Tedaj so šli nadzorniki Izraelovih sinov in vpili k faraonu ter rekli: »Zakaj delaš tako s svojimi služabniki?

^5:16 Svojim služabnikom ne daješ slame, govorijo pa nam: ›Delajte opeko!‹ Glej, tvoje služabnike pretepajo; tvoji ljudje delajo krivico.«

^5:17 Rekel je: »Leni ste, leni; zato pravite: ›Naj gremo darovat Gospodu!‹

^5:18 Zdaj pa pojdite na delo; slame ne boste dobivali, a določeno število opek morate oddajati.«

^5:19 Nadzorniki Izraelovih sinov so videli, da so v stiski, ko morajo reči: »Nikakor ne smete zmanjšati svoje dnevne količine opeke!«

^5:20 Ko so odhajali od faraona, so se sešli z Mojzesom in Aronom, ki sta jih pričakovala.

^5:21 Rekli so jima: »Gospod naj vaju pogleda in naj sodi, ker sta nas spravila na slab glas pred faraonom in pred njegovimi služabniki. Tako sta jim dala v roke meč, da nas pomorijo!«

^5:22 Mojzes se je obrnil h Gospodu in rekel: »Gospod, zakaj si storil temu ljudstvu toliko hudega? Zakaj si me vendar poslal?

^5:23 Odkar sem prišel k faraonu, da bi govoril v tvojem imenu, ravna s tem ljudstvom še huje, ti pa nikakor nisi rešil svojega ljudstva.«

^6:1 Gospod pa je rekel Mojzesu: »Zdaj boš videl, kaj bom storil faraonu: z močno roko ga prisilim, da jih bo odpustil, in z močno roko prisiljen jih bo izgnal iz svoje dežele.«

^6:2 Bog je govoril Mojzesu in mu rekel: »Jaz sem Gospod.

^6:3 Prikazal sem se Abrahamu, Izaku in Jakobu kot ›Bog Mogočni‹; a z imenom Gospod se jim nisem razodel.

^6:4 Sklenil sem tudi zavezo z njimi, da jim bom dal kánaansko deželo, deželo tujčevanja, v kateri so živeli kot tujci.

^6:5 Slišal sem tudi, kako so vzdihovali Izraelovi sinovi, ki jih zasužnjujejo Egipčani, in sem se spomnil svoje zaveze.

^6:6 Zato reci Izraelovim sinovom: ›Jaz sem Gospod; izpeljem vas izpod tlake Egipčanov, rešim vas iz njihove sužnosti in vas osvobodim z iztegnjeno roko in z velikimi sodbami.

^6:7 Vzamem vas za svoje ljudstvo in bom vaš Bog in spoznali boste, da sem jaz, Gospod, vaš Bog; izpeljem vas izpod tlake Egipčanov.

^6:8 Potem vas pripeljem v deželo, za katero sem vzdignil roko, da jo dam Abrahamu, Izaku in Jakobu; in dal vam jo bom v posest, jaz sem Gospod.‹«

^6:9 Tako je Mojzes povedal Izraelovim sinovom, toda zaradi malodušnosti in zaradi trdega dela niso poslušali Mojzesa.

^6:10 Tedaj je Gospod govoril Mojzesu in rekel:

^6:11 »Pojdi, govôri egiptovskemu kralju faraonu, da odpusti Izraelove sinove iz svoje dežele!«

^6:12 Mojzes pa je govoril pred Gospodom in rekel: »Glej, Izraelovi sinovi me niso poslušali; kako me bo poslušal faraon, ko imam neobrezane ustnice?«

^6:13 In Gospod je govoril Mojzesu in Aronu ter jima dal ukaze glede Izraelovih sinov in glede egiptovskega kralja faraona, da bi izpeljal Izraelove sinove iz egiptovske dežele.

^6:14 To so poglavarji hiš svojih očetov. Sinovi Izraelovega prvorojenca Rubena: Henoh, Palú, Hecrón in Karmí; to so Rubenove rodbine.

^6:15 Simeonovi sinovi: Jemuél, Jamín, Ohad, Jahín, Cohar in Šaúl, sin Kánaanke; to so Simeonove rodbine.

^6:16 To so imena Levijevih sinov po njihovih potomcih: Geršón, Kehát in Merarí. Let Levijevega življenja je bilo sto sedemintrideset let.

^6:17 Geršónova sinova: Libní in Šimí po svojih rodbinah.

^6:18 Kehátovi sinovi: Amrám, Jichár, Hebrón in Uziél. Let Kehátovega življenja je bilo sto triintrideset let.

^6:19 Meraríjeva sinova: Mahlí in Muší. To so Levijeve rodbine po svojih potomcih.

^6:20 Amrám je vzel za ženo Johébedo, sestro svojega očeta; rodila mu je Arona in Mojzesa. Let Amrámovega življenja je bilo sto sedemintrideset let.

^6:21 Jichárjevi sinovi: Korah, Nefeg in Zihrí.

^6:22 Uziélovi sinovi: Mišaél, Elicafán in Sitrí.

^6:23 Aron je vzel za ženo Elišébo, Aminadábovo hčer, Nahšónovo sestro; rodila mu je Nadába, Abihúja, Eleazarja in Itamárja.

^6:24 Korahovi sinovi: Asír, Elkaná in Abiasáf. To so rodbine Kórahovcev.

^6:25 Aronov sin Eleazar je vzel za ženo eno izmed Putiélovih hčera; rodila mu je Pinhása. To so poglavarji očetov rodu levitov po svojih rodbinah.

^6:26 To sta Aron in Mojzes, ki jima je Gospod rekel: »Izpeljita Izraelove sinove iz egiptovske dežele, razvrščene po četah!«

^6:27 Ta dva sta, ki sta govorila egiptovskemu kralju faraonu, da bi izpeljala Izraelove sinove iz Egipta; to sta Mojzes in Aron.

^6:28 Bilo je tistega dne, ko je Gospod govoril Mojzesu v egiptovski deželi.

^6:29 Gospod mu je govoril in rekel: »Jaz sem Gospod. Povej egiptovskemu kralju faraonu vse, kar ti govorim!«

^6:30 Mojzes pa je rekel pred Gospodom: »Glej, imam neobrezane ustnice, kako me bo faraon poslušal?«

^7:1 Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, postavil sem te faraonu za boga, tvoj brat Aron pa bo tvoj prerok.

^7:2 Ti mu povej vse, kar ti zapovem, tvoj brat Aron pa naj govori faraonu, da odpusti Izraelove sinove iz svoje dežele.

^7:3 Jaz pa zakrknem faraonovo srce in pomnožim svoja znamenja in čudeže v egiptovski deželi.

^7:4 Faraon vaju ne bo poslušal, zato položim roko na Egipt in izpeljem svoje čete, svoje ljudstvo, Izraelove sinove, z velikimi sodbami iz egiptovske dežele.

^7:5 In Egipčani bodo spoznali, da sem jaz Gospod, ko iztegnem roko nad Egipt in izpeljem Izraelove sinove izmed njih.«

^7:6 Mojzes in Aron sta to storila; storila sta, kakor jima je bil zapovedal Gospod.

^7:7 Mojzes je bil, ko sta govorila faraonu, star osemdeset let, Aron pa triinosemdeset.

^7:8 Gospod je rekel Mojzesu in Aronu ter rekel:

^7:9 »Če vama bo faraon govoril in rekel: ›Naredita kak čudež,‹ reci Aronu: ›Vzemi svojo palico in vrzi jo pred faraona,‹ in postala bo kača.«

^7:10 Mojzes in Aron sta tedaj šla k faraonu in storila, kakor jima je zapovedal Gospod. Aron je vrgel palico pred faraona in njegove služabnike; in postala je kača.

^7:11 A tudi faraon je poklical modrijane in vražarje; in tudi ti, egiptovski čarovniki, so naredili enako s svojimi čarovnijami:

^7:12 vrgli so vsak svojo palico in postale so kače. Toda Aronova palica je požrla njihove palice.

^7:13 Faraonovo srce pa se je zakrknilo in ju ni poslušal, kakor je napovedal Gospod.

^7:14 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Faraonovo srce je zakrknjeno; brani se odpustiti ljudstvo.

^7:15 Pojdi k njemu zjutraj, ko bo šel k vodi, in se mu postavi nasproti na bregu Nila; palico pa, ki se je spremenila v kačo, vzemi v roko

^7:16 in mu reci: ›Gospod, Bog Hebrejcev, me je poslal k tebi in rekel: Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo v puščavi! A glej, doslej nisi poslušal.

^7:17 Tako govori Gospod: Po tem boš spoznal, da sem jaz Gospod: glej, udarim s palico, ki je v moji roki, po vodi v Nilu in spremenila se bo v kri.

^7:18 Ribe v Nilu bodo poginile in Nil se bo usmradil in Egipčanom se bo gnusilo piti vodo iz Nila.‹«

^7:19 Gospod je rekel Mojzesu: »Reci Aronu: ›Vzemi palico in iztegni roko nad egiptovske vode – nad reke, prekope, ribnike in vse vodne zbiralnike –, da bodo postale kri!‹ In kri bo po vsej egiptovski deželi, tudi v lesenih in kamnitih posodah.«

^7:20 Mojzes in Aron sta storila, kakor je zapovedal Gospod. Vzdignil je palico in udaril vodo v Nilu pred očmi faraona in njegovih služabnikov in vsa voda v Nilu se je spremenila v kri.

^7:21 Ribe v Nilu so poginile in Nil se je usmradil in Egipčani niso mogli piti vode iz Nila. Kri je bila po vsej egiptovski deželi.

^7:22 Toda egiptovski čarovniki so s svojimi čarovnijami naredili enako in faraonovo srce se je zakrknilo, da ju ni poslušal, kakor je napovedal Gospod.

^7:23 Faraon se je obrnil, šel v svojo hišo in si tudi tega ni jemal k srcu.

^7:24 Egipčani pa so vsi kopali okoli Nila, da bi našli pitno vodo; kajti vode iz Nila niso mogli piti.

^7:25 Tako je preteklo sedem dni, odkar je Gospod udaril Nil.

^7:26 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi k faraonu in mu reci: ›Tako govori Gospod: Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo!

^7:27 Če pa ga ne boš hotel odpustiti, udarim vse tvoje pokrajine z žabami.

^7:28 V Nilu bo mrgolelo žab in lezle bodo in prišle v tvojo hišo, v spalnico in na posteljo. V hiše tvojih služabnikov pridejo in med tvoje ljudstvo, v tvoje peči in nečke.

^7:29 Da, po tebi, po tvojem ljudstvu in po vseh tvojih služabnikih bodo lezle žabe.‹«

^8:1 Gospod je rekel Mojzesu: »Reci Aronu: ›Iztegni svojo roko s palico nad reke, prekope in ribnike in pripelji žabe nad egiptovsko deželo!‹«

^8:2 Aron je iztegnil roko nad egiptovske vode in žabe so prilezle in pokrile egiptovsko deželo.

^8:3 Toda čarovniki so s svojimi čarovnijami naredili enako: pripeljali so žabe nad egiptovsko deželo.

^8:4 Tedaj je faraon poklical Mojzesa in Arona in rekel: »Prosita Gospoda, da mene in moje ljudstvo reši žab, in odpustil bom ljudstvo, da opravi daritve Gospodu.«

^8:5 Mojzes je rekel faraonu: »Blagovoli mi določiti, za kdaj naj prosim zate, za tvoje služabnike in ljudstvo, da bodo žabe iztrebljene od tebe in iz tvojih hiš; samo v Nilu bodo ostale.«

^8:6 Faraon je rekel: »Za jutri.« Mojzes je rekel: »Naj bo, kakor praviš, da spoznaš, da ni nikogar, kakor je Gospod, naš Bog!

^8:7 Žabe se bodo umaknile od tebe in iz tvojih hiš, od tvojih služabnikov in od tvojega ljudstva; samo v Nilu bodo ostale.«

^8:8 Mojzes in Aron sta odšla izpred faraona. Mojzes pa je zavpil h Gospodu zaradi žab, ki jih je spravil nad faraona.

^8:9 In Gospod je storil po Mojzesovi besedi: žabe so poginile po hišah, dvoriščih in poljih.

^8:10 Nagrabili so jih na kupe in dežela se je zasmradila.

^8:11 Ko pa je faraon videl, da je nadloga mimo, je zakrknil svoje srce in ju ni poslušal, kakor je napovedal Gospod.

^8:12 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Reci Aronu: ›Iztegni svojo palico in udari prah zemlje; iz njega bodo nastali komarji po vsej egiptovski deželi.‹«

^8:13 Storila sta tako; Aron je iztegnil roko s palico in udaril prah zemlje in komarji so bili na ljudeh in na živini: iz vsega prahu so nastali komarji po vsej egiptovski deželi.

^8:14 Čarovniki so s svojimi čarovnijami storili enako, da bi naredili komarje, pa niso mogli. In komarji so bili na ljudeh in na živini.

^8:15 Čarovniki so rekli faraonu: »To je prst Božji!« Faraonovo srce pa se je zakrknilo in jih ni poslušal, kakor je napovedal Gospod.

^8:16 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Jutri vstani zgodaj zjutraj in stopi pred faraona, ko bo šel k vodi, in mu reci: ›Tako govori Gospod: Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo!

^8:17 Če pa ga ne odpustiš, glej, pošljem nadte, nad tvoje služabnike, nad tvoje ljudstvo in nad tvoje hiše muhe; in hiše Egipčanov in tudi zemlja, na kateri bivajo, bodo polne muh.

^8:18 Ta dan pa izločim góšensko deželo, v kateri prebiva moje ljudstvo, tako da tam ne bo muh, da spoznaš, da sem jaz, Gospod, sredi dežele.

^8:19 Razliko naredim med svojim in tvojim ljudstvom. To znamenje se bo zgodilo jutri.‹«

^8:20 Gospod je storil tako. Muhe so se usule v faraonovo hišo in v hiše njegovih služabnikov in muhe so onesnažile vso egiptovsko deželo.

^8:21 Tedaj je faraon poklical Mojzesa in Arona in rekel: »Pojdite, darujte svojemu Bogu v deželi!«

^8:22 Mojzes je rekel: »Ne bilo bi prav, če bi to storili; kajti daritve, ki jih opravljamo Gospodu, svojemu Bogu, so žalitev za Egipčane. Če bi darovali pred očmi Egipčanov, kar je zanje žalitev, mar nas ne bi kamnali?

^8:23 Tri dni hoda daleč v puščavo hočemo iti, da darujemo Gospodu, svojemu Bogu, kakor nam ukazuje.«

^8:24 Faraon je rekel: »Odpustim vas, da opravite daritve Gospodu, svojemu Bogu, v puščavi, samo ne hodite predaleč! Prosite zame!«

^8:25 Mojzes je rekel: »Glej, odhajam od tebe in prosil bom Gospoda. Jutri se muhe umaknejo od faraona, od njegovih služabnikov in njegovega ljudstva. Samo faraon naj več ne vara s tem, da ne bi odpustil ljudstva darovat Gospodu.«

^8:26 Mojzes je odšel od faraona in prosil Gospoda.

^8:27 In Gospod je storil po Mojzesovi besedi in umaknil muhe od faraona, od njegovih služabnikov in njegovega ljudstva; niti ena ni ostala.

^8:28 Faraon pa je tudi tokrat zakrknil svoje srce in ni odpustil ljudstva.

^9:1 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi k faraonu in mu povej: ›Tako govori Gospod, Bog Hebrejcev: Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo!

^9:2 Če pa ga ne boš hotel odpustiti in ga boš še zadrževal,

^9:3 bo prišla Gospodova roka nad tvojo živino na polju: nad konje, osle, kamele, govedo in drobnico; silno huda kuga.

^9:4 Gospod pa bo naredil razliko med izraelsko in egiptovsko živino; nobenemu od Izraelovih sinov ne bo ničesar poginilo.‹«

^9:5 Gospod je določil rok in rekel: »Jutri bo Gospod to naredil v deželi.«

^9:6 In naslednji dan je Gospod to naredil: vsa egiptovska živina je poginila, od izraelske živine pa ni poginila niti ena žival.

^9:7 Faraon je poslal oglednike in glej, Izraelcem ni poginila niti ena žival. Toda faraonovo srce se je zakrknilo in ni odpustil ljudstva.

^9:8 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu in Aronu: »Vzemita si polna prgišča saj iz peči in Mojzes naj jih vpričo faraona vrže proti nebu.

^9:9 In postale bodo droben prah po vsej egiptovski deželi, ki bo povzročil tvore z gnojnimi mehurji na ljudeh in na živini po vsej egiptovski deželi.«

^9:10 Vzela sta torej saje iz peči, se postavila pred faraona in Mojzes jih je vrgel proti nebu. Nastali so tvori z gnojnimi mehurji na ljudeh in na živini.

^9:11 Čarovniki pa niso mogli stopiti pred Mojzesa zaradi tvorov; kajti čarovniki so imeli tvore kakor vsi Egipčani.

^9:12 Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, in ni ju poslušal, kakor je Gospod govoril Mojzesu.

^9:13 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Jutri vstani zgodaj zjutraj in stopi pred faraona in mu reci: ›Tako govori Gospod, Bog Hebrejcev: Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo!

^9:14 Kajti tokrat pošljem vse svoje nadloge nadte, nad tvoje služabnike in nad tvoje ljudstvo, da spoznaš, da na vsej zemlji ni meni enakega.

^9:15 Že zdaj bi lahko iztegnil roko in udaril tebe in tvoje ljudstvo s kugo, da bi te iztrebil z zemlje.

^9:16 Toda ohranil sem te pri življenju, da ti pokažem svojo moč in da se moje ime razglasi po vsej zemlji.

^9:17 Še naprej se ošabno vedeš zoper moje ljudstvo, da ga ne odpustiš.

^9:18 Jutri ob tem času bom usipal silno hudo točo, kakršne ni bilo v Egiptu od dneva, ko je bil ustanovljen, pa do zdaj.

^9:19 Zdaj torej daj spraviti na varno svojo živino in vse, kar imaš na polju! Na vse ljudi in živali, ki jih zaloti na polju in se ne umaknejo v hišo, bo padala toča in poginejo.‹«

^9:20 Tisti izmed faraonovih služabnikov, ki so se bali Gospodove besede, so spravili hlapce in živino v hiše na varno.

^9:21 Tisti pa, ki si Gospodove besede niso vzeli k srcu, so pustili hlapce in živino na polju.

^9:22 Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Iztegni roko proti nebu, da pada toča po vsej egiptovski deželi na ljudi in na živino in na vsa poljska zelišča!«

^9:23 Mojzes je iztegnil palico proti nebu in Gospod je poslal grom in točo. Ogenj se je spuščal na zemljo in Gospod je usipal točo na egiptovsko deželo.

^9:24 Padala je toča in ogenj je švigal med točo; tako silno je bilo to, da česa takega še ni bilo v vsej egiptovski deželi, odkar so postali narod.

^9:25 Toča je pobila po vsej egiptovski deželi vse, kar je bilo na polju, od človeka do živine. Tudi vsa poljska zelišča je pobila in polomila vse drevje na polju.

^9:26 Samo v góšenski deželi, kjer so bili Izraelovi sinovi, ni bilo toče.

^9:27 Potem je dal faraon poklicati Mojzesa in Arona in jima je rekel: »Tokrat sem se pregrešil. Gospod je pravičen, jaz pa in moje ljudstvo smo krivi.

^9:28 Prosita Gospoda, kajti dovolj je groma Božjega in toče! Odpustim vas, ni vam treba več ostajati.«

^9:29 Mojzes mu je rekel: »Ko pridem iz mesta, bom iztegnil roko proti Gospodu. Grmenje bo prenehalo in toče ne bo več, da spoznaš, da je zemlja Gospodova.

^9:30 Toda vem, da se ti in tvoji služabniki še ne bojite Gospoda Boga.«

^9:31 Lan in ječmen sta bila pobita, kajti ječmen je bil v klasju in lan v cvetju.

^9:32 Pšenica in pira pa nista bili pobiti, ker sta pozni.

^9:33 Mojzes je odšel od faraona in iz mesta in iztegnil roko proti Gospodu. Tedaj sta prenehala grmenje in toča in dež ni več lil na zemljo.

^9:34 Toda ko je faraon videl, da so prenehali dež, toča in grmenje, je grešil naprej in zakrknil svoje srce, on in njegovi služabniki.

^9:35 Faraonovo srce se je zakrknilo in ni odpustil Izraelovih sinov, kakor je Gospod napovedal po Mojzesu.

^10:1 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi k faraonu, kajti zakrknil sem srce njemu in njegovim služabnikom, zato da napravim svoja znamenja sredi med njimi;

^10:2 in da boš pripovedoval svojemu sinu in sinu svojega sina o tem, kako sem se poigral z Egipčani, in o mojih znamenjih, ki sem jih napravil nad njimi; da spoznate, da sem jaz Gospod.«

^10:3 Mojzes in Aron sta prišla k faraonu in mu rekla: »Tako govori Gospod, Bog Hebrejcev: ›Do kdaj se boš branil ponižati se pred menoj? Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo!

^10:4 Če ne boš hotel odpustiti mojega ljudstva, pripeljem jutri kobilice v tvoje pokrajine.

^10:5 Pokrile bodo površino dežele, tako da je ne bo več mogoče videti. Požrle bodo ostanek, ki ste ga rešili in vam je preostal od toče, in objedle bodo vse drevje, ki vam raste na polju.

^10:6 Napolnile bodo tvoje hiše in hiše vseh tvojih služabnikov in vseh Egipčanov, da česa takega niso videli ne tvoji očetje ne očetje tvojih očetov, odkar so na zemlji, do današnjega dne.‹« Mojzes se je obrnil in odšel od faraona.

^10:7 Faraonovi služabniki pa so mu rekli: »Do kdaj nam bo ta v pogubo? Odpusti može, da bodo služili Gospodu, svojemu Bogu! Ali še ne vidiš, da Egipt propada?«

^10:8 Poklicali so torej Mojzesa in Arona nazaj k faraonu. Rekel jima je: »Pojdite, služite Gospodu, svojemu Bogu! Kateri so, ki naj gredo?«

^10:9 Mojzes je rekel: »Z mladimi in starimi pojdemo, s sinovi in hčerami, z drobnico in govedom pojdemo, kajti to je za nas Gospodov praznik.«

^10:10 Rekel jima je: »Tako bodi Gospod z vami, kakor vas odpustim z otroki vred! Vidite, da imate v mislih slabe namene!

^10:11 Ne bo tako! Naj gredo možje, da služijo Gospodu; saj ste to terjali!« In izgnali so ju izpred faraonovega obličja.

^10:12 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Iztegni roko nad egiptovsko deželo, da pridejo kobilice nadnjo in požrejo vsa zelišča, vse, kar je pustila toča!«

^10:13 Mojzes je iztegnil palico nad egiptovsko deželo in Gospod je gnal vzhodni veter v deželo ves tisti dan in vso noč. Ko je napočilo jutro, je vzhodni veter prinesel kobilice.

^10:14 In kobilice so prišle čez vso egiptovsko deželo in se usedle po vseh egiptovskih pokrajinah; tako velika množica kobilic, da jih ni bilo toliko do tedaj in jih tudi potlej ne bo.

^10:15 Pokrile so površino vse dežele, da se je stemnilo. Požrle so vsa zelišča in vse sadje na drevju, kar je pustila toča; nič zelenega ni ostalo ne na drevju ne na poljskih zeliščih po vsej egiptovski deželi.

^10:16 Faraon je tedaj hitro poklical Mojzesa in Arona ter rekel: »Pregrešil sem se zoper Gospoda, vašega Boga, in zoper vaju.

^10:17 Zdaj pa mi, prosim, odpustita greh, samo še tokrat. In prosita Gospoda, svojega Boga, naj odvrne od mene vsaj to smrt!«

^10:18 Mojzes je odšel od faraona in prosil Gospoda.

^10:19 In Gospod je zasukal veter, da je nastal silno močan zahodnik, odnesel kobilice in jih pognal v Trstično morje. Niti ena ni ostala po vseh egiptovskih pokrajinah.

^10:20 Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, in ni odpustil Izraelovih sinov.

^10:21 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Iztegni roko proti nebu in tema naj pride nad egiptovsko deželo, taka tema, da bi jo lahko tipali!«

^10:22 Mojzes je iztegnil roko proti nebu in po vsej egiptovski deželi je bila tri dni gosta tema.

^10:23 Drug drugega niso videli in tri dni se nihče ni mogel ganiti z mesta; Izraelovi sinovi pa so vsi imeli svetlobo v svojih bivališčih.

^10:24 Faraon je poklical Mojzesa in rekel: »Pojdite, služite Gospodu! Samo vaša drobnica in govedo naj ostaneta tu; tudi vaši otroci smejo iti z vami.«

^10:25 Mojzes je rekel: »Prepustiti nam moraš tudi klavne in žgalne daritve, da jih pripravimo Gospodu, svojemu Bogu.

^10:26 Tudi naša živina pojde z nami – niti parkelj ne ostane; kajti od nje bomo vzeli za službo Gospodu, svojemu Bogu, saj dokler ne pridemo tja, ne bomo vedeli, s čim naj služimo Gospodu.«

^10:27 Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, in jih ni hotel odpustiti.

^10:28 Potem mu je faraon rekel: »Pojdi od mene! Varuj se, da ne zagledaš več mojega obličja; kajti tisti dan, ko bi zagledal moje obličje, boš moral umreti!«

^10:29 Mojzes je rekel: »Prav si govoril; ne bom več videl tvojega obličja.«

^11:1 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Še eno nadlogo spravim nad faraona in nad Egipt, zatem pa vas bo pustil oditi. Ko vas bo končno pustil, vas bo celo izgnal.

^11:2 Narôči torej ljudstvu, naj vsak mož prosi svojega soseda in vsaka žena svojo sosedo za srebrne in zlate predmete.«

^11:3 Gospod je priskrbel ljudstvu naklonjenost pri Egipčanih; še več, tudi mož Mojzes je bil velik v egiptovski deželi, v očeh faraonovih služabnikov in v očeh ljudstva.

^11:4 Mojzes je rekel: »Tako govori Gospod: ›Opolnoči pojdem po sredi Egipta.

^11:5 In umrli bodo vsi prvorojenci v egiptovski deželi od faraonovega, ki sedi na prestolu, do prvorojenca dekle pri ročnem mlinu in vsi prvenci živine.

^11:6 Veliko vpitje bo po vsej egiptovski deželi, kakršnega ni bilo in kakršnega tudi več ne bo.

^11:7 Na nikogar izmed Izraelovih sinov, ne na človeka kot tudi ne na živino, pa niti pes ne bo zarenčal, da spoznate, kako Gospod dela razliko med Egipčani in Izraelci.‹

^11:8 Potem bodo prišli vsi ti tvoji služabniki k meni in se mi priklonili in rekli: ›Odidi ti in vse tvoje ljudstvo, ki hodi za teboj!‹ In zatem odidem.« Nato je razjarjen odšel od faraona.

^11:9 Gospod je rekel Mojzesu: »Faraon vaju ne bo poslušal, da se pomnožijo moji čudeži v egiptovski deželi.«

^11:10 Mojzes in Aron sta naredila vse te čudeže pred faraonom. Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, in ni pustil Izraelovih sinov iz svoje dežele.

^12:1 Gospod je rekel Mojzesu in Aronu v egiptovski deželi:

^12:2 »Ta mesec naj vam bo začetek mesecev, naj vam bo prvi med meseci v letu!

^12:3 Govorita vsej Izraelovi skupnosti in recita: ›Deseti dan tega meseca naj si vsak priskrbi po eno jagnje za očetno hišo, po eno jagnje za hišo.

^12:4 Če pa je hiša premajhna za eno jagnje, naj ga vzame skupaj s svojim sosedom, ki je najbližji njegovi hiši, po številu duš; na jagnje štejte po tem, koliko more vsak pojesti!

^12:5 Jagnje pa naj vam bo neoporečno, eno leto star samec. Morete ga vzeti izmed ovc ali izmed koz.

^12:6 Hranite ga do štirinajstega dneva tega meseca! Potem naj ga vsa zbrana Izraelova skupnost proti večeru zakolje.

^12:7 Vzamejo naj nekaj krvi in z njo pomažejo podboja in naddurje hiš, v katerih ga bodo jedli.

^12:8 Tisto noč naj jedo meso, pečeno na ognju, in nekvašeni kruh; z grenkimi zelišči naj ga jedo.

^12:9 Ne jejte od njega nič surovega, tudi ne kuhanega na vodi, marveč na ognju pečeno, skupaj z glavo, nogami in drobovjem!

^12:10 Ne puščajte od njega do jutra ničesar! Kar pa bi ostalo od njega do jutra, sežgite v ognju!

^12:11 Takole ga jejte: imejte ledja prepasana, sandale na nogah in palico v roki; jejte ga naglo! To je pasha za Gospoda.

^12:12 To noč pojdem skoz egiptovsko deželo in udarim vse prvorojence v egiptovski deželi, od človeka do živine, in opravim sodbo nad vsemi egiptovskimi bogovi. Jaz sem Gospod.

^12:13 Tedaj bo za vas kri znamenje na hišah, v katerih bivate: ko zagledam kri, pojdem mimo vas; pri vas ne bo morilne šibe, ko udarim egiptovsko deželo.

^12:14 Ta dan naj vam bo v spomin in praznujte ga kot Gospodov praznik; iz roda v rod ga praznujte kot večni zakon!

^12:15 Sedem dni jejte nekvašeni kruh! Že prvi dan odstranite kvas iz svojih hiš! Kajti kdor koli bo od prvega do sedmega dne jedel kaj kvašenega, bo iztrebljen iz Izraela.

^12:16 Prvi in sedmi dan imejte svet shod! Ta dva dneva ne opravljajte nobenega dela, samo to si pripravite, kar kdo pojé!

^12:17 Obhajajte torej praznik nekvašenega kruha! Kajti ravno ta dan sem izpeljal vaše čete iz egiptovske dežele; zato obhajajte ta dan iz roda v rod kot večni zakon!

^12:18 Nekvašeni kruh jejte od večera štirinajstega dneva prvega meseca do večera enaindvajsetega dneva tega meseca!

^12:19 Sedem dni naj se ne najde kvas v vaših hišah; kajti vsak, kdor koli bo jedel kaj kvašenega, bodisi tujec ali domačin, bo iztrebljen iz Izraelove skupnosti.

^12:20 Nič kvašenega ne smete jesti; v vseh svojih bivališčih jejte nekvašeni kruh!‹«

^12:21 Mojzes je poklical vse Izraelove starešine in jim rekel: »Pojdite in si priskrbite živali za svoje družine ter zakoljite pashalno jagnje!

^12:22 Vzemite šop hizopa in ga pomočite v kri v skledi in z njo pomažite naddurje in podboja! Nobeden izmed vas naj do jutra ne hodi ven skozi vrata svoje hiše.

^12:23 Gospod pojde mimo, da udari Egipt. Ko bo videl kri na naddurju in na podbojih, pojde Gospod mimo vrat in ne bo pustil, da bi Pokončevalec vstopal v vaše hiše in pobijal.

^12:24 Izpolnjujte to kot zakon zase in za svoje sinove na veke!

^12:25 Ko pridete v deželo, ki vam jo bo Gospod dal, kakor je obljubil, opravljajte ta obred!

^12:26 In kadar vas vaši sinovi vprašajo: ›Kaj pomeni ta obred?‹

^12:27 recite: ›To je daritev pashe za Gospoda, ki je šel mimo hiš Izraelovih sinov v Egiptu, ko je udaril Egipčane, naše hiše pa rešil.‹« Tedaj je ljudstvo pokleknilo in se priklonilo.

^12:28 Izraelovi sinovi so šli in storili tako; kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu, tako so storili.

^12:29 Opolnoči je Gospod udaril vse prvorojence v egiptovski deželi, od faraonovega prvorojenca, ki je sedèl na prestolu, do prvorojenca jetnika, ki je bil v ječi, in vse prvence živine.

^12:30 Faraon, vsi njegovi služabniki in vsi Egipčani so ponoči vstali. Nastalo je veliko vpitje po Egiptu, kajti ni bilo hiše, v kateri ne bi imeli mrliča.

^12:31 Še ponoči je faraon poklical Mojzesa in Arona in rekel: »Vstanite, odidite izmed mojega ljudstva, vidva in Izraelovi sinovi, in pojdite, služite Gospodu, kakor sta rekla!

^12:32 Tudi drobnico in govedo vzemite, kakor sta rekla! Pojdita in še mene blagoslovita!«

^12:33 Egipčani so ljudstvo silili, da bi odšlo kar le mogoče hitro; govorili so namreč: »Vsi bomo pomrli.«

^12:34 Tedaj je ljudstvo vzelo testo, preden se je skvasilo. Nečke so zavili v plašče in jih zadeli na rame.

^12:35 Izraelovi sinovi so storili po Mojzesovem naročilu in prosili Egipčane za srebrne in zlate predmete in oblačila.

^12:36 In Gospod je priskrbel ljudstvu naklonjenost pri Egipčanih, tako da so jim izpolnili prošnje. Tako so oplenili Egipčane.

^12:37 Izraelovi sinovi so se odpravili iz Ramesésa v Sukót, kakih šeststo tisoč pešcev, mož brez otrok.

^12:38 Tudi dosti drugih ljudi je šlo z njimi ter drobnica in govedo, silno veliko živine.

^12:39 Iz testa, ki so ga prinesli iz Egipta, so spekli nekvašene podpepelnike, ker ni bilo skvašeno. Ker so jih izgnali iz Egipta, se niso mogli muditi in si tudi popotnice niso pripravili.

^12:40 Časa, ki so ga Izraelovi sinovi prebili v Egiptu, je bilo štiristo trideset let.

^12:41 Po štiristo tridesetih letih so ravno ta dan vse Gospodove čete odšle iz egiptovske dežele.

^12:42 To je bila noč bedenja za Gospoda, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele. To noč naj bedijo za Gospoda vsi Izraelovi sinovi iz roda v rod.

^12:43 Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: »To je zakon za pashalno jagnje. Noben tujec naj ne je od njega!

^12:44 Vsak suženj pa, kupljen za denar, sme jesti od njega, če ga obrežeš.

^12:45 Začasni prebivalec in najemnik naj ne jesta od njega!

^12:46 Jedo naj ga v isti hiši; ne nosite mesa iz hiše in ne zlomite na njem nobene kosti!

^12:47 Vsa Izraelova skupnost naj ga obhaja.

^12:48 Če prebiva pri tebi tujec in hoče obhajati pasho za Gospoda, naj obrežejo vse njegove moške. Potem sme pristopiti, da ga obhaja, in naj bo kakor domačin. Nihče pa, ki ni obrezan, ne sme jesti od njega!

^12:49 Ena postava naj bo za domačina in za tujca, ki prebiva sredi med vami.«

^12:50 Vsi Izraelovi sinovi so to storili; kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu, tako so storili.

^12:51 Ravno tisti dan je Gospod izpeljal Izraelove sinove iz egiptovske dežele, razvrščene po četah.

^13:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^13:2 »Posvéti mi vse prvorojeno! Kar koli prvo odpre materino naročje pri Izraelcih, pri ljudeh in pri živini, je moje.«

^13:3 Mojzes je rekel ljudstvu: »Spominjajte se tega dneva, ko ste odšli iz Egipta, iz hiše sužnosti; kajti z močno roko vas je Gospod izpeljal od tod. Ne jejte torej nič kvašenega!

^13:4 Danes odhajate, v mesecu abíbu.

^13:5 Ko te Gospod pripelje v deželo Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, o kateri je prisegel tvojim očetom, da ti jo da, deželo, v kateri se cedita mleko in med, tedaj opravljaj v tem mesecu ta obred!

^13:6 Sedem dni jej nekvašeni kruh, sedmi dan pa naj bo praznik za Gospoda!

^13:7 Nekvašeni kruh jej sedem dni in po vsej tvoji pokrajini naj ne bo pri tebi nič kvašenega in nič kvasa!

^13:8 In svojemu sinu na ta dan povej in reci: ›To je zaradi tega, kar je Gospod storil zame, ko sem šel iz Egipta.‹

^13:9 Naj ti bo za znamenje na tvoji roki in za spomin med tvojimi očmi, zato da bo Gospodova postava v tvojih ustih! Kajti z močno roko te je Gospod izpeljal iz Egipta.

^13:10 Izpolnjuj ta zakon iz leta v leto ob času, ki je določen zanj!

^13:11 Ko te Gospod pripelje v deželo Kánaancev, kakor je prisegel tebi in tvojim očetom, in ko ti jo da,

^13:12 tedaj določi za Gospoda, kar koli prvo odpre materino naročje! Tudi vsak prvenec tvoje živine, če je samec, je Gospodov.

^13:13 Vsakega prvenca osla pa odkupi z jagnjetom; če ga ne odkupiš, mu zlômi tilnik! Odkupi pa pri svojih sinovih vsakega človeškega prvorojenca!

^13:14 In ko te jutri tvoj sin vpraša ter reče: ›Kaj je to?‹ mu reci: ›Z močno roko nas je Gospod izpeljal iz Egipta, iz hiše sužnosti.

^13:15 Ko se je faraon trdovratno branil, da bi nas pustil oditi, je Gospod pomoril vse prvorojence v egiptovski deželi od človekovega prvorojenca do prvenca živine; zato darujem Gospodu vse, kar prvo odpre materino naročje, če je samec, in odkupim vsakega prvorojenca svojih sinov.‹

^13:16 In naj ti bo za znamenje na tvoji roki in za čelni nakit med tvojimi očmi, da nas je Gospod z močno roko izpeljal iz Egipta.«

^13:17 Ko je faraon odpustil ljudstvo, jih Bog ni peljal po poti dežele Filistejcev, čeprav je bila blizu. Bog je namreč rekel: »Da bi se ljudstvo morda ne skesalo, ko bi videlo vojsko, in se ne bi vrnilo v Egipt!«

^13:18 Zato je Bog napotil ljudstvo po puščavski poti proti Trstičnemu morju. In Izraelovi sinovi so v bojnem redu odšli iz egiptovske dežele.

^13:19 Mojzes je vzel s seboj Jožefove kosti; kajti Jožef je s prisego zavezal Izraelove sinove in rekel: »Gotovo vas bo Bog obiskal. Takrat odnesite moje kosti s seboj od tod!«

^13:20 Odpravili so se iz Sukóta in se utaborili v Etámu na robu puščave.

^13:21 Gospod pa je hodil pred njimi podnevi v oblačnem stebru, da jih je vodil po poti, in ponoči v ognjenem stebru, da jim je svetil in so lahko hodili podnevi in ponoči.

^13:22 Oblačni steber se podnevi ni umaknil izpred ljudstva in ognjeni steber ne ponoči.

^14:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^14:2 »Govôri Izraelovim sinovom, naj se obrnejo in utaborijo pred Pi Hahirótom med Migdólom in morjem, pred Báal Cefónom; njemu nasproti postavite šotore ob morju!

^14:3 Faraon bo rekel o Izraelovih sinovih: ›Zašli so v deželi, puščava jih je zaprla vase.‹

^14:4 Zakrknil bom faraonovo srce, da jih bo zasledoval. Potem bom pokazal svoje veličastvo nad faraonom in vso njegovo vojsko in Egipčani bodo spoznali, da sem jaz Gospod.« In storili so tako.

^14:5 Egiptovskemu kralju so sporočili, da je ljudstvo pobegnilo. Tedaj se je faraonu in njegovim služabnikom spremenilo srce glede ljudstva in so rekli: »Kaj smo vendar storili, da smo odpustili Izraelce iz svoje službe!«

^14:6 Napregel je torej svoj voz in vzel ljudi s seboj.

^14:7 Vzel je šeststo izbranih voz in vse vozove Egipčanov in častnike na vsakem od njih.

^14:8 Gospod je zakrknil srce egiptovskega kralja faraona, da je zasledoval Izraelove sinove, ti pa so odhajali z vzdignjeno roko.

^14:9 Egipčani so jih zasledovali z vsemi faraonovimi konji, vozovi, konjeniki in vojsko in jih dohiteli, ko so taborili ob morju pri Pi Hahirótu pred Báal Cefónom.

^14:10 Ko se je faraon bližal, so Izraelovi sinovi vzdignili oči in zagledali Egipčane, ki so šli za njimi. Izraelovi sinovi so se silno prestrašili in so vpili h Gospodu.

^14:11 Rekli so Mojzesu: »Ali mar ni bilo grobov v Egiptu, da si nas odpeljal, da umremo v puščavi? Kaj si nam storil, da si nas izpeljal iz Egipta?

^14:12 Ali ti nismo že v Egiptu govorili in rekli: ›Pusti nas, da služimo Egipčanom!‹ Saj bi bilo boljše za nas, da bi služili Egipčanom, kakor da umremo v puščavi.«

^14:13 Mojzes je rekel ljudstvu: »Nikar se ne bojte! Vztrajajte in videli boste rešitev, ki vam jo danes nakloni Gospod. Kajti kakor danes vidite Egipčane, jih ne boste videli nikdar več.

^14:14 Gospod se bo bojeval za vas, vi pa ostanite mirni!«

^14:15 Gospod je rekel Mojzesu: »Kaj vpiješ k meni? Ukaži Izraelovim sinovom, naj se odpravijo!

^14:16 Ti pa povzdigni palico in iztegni roko nad morje in ga razdeli, da bodo šli Izraelovi sinovi po suhem sredi morja!

^14:17 In jaz bom zakrknil srce Egipčanom, da pojdejo za njimi. Potem bom pokazal svoje veličastvo nad faraonom in vso njegovo vojsko, nad njegovimi vozovi in konjeniki.

^14:18 Egipčani bodo spoznali, da sem jaz Gospod, ko pokažem svoje veličastvo nad faraonom, nad njegovimi vozovi in konjeniki.«

^14:19 Tedaj se je premaknil Božji angel, ki je hodil pred Izraelovo vojsko, in se postavil za njimi. In premaknil se je oblačni steber, ki je bil pred njimi, in se postavil za njimi.

^14:20 Tako je prišel med egiptovsko in izraelsko vojsko. Bil je oblak in tema, vendar se je svetlikalo v noči, in vso noč se niso približali drug drugemu.

^14:21 Tedaj je Mojzes iztegnil roko nad morje in Gospod je gnal morje z močnim vzhodnim vetrom vso noč nazaj. Iz morja je naredil suho zemljo. In vode so se razdelile.

^14:22 Izraelovi sinovi so šli sredi morja po suhem in vode so jim bile kakor zid na desni in levi.

^14:23 Egipčani so jih zasledovali in šli za njimi v sredo morja, vsi faraonovi konji, njegovi vozovi in konjeniki.

^14:24 Ob jutranji straži je Gospod v ognjenem in oblačnem stebru pogledal na egiptovsko vojsko in jo zbegal.

^14:25 Zaviral je kolesa njihovih voz in jim tako oteževal vožnjo. Tedaj so Egipčani rekli: »Bežimo pred Izraelom, kajti Gospod se bojuje zanje proti Egipčanom!«

^14:26 Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Iztegni roko nad morje, da se vode vrnejo na Egipčane, na njihove vozove in konjenike.«

^14:27 Mojzes je iztegnil roko nad morje in morje se je ob jutranji zori vrnilo na svoje navadno mesto, medtem ko so Egipčani bežali proti njemu. Tako je Gospod pognal Egipčane v sredo morja.

^14:28 Vode so se vrnile in zagrnile vozove in konjenike in vso faraonovo vojsko, ki je prišla za njimi v morje. Niti eden izmed njih ni ostal.

^14:29 Izraelovi sinovi pa so šli po suhem sredi morja in vode so jim bile kakor zid na desni in levi.

^14:30 Tako je Gospod tisti dan rešil Izraelce iz rok Egipčanov in Izrael je videl Egipčane mrtve na morskem obrežju.

^14:31 Ko je Izrael videl mogočno roko, ki jo je Gospod izkazal nad Egipčani, se je ljudstvo balo Gospoda in zaupalo Gospodu in njegovemu služabniku Mojzesu.

^15:1 Tedaj so Mojzes in Izraelovi sinovi peli Gospodu tole pesem. Rekli so: »Pel bom Gospodu, ker je silno vzvišen; konja in jezdeca je treščil v morje.

^15:2 Gospod je moja moč in moja pesem, bil mi je v rešitev. To je moj Bog, zato ga bom hvalil, Bog mojega očeta, poveličeval ga bom.

^15:3 Gospod je bojevnik; ime mu je Gospod.

^15:4 Faraonove vozove in njegovo vojsko je pahnil v morje; njegovi izbrani častniki so utonili v Trstičnem morju.

^15:5 Zagrnili so jih valovi; potopili so se v globočino kakor kamen.

^15:6 Tvoja desnica, Gospod, se blešči od moči, tvoja desnica, Gospod, drobi sovražnika.

^15:7 V svojem velikem sijaju tolčeš nasprotnike; pošiljaš svojo jezo; požiga jih kakor strnišče.

^15:8 Ob pišu tvojih nosnic so se nakopičile vode; valovi so se postavili kakor jez, globine so se strdile v osrčju morja.

^15:9 Sovražnik je dejal: ›Zasledujem, dohitim; razdelim si plen, z njim se nasiti moja duša; izderem meč, moja roka jih pokonča.‹

^15:10 Pihnil si s svojim dihom in zagrnilo jih je morje; kakor svinec so se pogreznili v silnem vodovju.

^15:11 Kdo je kakor ti, Gospod, med bogovi? Kdo je kakor ti, veličasten v svetosti, strašen v sijaju, ki delaš čudeže?

^15:12 Le desnico si iztegnil in zemlja jih je požrla.

^15:13 V svoji dobroti si vodil ljudstvo, ki si ga rešil; ga peljal s svojo močjo k svojemu svetemu bivališču.

^15:14 Ljudstva so slišala in vztrepetala; strah je prevzel filistejske prebivalce.

^15:15 Tedaj so se zgrozili edómski poglavarji, drhtenje je zajelo moábske voditelje, obupali so vsi kánaanski prebivalci.

^15:16 Zajela sta jih groza in trepet; pred veličino tvoje roke molčijo kot kamen; dokler tvoje ljudstvo, Gospod, ne gre mimo, dokler ne gre mimo ljudstvo, ki si ga pridobil.

^15:17 Popelješ jih in zasadiš na svoji dedni gori, na kraju, ki si ga, Gospod, pripravil sebi, v svetišču, Gospod, ki so ga postavile tvoje roke.

^15:18 Gospod kraljuje na vekov veke.«

^15:19 Kajti faraonovi konji z njegovimi vozovi in konjeniki so prišli v morje in Gospod je poslal morske vode nadnje, medtem ko so Izraelovi sinovi odšli po suhem sredi morja.

^15:20 Tedaj je Mirjam, Aronova sestra, prerokinja, vzela v roko boben in vse žene so se ji pridružile; plesale so in igrale na bobne.

^15:21 Mirjam pa jim je odpevala: »Pojte Gospodu, ker je silno vzvišen; konja in jezdeca je treščil v morje.«

^15:22 Tedaj je Mojzes odpeljal Izraela od Trstičnega morja in odšli so v puščavo Šur; tri dni so hodili po puščavi in niso našli vode.

^15:23 Prišli so v Maro, pa niso mogli piti vode iz Mare, ker je bila grenka; od tod njeno ime Mara.

^15:24 In ljudstvo je godrnjalo proti Mojzesu ter reklo: »Kaj bomo pili?«

^15:25 Zaklical je h Gospodu in Gospod mu je pokazal kos lesa; ko ga je vrgel v vodo, je voda postala sladka. Tam jim je določil zakon in pravo in tam jih je preizkušal.

^15:26 Rekel je: »Če boš res poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in delal, kar je prav v njegovih očeh, in ubogal njegove zapovedi in izpolnjeval vse njegove zakone, ne bom spravil nadte nobene od bolezni, ki sem jih poslal nad Egipt; kajti jaz sem Gospod, tvoj zdravnik.«

^15:27 Potem so prišli v Elím, kjer je bilo dvanajst studencev in sedemdeset palm; tam so se utaborili ob vodi.

^16:1 Odpravili so se na pot iz Elíma in petnajsti dan drugega meseca po odhodu iz egiptovske dežele je vsa skupnost Izraelovih sinov prišla v Sinsko puščavo, ki je med Elímom in Sinajem.

^16:2 Vsa skupnost Izraelovih sinov je v puščavi godrnjala čez Mojzesa in Arona.

^16:3 Izraelovi sinovi so jima rekli: »O da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega! Odpeljala sta nas namreč v to puščavo, da z lakoto pomorita vse to občestvo!«

^16:4 Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, pošiljal vam bom kruh z neba; ljudstvo naj hodi vsak dan nabirat za en dan hrane, da ga preizkusim, ali se bo ravnalo po moji postavi ali ne.

^16:5 Ko pa bodo šesti dan pripravili, kar so prinesli, bo dvakrat toliko, kolikor bodo dnevno nabrali.«

^16:6 Mojzes in Aron sta rekla vsem Izraelovim sinovom: »Zvečer boste spoznali, da vas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele,

^16:7 in zjutraj boste videli Gospodovo veličastvo, ker je slišal vaše godrnjanje čez Gospoda; a kaj sva midva, da godrnjate čez naju?«

^16:8 In Mojzes je rekel: »Po tem, da vam bo dal Gospod zvečer jesti mesa in zjutraj kruha do sitega, boste spoznali, da je Gospod slišal vaše godrnjanje, s katerim godrnjate čezenj. A kaj sva midva? Ni čez naju vaše godrnjanje, ampak čez Gospoda.«

^16:9 Mojzes je rekel Aronu: »Reci vsej skupnosti Izraelovih sinov: ›Stopite pred Gospoda, kajti slišal je vaše godrnjanje!‹«

^16:10 Ko je Aron govoril vsej skupnosti Izraelovih sinov, so se obrnili proti puščavi, in glej, Gospodovo veličastvo se je prikazalo v oblaku.

^16:11 Tedaj je Gospod spregovoril Mojzesu in rekel:

^16:12 »Slišal sem, kako godrnjajo Izraelovi sinovi; spregovôri jim in reci: ›Proti večeru boste jedli meso in zjutraj se boste najedli kruha in spoznali boste, da sem jaz Gospod, vaš Bog.‹«

^16:13 Zvečer so priletele prepelice in pokrile šotorišče, zjutraj pa je ležala rosa okoli njega.

^16:14 Ko pa je rosa izhlapela, se je na puščavi pokazalo na tleh nekaj drobnega, zrnatega, drobno kakor slana.

^16:15 Ko so Izraelovi sinovi to videli, so govorili drug drugemu: »Kaj je to?« Niso namreč vedeli, kaj to je. Mojzes pa jim je rekel: »To je kruh, ki vam ga Gospod daje jesti.

^16:16 Gospod je zapovedal tole: ›Vsak naj nabere tega, kolikor potrebuje, en jerbas za vsakega, po številu vaših duš. Vsak naj vzame za tiste, ki so v njegovem šotoru.‹«

^16:17 In Izraelovi sinovi so storili tako; nabrali so nekateri več, drugi manj.

^16:18 Merili so na jerbas; kdor je veliko nabral, ni imel preveč, in kdor malo, ni imel premalo; vsak je nabral, kolikor je potreboval.

^16:19 Mojzes jim je rekel: »Nihče naj od tega ne pušča do jutra!«

^16:20 Pa niso poslušali Mojzesa; nekateri so del tega pustili do jutra, pa je postalo črvivo in se je usmradilo. Zato se je Mojzes razjezil nanje.

^16:21 Tako so nabirali jutro za jutrom, vsak, kolikor je potreboval; ko pa je sonce začelo pripekati, se je stajalo.

^16:22 Šesti dan so nabrali dvakrat toliko kruha, dva jerbasa za vsakega. Tedaj so prišli vsi poglavarji skupnosti in to povedali Mojzesu.

^16:23 Rekel jim je: »To je tisto, kar je naročil Gospod: Jutri je praznik počitka, sobota, posvečena Gospodu; specite, kar je treba speči, in skuhajte, kar je treba skuhati; vse pa, kar ostane, denite na stran, da se prihrani do jutra!«

^16:24 In deli so to na stran do jutra, kakor je Mojzes zapovedal, pa se ni usmradilo in črvov ni bilo v njem.

^16:25 Tedaj je Mojzes rekel: »Jejte to danes, kajti danes je sobota za Gospoda; danes tega ne boste našli na polju.

^16:26 Šest dni to nabirajte, sedmi dan pa je sobota, ta dan ne bo nič.«

^16:27 Sedmi dan so šli nekateri izmed ljudstva nabirat, pa niso nič našli.

^16:28 Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Do kdaj se boste branili izpolnjevati moje zapovedi in postave?

^16:29 Vidite, da vam je Gospod dal soboto; zato vam daje šesti dan kruha za dva dni. Vsak naj ostane doma, kjer je, nihče naj sedmi dan ne hodi iz svojega kraja!«

^16:30 Ljudstvo je torej sedmi dan počivalo.

^16:31 Izraelova hiša je temu kruhu dala ime mana; bila je bela kakor koriandrovo seme in imela je okus po medenem kolaču.

^16:32 Mojzes je rekel: »To je zapovedal Gospod: ›Napolnite en jerbas s tem in ga shranite za prihodnje rodove, da bodo videli kruh, ki sem vam ga dal jesti v puščavi, ko sem vas izpeljal iz egiptovske dežele!‹«

^16:33 Potem je Mojzes rekel Aronu: »Vzemi posodo in deni vanjo poln jerbas mane ter jo postavi pred Gospoda, da se shrani za prihodnje rodove!«

^16:34 Aron je storil, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, in postavil posodo pred pričevanje v shrambo.

^16:35 Izraelovi sinovi so jedli mano štirideset let, dokler niso prišli v deželo, kjer so se mogli naseliti; jedli so mano, dokler niso prišli do meje kánaanske dežele.

^16:36 Jerbas je deseti del škafa.

^17:1 Vsa skupnost Izraelovih sinov se je na Gospodovo povelje odpravila po poti iz Sinske puščave od postaje do postaje. Ko so se utaborili v Refidímu, tam ni bilo vode, da bi ljudstvo moglo piti.

^17:2 Zato so se prepirali z Mojzesom; rekli so: »Dajta nam vode, da bomo pili!« Mojzes jim je rekel: »Kaj se prepirate z menoj? Zakaj preizkušate Gospoda?«

^17:3 Ljudstvo je bilo tam žejno in tako je godrnjalo zoper Mojzesa: »Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, da z žejo pomoriš nas, naše otroke in našo živino?«

^17:4 In Mojzes je vpil h Gospodu ter rekel: »Kaj naj storim s tem ljudstvom? Še malo in kamnali me bodo.«

^17:5 Gospod je rekel Mojzesu: »Pojdi pred ljudstvom in vzemi s seboj nekaj Izraelovih starešin! Tudi palico, s katero si udaril Nil, vzemi v roko in pojdi!

^17:6 Glej, stal bom pred teboj tam na skali na Horebu. Udari po skali in iz nje bo pritekla voda, da bo ljudstvo moglo piti!« Mojzes je storil tako pred očmi Izraelovih starešin.

^17:7 In dal je temu kraju ime Masa in Meríba, ker so se Izraelovi sinovi prepirali in preizkušali Gospoda ter rekli: »Ali je Gospod med nami ali ne?«

^17:8 Tedaj je prišel Amálek in se je bojeval z Izraelom v Refidímu.

^17:9 Mojzes je rekel Józuetu: »Izberi može in pojdi na spopad z Amálekom! Jutri se bom postavil na vrh hriba z Božjo palico v roki.«

^17:10 Józue je storil tako, kakor mu je naročil Mojzes, da bi se bojeval z Amálekom. Mojzes, Aron in Hur pa so stopili na vrh hriba.

^17:11 Ko je Mojzes držal roke kvišku, je zmagoval Izrael, ko pa jih je povesil, je zmagoval Amálek.

^17:12 In Mojzesove roke so se utrudile; zato sta vzela kamen in mu ga podložila, da je sédel nanj. Aron in Hur pa sta mu podpirala roke, eden na eni, drugi na drugi strani. Tako so njegove roke ostale trdne vse do sončnega zahoda.

^17:13 In Józue je z ostrim mečem premagal Amáleka in njegovo ljudstvo.

^17:14 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Zapiši to za spomin v knjigo in povej Józuetu, da bom docela izbrisal spomin na Amáleka izpod neba!«

^17:15 Potem je Mojzes postavil oltar in ga imenoval Gospod je moj prapor.

^17:16 Rekel je: »Roko na Gospodov prapor! Gospod se bo vojskoval zoper Amáleka iz roda v rod.«

^18:1 Midjánski duhovnik Jitro, Mojzesov tast, je slišal o vsem, kar je Bog storil za Mojzesa in svoje ljudstvo Izraela: da je Gospod izpeljal Izraela iz Egipta.

^18:2 In Mojzesov tast Jitro je vzel Mojzesovo ženo Cipóro – mož jo je bil poslal nazaj –

^18:3 in njena dva sinova; enemu je bilo ime Geršóm, ker je rekel: »Tujec sem v tuji deželi,«

^18:4 drugemu je bilo ime Eliézer, kajti »Bog mojega očeta je bil moja pomoč in me je rešil faraonovega meča«.

^18:5 Mojzesov tast Jitro je torej prišel k Mojzesu z njegovima sinovoma in njegovo ženo v puščavo k Božji gori, kjer je Mojzes šotoril.

^18:6 Rekel mu je: »Jaz, tvoj tast Jitro, prihajam k tebi s tvojo ženo in z njo sta njena sinova.«

^18:7 Mojzes je šel tastu naproti in se priklonil in ga poljubil. In ko sta drug drugega vprašala, kako se jima godi, sta šla v šotor.

^18:8 Potem je Mojzes pripovedoval tastu vse, kar je Gospod zaradi Izraela storil faraonu in Egipčanom, vse težave, ki so jih zadele na poti, in kako jih je Gospod rešil.

^18:9 Jitro se je veselil vsega dobrega, kar je Gospod storil Izraelu, da ga je rešil iz rok Egipčanov.

^18:10 In Jitro je rekel: »Blagoslovljen bodi Gospod, ki vas je rešil iz rok Egipčanov in iz faraonovih rok!

^18:11 Zdaj vem, da je Gospod večji kakor vsi bogovi, ker je rešil ljudstvo izpod oblasti Egipčanov, ko so ti grdo ravnali z njim.«

^18:12 Nato je Mojzesov tast Jitro daroval Bogu žgalne in klavne daritve; Aron pa in vsi Izraelovi starešine so prišli, da bi jedli kruh z Mojzesovim tastom pred Bogom.

^18:13 Naslednji dan se je Mojzes usedel, da bi sodil ljudstvo; in ljudstvo je stalo pred Mojzesom od jutra do večera.

^18:14 Ko je Mojzesov tast videl, kaj vse je moral Mojzes delati za ljudstvo, je rekel: »Kaj vendar delaš za ljudstvo? Zakaj sediš sam, vse ljudstvo pa mora stati pred teboj od jutra do večera?«

^18:15 Mojzes je rekel tastu: »Ljudstvo prihaja k meni Boga spraševat za nasvet.

^18:16 Kadar koli imajo namreč kako sporno zadevo, pridejo k meni, da razsodim med enim in drugim in naznanim Božje zakone in postave.«

^18:17 Tast pa mu je rekel: »To, kar delaš, ni dobro.

^18:18 Sebe in ljudstvo, ki je pri tebi, boš čisto izmučil; kajti to je pretežavno zate, sam tega ne moreš opravljati.

^18:19 Poslušaj me zdaj; dam ti nasvet in Bog bo s teboj! Ti zastopaj ljudstvo pred Bogom in prinašaj zadeve pred Boga!

^18:20 Razlagaj jim zakone in postave in kaži jim pot, po kateri naj hodijo, in delo, ki naj ga opravljajo!

^18:21 Izberi pa iz vsega ljudstva sposobne može, ki se bojijo Boga, zanesljive ljudi, ki sovražijo podkupovanje; postavi jim jih za načelnike čez tisoč, čez sto, čez petdeset in čez deset ljudi!

^18:22 Ti naj vsak čas sodijo ljudstvu; vse večje zadeve naj prinašajo tebi, vse manjše zadeve pa naj razsojajo sami. Olajšaj si breme, naj ga nosijo s teboj!

^18:23 Če to storiš in ti Bog to zapove, boš lahko zdržal in tudi vse ljudstvo bo v miru hodilo domov.«

^18:24 Mojzes je poslušal svojega tasta in storil vse, kar je rekel.

^18:25 Izbral je torej iz vsega Izraela sposobne može in jih postavil za poglavarje čez ljudstvo: za načelnike čez tisoč, čez sto, čez petdeset in čez deset ljudi.

^18:26 In sodili so ljudstvu vsak čas: težje zadeve so prinašali k Mojzesu, vse manjše zadeve pa so razsojali sami.

^18:27 Nato je Mojzes odpustil svojega tasta in ta je odšel v svojo deželo.

^19:1 Tretji mesec po izhodu Izraelovih sinov iz egiptovske dežele, prav ta dan, so prišli v Sinajsko puščavo.

^19:2 Odpravili so se iz Refidíma in prišli v Sinajsko puščavo ter se utaborili v puščavi. Tam se je Izrael utaboril nasproti gori,

^19:3 Mojzes pa je stopil k Bogu. Gospod mu je zaklical z gore in rekel: »Tako reci Jakobovi hiši in povej Izraelovim sinovom:

^19:4 ›Sami ste videli, kaj sem storil Egipčanom in kako sem vas nosil na orljih perutih in vas pripeljal k sebi.

^19:5 Zdaj pa, če boste res poslušali moj glas in izpolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina izmed vseh ljudstev, kajti moja je vsa zemlja.

^19:6 Vi mi boste kraljestvo duhovnikov in svet narod.‹ To so besede, ki jih povej Izraelovim sinovom!«

^19:7 Mojzes je šel in sklical starešine ljudstva ter jim predložil vse besede, ki mu jih je zapovedal Gospod.

^19:8 In vse ljudstvo je soglasno odgovorilo: »Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili.« Mojzes je njihove besede sporočil Gospodu.

^19:9 Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, pridem k tebi v gostem oblaku, da bo ljudstvo slišalo, ko bom govoril s teboj, in bo tudi tebi vedno zaupalo.« In Mojzes je besede ljudstva povedal Gospodu.

^19:10 Gospod je rekel Mojzesu: »Pojdi k ljudstvu in posvečuj jih danes in jutri; naj operejo svoja oblačila!

^19:11 Naj bodo pripravljeni za tretji dan, kajti tretji dan bo Gospod stopil pred očmi vsega ljudstva na Sinajsko goro.

^19:12 Napravi za ljudstvo mejo naokrog in reci: ›Varujte se stopiti na goro ali se dotakniti njenega vznožja; kdor koli se dotakne gore, naj bo usmrčen!‹

^19:13 Naj se ga ne dotakne roka, temveč naj bo posut s kamenjem ali s strelicami, najsi bo žival ali človek, naj ne ostane živ! Ko zadoni ovnov rog, naj gredo na goro.«

^19:14 Mojzes je stopil z gore k ljudstvu in ga je posvetil; oprali so svoja oblačila.

^19:15 Potem je rekel ljudstvu: »Bodite pripravljeni na tretji dan; ne bližajte se ženi!«

^19:16 Ko je tretji dan nastalo jutro, je začelo grmeti in se bliskati, težak oblak je pokrival goro in rog je močno zadonel. Vztrepetalo je vse ljudstvo, ki je bilo v šotorišču.

^19:17 Tedaj je Mojzes popeljal ljudstvo iz šotorišča Bogu naproti in postavili so se ob vznožju gore.

^19:18 Vsa Sinajska gora se je kadila, ker je Gospod v ognju stopil nanjo; njen dim se je vzdigoval kakor dim topilne peči. Vsa gora se je silno tresla.

^19:19 In glas roga je donel vedno močneje. Mojzes je govoril in Bog mu je odgovarjal z gromom.

^19:20 Gospod je stopil na Sinajsko goro, na vrh gore, in Gospod je poklical Mojzesa na vrh gore. In Mojzes je stopil gor.

^19:21 Gospod je rekel Mojzesu: »Stopi dol, posvári ljudstvo, naj ne pritiska proti Gospodu, da bi ga videlo, sicer bi jih veliko padlo.

^19:22 Tudi duhovniki, ki pristopajo h Gospodu, naj se posvetijo, da se Gospod ne znese zoper nje.«

^19:23 Mojzes je rekel Gospodu: »Ljudstvo ne more stopiti na Sinajsko goro, saj si nas sam posvaril in rekel: ›Napravi mejo okoli gore in jo okliči za sveto!‹«

^19:24 In Gospod mu je rekel: »Pojdi, stopi dol, potem pa pridi gor ti in Aron s teboj! Duhovniki pa in ljudstvo naj ne pritiskajo, da bi šli gor h Gospodu, da se ne znese nad njimi.«

^19:25 In Mojzes je stopil k ljudstvu in jim govoril.

^20:1 Tedaj je Bog govoril vse te besede in rekel:

^20:2 »Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.

^20:3 Ne imej drugih bogov poleg mene!

^20:4 Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo!

^20:5 Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo,

^20:6 toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.

^20:7 Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, kajti Gospod ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime!

^20:8 Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj!

^20:9 Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela,

^20:10 sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat!

^20:11 Kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je Gospod blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.

^20:12 Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!

^20:13 Ne ubijaj!

^20:14 Ne prešuštvuj!

^20:15 Ne kradi!

^20:16 Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!

^20:17 Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!«

^20:18 Vse ljudstvo je zaznavalo grmenje, bliskanje, glas roga in kadečo se goro; ljudstvo je videlo in trepetalo in stalo od daleč.

^20:19 Rekli so Mojzesu: »Ti govôri z nami in poslušali bomo! Bog pa naj ne govori z nami, da ne umremo!«

^20:20 In Mojzes je rekel ljudstvu: »Nikar se ne bojte! Kajti Bog je prišel, da bi vas preizkusil in da bi bil njegov strah pri vas, da ne bi grešili.«

^20:21 Ljudstvo je torej stalo od daleč, Mojzes pa se je približal temnemu oblaku, v katerem je bil Bog.

^20:22 Gospod je rekel Mojzesu: Tako reci Izraelovim sinovom: »Videli ste, da sem govoril z vami z neba.

^20:23 Ne delajte srebrnih bogov, da bi bili poleg mene, in ne delajte si zlatih bogov!

^20:24 Napravi mi oltar iz prsti in daruj na njem žgalne in mirovne daritve, svojo drobnico in govedo! Na vsakem kraju, kjer te bom spomnil na svoje ime, bom prišel k tebi in te blagoslovil.

^20:25 Če pa mi napraviš kamnit oltar, ga ne postavljaj iz obdelanih kamnov, kajti če bi uporabljal dleto nad njimi, bi jih oskrunil.

^20:26 In ne stopaj k mojemu oltarju po stopnicah, da se ne odgrne tvoja nagota pred njim!«

^21:1 To so odloki, katere jim predloži:

^21:2 Kadar kupiš hebrejskega sužnja, naj služi šest let, sedmo leto pa naj brez odškodnine odide v prostost.

^21:3 Če je prišel sam, naj sam odide; če pa je imel ženo, naj žena odide z njim.

^21:4 Če mu je dal ženo njegov gospodar in mu je rodila sinove ali hčere, naj bodo žena in otroci gospodarjevi, on pa naj odide sam.

^21:5 Če pa suženj izrecno pravi: »Ljubim svojega gospodarja, svojo ženo in otroke, nočem oditi svoboden,«

^21:6 naj ga njegov gospodar pripelje k Bogu in ga postavi k vratom ali k podbojem in naj mu s šilom prebode uhelj; potem naj bo njegov suženj za zmeraj.

^21:7 Če kdo proda svojo hčer za sužnjo, ta ne sme oditi, kakor odhajajo sužnji.

^21:8 Če gospodarju, ki si jo je odbral, ne ugaja, naj pusti, da se odkupi; nima pa pravice prodati jo tujemu ljudstvu, ker bi s tem prelomil zvestobo do nje.

^21:9 Če jo je določil za svojega sina, naj ravna z njo po pravu hčera.

^21:10 Če pa si vzame še drugo, ji ne sme kratiti ne hrane ne obleke in ne zakonskega občevanja.

^21:11 Če ji ne stori teh treh reči, sme oditi v svobodo brez plačila odkupnine.

^21:12 Kdor koga udari do smrti, naj bo kaznovan s smrtjo.

^21:13 Če ni prežal nanj, temveč mu ga je Bog dal v roke, ti bom določil kraj, kamor lahko uteče.

^21:14 Če pa se kdo razsrdi na svojega bližnjega in ga umori z zvijačo, ga odtrgaj od mojega oltarja, da umre!

^21:15 Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.

^21:16 Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo.

^21:17 Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.

^21:18 Kadar se moža prepirata in eden udari drugega s kamnom ali s pestjo, tako da udarjeni ne umre, temveč le pade in obleži,

^21:19 naj bo tisti, ki je udaril, brez kazni, če oni spet vstane in lahko na prostem hodi s palico; le zamudo mu mora povrniti in plačati stroške zdravljenja.

^21:20 Kadar pa kdo udari svojega sužnja ali sužnjo s palico, tako da umre pod njegovo roko, se mora ostro kaznovati.

^21:21 Toda če suženj preživi en dan ali dva, naj se gospodar ne kaznuje, saj gre za njegov denar.

^21:22 Kadar se moža tepeta in pri tem suneta nosečo ženo, tako da splavi svoje dete, kakšna druga nesreča pa se ne pripeti, naj bo krivec kaznovan z globo, kakršno mu naloži ženin mož, in naj plača po razsodbi.

^21:23 Če pa se nesreča pripeti, daj življenje za življenje,

^21:24 oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo,

^21:25 opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico!

^21:26 Kadar kdo svojemu sužnju ali sužnji z udarcem uniči oko, naj ga za njegovo oko odpusti v svobodo.

^21:27 In če izbije svojemu sužnju ali sužnji zob, naj ga za njegov zob odpusti v svobodo.

^21:28 Kadar vol do smrti pobode moža ali ženo, naj bo vol kamnan in njegovo meso se ne sme jesti; gospodar vola pa naj bo brez kazni.

^21:29 Če pa je vol že prej bodel in je bil njegov gospodar posvarjen, pa ni pazil nanj, in je vol usmrtil moža ali ženo, naj bo vol kamnan, pa tudi njegov gospodar naj bo usmrčen.

^21:30 Če se mu naloži globa, naj plača odkupnino za svoje življenje, kolikor se mu naloži.

^21:31 Če vol pobode sina ali hčer, naj se ravna z njim po tem pravilu.

^21:32 Če pa pobode sužnja ali sužnjo, naj plača njegovemu gospodarju trideset šeklov srebra, vola pa naj kamnajo.

^21:33 Če kdo pusti kapnico odprto ali jo izkoplje, pa je ne pokrije, in vanjo pade vol ali osel,

^21:34 naj lastnik kapnice povrne škodo: denar naj da njegovemu gospodarju, mrtva žival pa naj bo njegova.

^21:35 Kadar vol enega lastnika sune vola koga drugega, tako da žival pogine, naj prodata živega vola in si razdelita denar, pa tudi mrtvega naj si razdelita.

^21:36 Če pa je bilo znano, da je vol že prej bodel, in njegov gospodar ni pazil nanj, naj da vola kot odškodnino za vola, mrtvi pa naj bo njegov.

^21:37 Kadar kdo ukrade vola ali ovco in žival zakolje ali proda, naj povrne pet goved za vola in štiri ovce za ovco.

^22:1 Če kdo zasači tatu pri vlomu in ga udari, da umre, nima krivde prelite krvi.

^22:2 Če pa je sonce že vzšlo nad njim, ima krivdo prelite krvi. – Tat mora dati odškodnino; če nima ničesar, naj ga prodajo za vrednost ukradenega blaga.

^22:3 Če najdejo tisto, kar je ukradel, še živo v njegovi roki, najsi bo vol, osel ali ovca, naj povrne dvojno.

^22:4 Kadar kdo pase na polju ali v vinogradu in spusti svojo živino, da popase polje drugega, naj da kot odškodnino najboljše od svojega polja in najboljše od svojega vinograda.

^22:5 Kadar nastane ogenj in zažge trnje in zgori kopica snopja ali stoječe žito ali polje, naj škodo povrne tisti, ki je zanetil ogenj.

^22:6 Kadar kdo da v hrambo svojemu bližnjemu denar ali predmete, pa je iz njegove hiše ukradeno, naj tat, če ga najdejo, povrne dvojno.

^22:7 Če pa tatu ne najdejo, naj se hišni gospodar približa Bogu, češ da ni iztegnil roke po blagu svojega bližnjega.

^22:8 Pri vsakem sporu glede lastnine, pa naj gre za vola, osla, ovco, ogrinjalo ali za katero koli izgubljeno reč, o kateri se pravi »to je tisto«, naj pride zadeva obeh pred Boga. Tisti, ki ga Bog razglasi za krivega, naj svojemu bližnjemu povrne dvojno.

^22:9 Kadar kdo da svojemu bližnjemu v varstvo osla ali vola ali ovco ali katero koli živinče, pa ta pogine ali se polomi ali ga odpeljejo, ne da bi kdo videl,

^22:10 naj prisega pri Gospodu odloči med obema, da res ni iztegnil roke po blagu svojega bližnjega; gospodar mora to sprejeti, oni pa ni dolžan dati odškodnine.

^22:11 Če pa mu je bilo ukradeno, mora dati gospodarju odškodnino.

^22:12 Če je bilo kaj raztrgano od zveri, naj to prinese za dokaz; za raztrgano pa mu ni treba dati odškodnine.

^22:13 Kadar si kdo sposodi od svojega bližnjega živinče, pa se to polomi ali pogine, ne da bi bil gospodar zraven, naj da odškodnino.

^22:14 Če je bil gospodar zraven, ni treba dati odškodnine; če je najemnik, naj gre od njegove plače.

^22:15 Kadar kdo zapelje še ne zaročeno devico in leži z njo, mora plačati ženitno odkupnino in jo vzeti za ženo.

^22:16 Če pa mu je njen oče ne mara dati, naj plača toliko denarja, kolikor znaša odkupnina za device.

^22:17 Čarovnice ne puščaj pri življenju!

^22:18 Vsak, ki spolno občuje z živino, naj bo usmrčen.

^22:19 Kdor daruje bogovom, razen Gospodu samemu, bodi iztrebljen!

^22:20 Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi!

^22:21 Ne zatirajte nobene vdove in sirote!

^22:22 Če bi jih zatiral, bodo vpile k meni in gotovo uslišim njihovo vpitje.

^22:23 In moja jeza se razvname in pomorim vas z mečem, tako da bodo vaše žene postale vdove in vaši otroci sirote.

^22:24 Če posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh, ne nalagaj mu obresti!

^22:25 Če vzameš v zastavo plašč svojega bližnjega, mu ga vrni do sončnega zahoda!

^22:26 Kajti to je njegova edina odeja, ogrinjalo za njegovo kožo. V čem naj sicer spi? Če se bo zgodilo, da bo vpil k meni, ga bom uslišal, ker sem milostljiv.

^22:27 Ne kolni Boga in ne preklinjaj voditelja svojega ljudstva!

^22:28 Ne zadržuj zase prvine iz svoje stiskalnice! Daruj mi prvorojenca od svojih sinov!

^22:29 Enako delaj s svojim govedom in drobnico: sedem dni naj bo pri svoji materi, osmi dan pa mi ga daruj!

^22:30 Bodite mi sveti ljudje; ne jejte mesa na polju raztrganih živali; vrzite ga psom!

^23:1 Ne raznašaj lažnive govorice; ne podajaj roke krivičniku, da bi krivo pričeval!

^23:2 Ne vleci z večino, da bi delal húdo, in v pravdi ne pričaj z večino, da bi zatrl pravico!

^23:3 Tudi do ubožca ne bodi posebej naklonjen v njegovi pravdi!

^23:4 Kadar najdeš sovražnikovega vola ali njegovega osla, ki je zašel, mu ga gotovo pripelji nazaj!

^23:5 Kadar vidiš, da se je sovražnikov osel zgrudil pod bremenom, ga nikakor ne smeš tako pustiti, temveč mu z njim vred pomagaj!

^23:6 Ne zatiraj pravice siromaka v njegovi pravdi!

^23:7 Ogibaj se lažnive pravde; nedolžnega in pravičnega ne ubijaj, kajti krivičnega ne bom opravičil!

^23:8 Ne jemlji podkupnine, kajti podkupnina dela slepe tiste, ki vidijo, in sprevrača zadeve pravičnih.

^23:9 Tujca ne stiskaj; saj veste, kako je tujcu pri duši, ker ste bili sami tujci v egiptovski deželi!

^23:10 Šest let sej na svoji zemlji in spravljaj njene pridelke!

^23:11 Sedmo leto pa jo pusti, naj počiva in leži neobdelana; naj jedo od nje siromaki tvojega ljudstva in kar še ostane, naj pojedo poljske živali! Prav tako delaj s svojim vinogradom in s svojim oljčnim nasadom!

^23:12 Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj, da si odpočijeta tvoj vol in osel in si oddahneta sin tvoje dekle in tujec!

^23:13 Izpolnjujte vse, kar sem vam rekel; imen drugih bogov ne omenjajte; naj jih tvoja usta ne izgovarjajo!

^23:14 Trikrat na leto mi obhajaj praznike!

^23:15 Obhajaj praznik nekvašenega kruha! Sedem dni jej nekvašeni kruh, kakor sem ti zapovedal, ob določenem času v mesecu abíbu, kajti v njem si šel iz Egipta! In ne prikažite se pred menoj praznih rok!

^23:16 Dalje obhajaj praznik žetve, prvin svojega dela, tega, kar si sejal na polju, in praznik spravljanja ob koncu leta, ko pospraviš svoje pridelke s polja!

^23:17 Trikrat na leto naj se prikažejo vsi tvoji moški pred obličjem Gospoda Boga.

^23:18 Ne daruj krvi moje daritve s kvašenim kruhom in maščoba moje praznične daritve naj ne ostane do jutra!

^23:19 Najboljše prvine svoje zemlje prinašaj v hišo Gospoda, svojega Boga! Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!

^23:20 Glej, angela pošljem pred tvojim obličjem, da te obvaruje na poti in te pripelje v kraj, ki sem ga pripravil.

^23:21 Pazi nanj in poslušaj njegov glas; ne upiraj se mu, ne bo namreč prenašal vašega zavračanja, ker je moje ime navzoče v njem!

^23:22 Če boš poslušal njegov glas in storil vse, kar porečem, bom sovražnik tvojih sovražnikov in nasprotnik tvojih nasprotnikov.

^23:23 Ko bo torej šel moj angel pred teboj in te pripeljal k Amoréjcem, Hetejcem, Perizéjcem, Kánaancem, Hivéjcem in Jebusejcem, ki jih bom iztrebil,

^23:24 se ne priklanjaj njihovim bogovom, ne služi jim in ne delaj po njihovih delih, temveč jih zagotovo razruši in razbij njihove spomenike!

^23:25 Služi pa Gospodu, svojemu Bogu, in blagoslovil bom tvoj kruh in vodo in odstranil bolezen izmed vas!

^23:26 Ne bo v tvoji deželi ne žene, ki bi splavila, ne nerodovitne; dopolnil bom število tvojih dni.

^23:27 Svoj strah pošiljam pred teboj in zbegal bom vsa ljudstva, h katerim prideš, ter zapodil pred teboj vse tvoje sovražnike v beg.

^23:28 In sršene pošljem pred teboj, da preženejo izpred tebe Hivéjce, Kánaance in Hetejce.

^23:29 Ne preženem jih izpred tebe v enem letu, da dežela ne postane pustinja in se ne namnožijo poljske zveri v tvojo škodo.

^23:30 Le polagoma jih preženem izpred tebe, dokler se ne razmnožiš, da boš lahko vzel deželo v last.

^23:31 Tvoje meje postavim od Trstičnega morja do morja Filistejcev in od puščave do reke. Ko vam dam v roke prebivalce dežele, da jih preženeš izpred sebe,

^23:32 ne sklepaj zaveze ne z njimi ne z njihovimi bogovi!

^23:33 Naj ne prebivajo v tvoji deželi, da te ne zapeljejo v greh zoper mene; če bi namreč služil njihovim bogovom, bi to postalo zate past.

^24:1 Potem je rekel Mojzesu: »Stopite h Gospodu, ti in Aron, Nadáb in Abihú ter sedemdeset izmed Izraelovih starešin, in od daleč molite!

^24:2 Mojzes naj se sam približa Gospodu, oni pa naj se ne bližajo in ljudstvo ne sme iti gor z njim.«

^24:3 Mojzes je prišel in povedal ljudstvu vse Gospodove besede in odloke. In vse ljudstvo je odgovorilo z enim glasom; rekli so: »Vse besede, ki jih je govoril Gospod, bomo izpolnjevali.«

^24:4 Mojzes je zapisal vse Gospodove besede. Potem je zjutraj zgodaj vstal in postavil oltar pod goro in dvanajst spominskih kamnov za dvanajst Izraelovih rodov.

^24:5 Nato je poslal mladeniče izmed Izraelovih sinov, da so darovali žgalne daritve in žrtvovali junce kot mirovne daritve za Gospoda.

^24:6 Mojzes je vzel polovico krvi in jo vlil v kotlico, polovico krvi pa je poškropil po oltarju.

^24:7 Potem je vzel knjigo zaveze in jo prebral ljudstvu. Tedaj so rekli: »Vse, kar je govoril Gospod, bomo izpolnjevali; pokorni bomo.«

^24:8 In Mojzes je vzel kri in z njo poškropil ljudstvo in rekel: »Glejte, to je kri zaveze, ki jo je Gospod po vseh teh besedah sklenil z vami.«

^24:9 Nato so šli Mojzes, Aron, Nadáb in Abihú ter sedemdeset izmed Izraelovih starešin na goro.

^24:10 In videli so Izraelovega Boga; pod njegovimi nogami je bil nekakšen tlak iz safirja, tako čist kakor sámo nebo.

^24:11 In ni iztegnil roke zoper odličnike Izraelovih sinov; zrli so Boga, jedli so in pili.

^24:12 Gospod je rekel Mojzesu: »Pridi k meni na goro in ostani tukaj! Dal ti bom kamniti plošči, postavo in zapovedi, ki sem jih zapisal ljudstvu v poduk.«

^24:13 Mojzes se je vzdignil in z njim njegov pomočnik Józue in Mojzes je šel na Božjo goro.

^24:14 Starešinam pa je rekel: »Čakajte tukaj na naju, dokler se ne vrneva k vam! Glejte, pri vas sta Aron in Hur; če ima kdo pravdo, naj se obrne nanju.«

^24:15 Ko je Mojzes odšel na goro, jo je pokril oblak.

^24:16 Gospodovo veličastvo se je spustilo na Sinajsko goro in oblak jo je pokrival šest dni. Poklical je Mojzesa sedmi dan iz srede oblaka.

^24:17 Prikazen Gospodovega veličastva je bila na vrhu gore pred očmi Izraelovih sinov kakor požirajoč ogenj.

^24:18 Mojzes je šel v sredo oblaka in stopil na goro. Štirideset dni in štirideset noči je ostal na gori.

^25:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^25:2 Govôri Izraelovim sinovom, naj pobirajo zame dar; od vsakega, ki ga srce nagiba k temu, vzemite dar zame!

^25:3 To pa naj bo dar, ki ga jemljite od njih: zlato, srebro in bron,

^25:4 višnjev in rdeč škrlat, karmezin, tančica, kozja dlaka,

^25:5 rdeče barvane ovnove kože, delfinove kože, akacijev les,

^25:6 olje za svetilnico, dišave za mazilno olje in za dišeče kadilo,

^25:7 oniksovi kamni in okrasni kamni za efód in naprsnik.

^25:8 Postavijo naj mi svetišče, da bom prebival med njimi.

^25:9 Naredijo naj natančno po tem, kakor ti bom pokazal na vzorcu prebivališča in na vzorcu njegove opreme!

^25:10 Naredijo naj skrinjo iz akacijevega lesa; dva komolca in pol naj bo dolga, poldrugi komolec široka in poldrugi komolec visoka!

^25:11 Prevleci jo s čistim zlatom; znotraj in zunaj jo prevleci in naredi na njej okrog in okrog zlat venec.

^25:12 Ulij zanjo štiri zlate obroče in jih pritrdi na njene štiri noge: dva obroča na eni strani, dva na drugi!

^25:13 Naredi drogova iz akacijevega lesa in ju pozláti!

^25:14 In vtakni drogova v obroče ob straneh skrinje, da bo mogoče z njima skrinjo nositi!

^25:15 Drogova naj ostaneta v obročih na skrinji, ne smete jih vzeti z nje.

^25:16 V skrinjo pa deni pričevanje, ki ti ga bom dal!

^25:17 Narêdi tudi spravni pokrov iz čistega zlata; dva komolca in pol naj bo dolg in poldrugi komolec širok!

^25:18 Narêdi dva keruba iz zlata, s kovanjem ju narêdi na obeh koncih spravnega pokrova!

^25:19 Enega keruba narêdi na enem koncu, drugega na drugem; keruba naredite tako, da se bosta dvigala iznad spravnega pokrova na obeh njegovih koncih!

^25:20 Keruba naj razprostirata peruti navzgor in zaslanjata z njimi spravni pokrov, obrnjena z obrazom drug proti drugemu; obraza kerubov naj gledata na spravni pokrov.

^25:21 Deni ta pokrov na skrinjo in vanjo deni pričevanje, ki ti ga bom dal!

^25:22 Tam se bom shajal s teboj in ti iznad spravnega pokrova med keruboma, ki sta na skrinji pričevanja, govoril vse, kar ti bom zapovedal za Izraelove sinove.

^25:23 Narêdi mizo iz akacijevega lesa: dva komolca naj bo dolga, komolec široka in poldrugi komolec visoka!

^25:24 Prevleci jo s čistim zlatom in narêdi na njej okrog in okrog zlat venec!

^25:25 Narêdi ji okrog za dlan širok okvir in na okviru napravi zlat venec!

^25:26 Narêdi zanjo štiri zlate obroče in pritŕdi obroče na štiri vogale pri njenih štirih nogah!

^25:27 Obroči naj bodo tik ob okviru, da se vanje vtakneta drogova in bo mogoče mizo nositi.

^25:28 Drogova narêdi iz akacijevega lesa in ju pozláti; z njima naj nosijo mizo!

^25:29 In narêdi zanjo sklede, torilca, vrče in kozarce, s katerimi se bodo izlivale pitne daritve. Narêdi jih iz čistega zlata!

^25:30 Na mizo pa neprenehoma pokladaj predme hlebe obličja!

^25:31 Potem narêdi svečnik iz čistega zlata; s kovanjem naj naredijo svečnik, njegovo nogo in deblo; kakor on naj bodo iz celega njegove čaše, popki in cveti!

^25:32 Šest vej naj izhaja iz njegovih strani: tri veje svečnika iz ene strani in tri veje iz druge.

^25:33 Po tri mandeljnovemu cvetu podobne čaše s popkom in cvetom naj bodo na vsaki veji; tako naj bo na šestih vejah, ki izhajajo iz svečnika.

^25:34 Na svečniku samem naj bodo štiri mandeljnovemu cvetu podobne čaše s popki in cveti.

^25:35 In sicer naj bo popek pod dvema vejama, kjer izhajata iz njega, in popek pod drugima dvema vejama, kjer izhajata iz njega, in popek pod zadnjima dvema vejama, kjer izhajata iz njega; tako naj bo pri šestih vejah, ki izhajajo iz svečnika.

^25:36 Ti popki in te veje naj bodo z njimi vred iz celega; vse naj bo eno samo kovano delo iz čistega zlata.

^25:37 Narêdi zanj sedem svetilk in postavi nanj njegove svetilke tako, da bodo razsvetljevale prostor pred njim!

^25:38 Njegovi utrinjači in skledice naj bodo iz čistega zlata.

^25:39 Svečnik in vse te naprave naj naredijo iz enega talenta čistega zlata.

^25:40 Glej, da jih narediš po njihovem vzorcu, ki se ti je pokazal na gori!

^26:1 Prebivališče narêdi iz desetih preprog; iz sukane tančice, iz višnjevega in rdečega škrlata in iz karmezina; narêdi jih z umetelno vtkanimi kerubi!

^26:2 Preproga naj bo osemindvajset komolcev dolga in štiri komolce široka. Ista mera naj bo za vse preproge.

^26:3 Pet preprog poveži drugo z drugo in drugih pet preprog poveži drugo z drugo.

^26:4 Na robu ene preproge ob kraju prvega poveza narêdi zanke iz višnjevega škrlata; enako narêdi na robu skrajne preproge drugega poveza!

^26:5 Petdeset zank narêdi na eni preprogi in petdeset zank narêdi na skrajni preprogi drugega poveza; zanke naj bodo druga nasproti drugi!

^26:6 In narêdi petdeset zlatih kljuk ter spni preproge drugo z drugo s kljukami; tako bo prebivališče ena celota!

^26:7 Potem narêdi preproge iz kozje dlake za šotorsko streho nad prebivališčem; enajst preprog narêdi!

^26:8 Preproga naj bo trideset komolcev dolga in štiri komolce široka; ista mera naj bo za vseh enajst preprog.

^26:9 Poveži pet preprog posebej in šest preprog posebej in deni šesto preprogo v dve gubi spredaj na šotor!

^26:10 Narêdi petdeset zank na robu skrajne preproge prvega poveza in petdeset zank na robu skrajne preproge v drugem povezu!

^26:11 In narêdi petdeset bronastih kljuk in vtakni kljuke v zanke in spni šotorsko streho, da bo ena celota!

^26:12 Od odvečnega prevesa pri preprogah šotora naj visi polovica preproge čez zadnjo stran prebivališča.

^26:13 Na obeh straneh naj visi po en komolec odvečne dolžine preprog šotora čez strani prebivališča, da ga pokriva.

^26:14 In narêdi za šotorsko streho pregrinjalo iz rdeče barvanih ovnovih kož in čez to pregrinjalo iz delfinovih kož!

^26:15 Narêdi pokonci stoječe deske iz akacijevega lesa za prebivališče!

^26:16 Vsaka deska naj bo deset komolcev dolga in poldrugi komolec široka.

^26:17 Vsaka deska naj ima dva čepa za medsebojno povezavo; tako narêdi pri vseh deskah prebivališča!

^26:18 Deske za prebivališče narêdi: dvajset desk za južno stran, proti poldnevu!

^26:19 Pod dvajset desk pa pride štirideset srebrnih podstavkov, po dva podstavka pod vsako desko za njena čepa.

^26:20 In za drugo stran prebivališča, ki gleda proti severu, dvajset desk

^26:21 skupaj s štiridesetimi srebrnimi podstavki, po dva podstavka pod vsako desko!

^26:22 Za zadnjo stran prebivališča proti zahodu narêdi šest desk!

^26:23 In dve deski narêdi za vogala pri prebivališču ob zadnji strani!

^26:24 Naj bosta spodaj dvodelni, na vrhu pa naj se stikata pri prvem obroču; taki naj bosta obe za oba vogala.

^26:25 Naj bo torej osem desk in zanje šestnajst srebrnih podstavkov; dva podstavka pod eno desko in dva podstavka pod drugo.

^26:26 Potem narêdi zapahe iz akacijevega lesa: pet za deske na eni,

^26:27 pet za deske na drugi strani prebivališča in pet na zadnji strani prebivališča proti zahodu!

^26:28 Srednji zapah naj gre sredi desk od enega konca do drugega.

^26:29 Deske pozláti in narêdi zanje iz zlata obroče, da skoznje vtaknejo zapahe; tudi zapahe pozlati!

^26:30 Tako postavi prebivališče po zanj določenem načrtu, ki se ti je pokazal na gori!

^26:31 Potem narêdi zagrinjalo iz višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice; narêdi ga z umetelno vtkanimi kerubi!

^26:32 Obesi ga na štiri pozlačene stebre iz akacijevega lesa, ki imajo zlate kavlje in stojijo na štirih srebrnih podstavkih!

^26:33 Zagrinjalo obesi pod kljuke in tja, za zagrinjalo, spravi skrinjo pričevanja! Tako vam bo zagrinjalo ločevalo Sveto od Presvetega.

^26:34 In v Presvetem položi spravni pokrov na skrinjo pričevanja!

^26:35 Postavi mizo pred zagrinjalo in svečnik nasproti mizi, na južni strani prebivališča; mizo namreč postavi na severno stran!

^26:36 Potem narêdi zagrinjalo za vhod v šotor iz višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice z umetelnim vezenjem!

^26:37 Za zagrinjalo pa narêdi pet stebrov iz akacijevega lesa in jih pozláti; njihovi kavlji naj bodo zlati; in ulij zanje pet bronastih podstavkov!

^27:1 Narêdi oltar iz akacijevega lesa, pet komolcev dolg in pet komolcev širok – oltar naj bo štirioglat – in tri komolce visok!

^27:2 Narêdi mu rogove na štirih vogalih, tako da bodo rogovi z njim vred iz celega, in prevleci ga z bronom!

^27:3 Narêdi zanj lonce za pobiranje pepela, lopate, kotlice, vilice in ponve; vse te priprave naredi iz brona!

^27:4 Narêdi zanj tudi rešetko, mrežast izdelek iz brona, in na mreži narêdi štiri bronaste obroče na štirih vogalih!

^27:5 Polôži jo spodaj pod obrobek pri oltarju, tako da bo rešetka segala do polovice višine oltarja!

^27:6 Narêdi drogova za oltar, drogova iz akacijevega lesa, in prevleci ju z bronom!

^27:7 Drogova naj se vtakneta v obroče, tako da bosta drogova na obeh straneh oltarja, ko ga bodo nosili.

^27:8 Narêdi ga iz desk in naj bo votel! Kakor se ti je pokazal na gori, tako naj ga napravijo.

^27:9 Narêdi dvorišče okrog prebivališča! Za poldansko stran, proti jugu, naj bodo zavese za dvorišče iz sukane tančice; sto komolcev naj bodo dolge za to stran;

^27:10 zanje naj bo dvajset stebrov z dvajsetimi podstavki iz brona; kavlji stebrov in njihove vezi pa naj bodo iz srebra.

^27:11 Enako naj bodo za severno stran zavese dolge sto komolcev; zanje naj bo dvajset stebrov z dvajsetimi podstavki iz brona; kavlji stebrov in njihove vezi pa naj bodo iz srebra.

^27:12 Za širino dvorišča na zahodni strani naj bodo zavese dolge po petdeset komolcev; zanje naj bo deset stebrov z desetimi podstavki.

^27:13 Tudi širina dvorišča na vzhodni strani naj bo petdeset komolcev:

^27:14 petnajst komolcev zaves na enem krilu, zanje trije stebri s tremi podstavki;

^27:15 in za drugo krilo petnajst komolcev zaves, zanje trije stebri s tremi podstavki.

^27:16 Za vrata na dvorišče naj bo zagrinjalo dvajsetih komolcev iz višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice z umetelnim vezenjem; naj imajo štiri stebre s štirimi podstavki.

^27:17 Vsi stebri okrog dvorišča naj imajo srebrne vezi, tudi njihovi kavlji naj bodo iz srebra, podstavki pa iz brona.

^27:18 Dvorišče naj bo sto komolcev dolgo, petdeset široko in pet visoko; zavese naj bodo iz sukane tančice, podstavki pa iz brona.

^27:19 Vse priprave prebivališča za vse opravilo pri njem, tudi vsi njegovi količki in vsi količki dvorišča, naj bodo iz brona.

^27:20 Zapovej pa Izraelovim sinovom, da ti prinesejo čistega olja iz stolčenih oliv za svečnik, da prižgejo svetilko, ki bo stalno gorela

^27:21 v shodnem šotoru, pred zagrinjalom, ki je pred pričevanjem. Aron in njegovi sinovi naj jo oskrbujejo, da bo od večera do jutra pred Gospodom. To naj bo večni zakon za Izraelove sinove iz roda v rod.

^28:1 Ti pa vzemi k sebi brata Arona in z njim njegove sinove izmed Izraelovih sinov, da mi bodo služili kot duhovniki: Aron in Aronovi sinovi Nadáb, Abihú, Eleazar in Itamár!

^28:2 Narêdi bratu Aronu sveta oblačila za čast in v okras!

^28:3 Govôri z vsemi, ki se razumejo na umetnost, ki sem jih napolnil z umetelnim duhom, da napravijo Aronu oblačila, da bo posvečen in mi bo služil kot duhovnik!

^28:4 Naredijo naj tale oblačila: naprsnik, efód, vrhnje oblačilo, spodnje oblačilo, pokrivalo in pas. Naj torej naredijo sveta oblačila tvojemu bratu Aronu in njegovim sinovom, da mi bodo služili kot duhovniki.

^28:5 Naj uporabijo zlato, višnjev in rdeč škrlat, karmezin in tančico.

^28:6 Efód naj napravijo iz zlata, višnjevega in rdečega škrlata ter karmezina in sukane tančice, kakršno izdelujejo tkalski mojstri.

^28:7 Naj ima dva obramna dela, ki se sklepata; zapenja naj se na obeh koncih.

^28:8 Preveza, ki bodi na njem, naj bo narejena enako in iz celega z njim, iz zlata, višnjevega in rdečega škrlata ter karmezina in sukane tančice.

^28:9 Vzemi oniksova kamna in vreži vanju imena Izraelovih sinov;

^28:10 šest njihovih imen na en kamen in šest drugih imen na drug kamen, po redu, kakor so bili rojeni!

^28:11 Kakor kamnorezec vrezuje pečate, vreži v oba kamna imena Izraelovih sinov; narêdi ju tako, da bosta obdana z zlato pletenino!

^28:12 Pripni oba kamna na obramna dela efóda kot kamna spomina na Izraelove sinove! Aron naj nosi njihova imena pred Gospodom na obeh ramah v spomin.

^28:13 Narêdi pletenino iz zlata

^28:14 in dve verižici iz čistega zlata; spleti ju in narêdi kakor vrvici in spleteni verižici pritrdi k pletenini!

^28:15 Potem narêdi naprsnik razsodbe kot umetelno tkano delo; narêdi ga, kakor je narejen efód; narêdi ga iz zlata, višnjevega in rdečega škrlata ter karmezina in sukane tančice!

^28:16 Naj bo štirioglat, v dve gubi, pedenj dolg in pedenj širok.

^28:17 Vdelaj vanj kamne v štirih vrstah; vrsta karneol, topaz in smaragd naj bo prva vrsta;

^28:18 druga vrsta: rubin, safir in jaspis;

^28:19 tretja vrsta: hijacint, ahat in ametist;

^28:20 četrta vrsta: hrizolit, beril in oniks. Naj se vdelajo v zlato pletenino.

^28:21 Kamnov naj bo dvanajst glede na število imen Izraelovih sinov; naj bodo kakor pečati, na vsakem naj bo vrezano njegovo ime, za dvanajst rodov.

^28:22 In na naprsnik deni spleteni verižici, narejeni kakor vrvici iz čistega zlata!

^28:23 Narêdi tudi zlata obročka za naprsnik in ju pritŕdi na dveh koncih naprsnika!

^28:24 Vtakni potem zlati vrvici v obročka na koncih naprsnika,

^28:25 druga konca obeh vrvic pa zapni v pletenini in ju vtakni v obramna dela efóda od spredaj!

^28:26 Narêdi še dva zlata obročka in ju vstavi v konca naprsnika, na njegov notranji rob, ki je obrnjen proti efódu!

^28:27 Potem narêdi dva zlata obročka in ju pritŕdi v obramna dela efóda, spodaj ob sprednji strani, tam, kjer se zapenjata, nad prevezo efóda!

^28:28 Naprsnik z obročki naj privežejo k obročkom efóda z vrvico iz višnjevega škrlata, tako da bo nad prevezo efóda in se naprsnik ne bo premikal od efóda.

^28:29 Tako naj Aron nosi imena Izraelovih sinov na naprsniku razsodbe na svojem srcu, kadar gre v svetišče, v trajen spomin pred Gospodom.

^28:30 V naprsnik razsodbe pa deni urím in tumím, da bosta na Aronovem srcu, kadar gre pred Gospodovo obličje; in tako naj Aron vedno nosi pred Gospodom razsodbo Izraelovih sinov na svojem srcu!

^28:31 Potem narêdi iz višnjevega škrlata vrhnje oblačilo k efódu!

^28:32 Na sredi naj ima odprtino za glavo; ob odprtini naj bo tkan rob; naj bo kakor odprtina pri oklepu, da se ne raztrga.

^28:33 Na robu oblačila pa narêdi granatna jabolka iz višnjevega in rdečega škrlata in karmezina, okrog in okrog po njegovem robu, in med njimi okrog in okrog zlate zvončke:

^28:34 zlat zvonček in granatno jabolko, zlat zvonček in granatno jabolko okrog in okrog po robu vrhnjega oblačila!

^28:35 Aron naj ga ima, ko opravlja službo, da se bo slišalo njegovo zvončkljanje, kadar gre v svetišče pred Gospodovo obličje in kadar pride ven; tako ne bo umrl.

^28:36 Potem narêdi ploščico iz čistega zlata in vreži vanjo, kakor vrezujejo v pečat: »Sveto Gospodu.«

^28:37 Priveži jo na pokrivalo z vrvico iz višnjevega škrlata; spredaj na pokrivalu naj bo!

^28:38 Naj bo na Aronovem čelu, da bo mogel jemati nase pregreške, storjene pri svetih rečeh, ki jih bodo Izraelovi sinovi posvečevali pri vseh svojih svetih darilih; naj bo vedno na njegovem čelu, da bi našli milost pred Gospodom.

^28:39 Spodnje oblačilo stki iz sukane tančice in narêdi pokrivalo iz tančice! Napravi pas z umetelnim vezenjem!

^28:40 Za Aronove sinove napravi spodnja oblačila in narêdi jim pasove in visoke čepice za čast in v okras!

^28:41 To obleci bratu Aronu in z njim njegovim sinovom; in mazili jih, umésti jih v službo in jih posvéti, da mi bodo služili kot duhovniki!

^28:42 Napravi jim tudi platnene hlače, da zakrijejo svojo nagoto; segajo naj od ledij do stegna!

^28:43 Aron in njegovi sinovi naj jih imajo na sebi, kadar gredo v shodni šotor ali kadar se bližajo oltarju opravljat službo v svetišču, da si ne naložijo krivde in ne umrejo. To naj bo večni zakon zanj in za njegovo potomstvo za njim.

^29:1 To stôri, da jih posvetiš in mi bodo služili kot duhovniki. Vzemi junca in dva neoporečna ovna

^29:2 in nekvašenega kruha ter nekvašenih, z oljem umešenih kolačev in nekvašenih, z oljem pomazanih mlincev; narêdi jih iz bele pšenične moke!

^29:3 Polôži jih v košaro in v košari jih prinesi poleg junca in obeh ovnov!

^29:4 Arona in njegove sinove pripelji k vhodu shodnega šotora in jih umij z vodo!

^29:5 Potem vzemi oblačila in obleci Aronu spodnje oblačilo, vrhnje oblačilo k efódu, efód in naprsnik, in ga prepaši s prevezo efóda!

^29:6 Deni mu na glavo pokrivalo in na pokrivalo pritrdi sveti načelek!

^29:7 Vzemi mazilnega olja, izlij mu ga na glavo in ga mazili!

^29:8 Pripelji tudi njegove sinove in jim obleci spodnja oblačila!

^29:9 Opaši jih s pasom, Arona in njegove sinove, in priveži jim visoke čepice; in naj jim pripada duhovništvo po večnem zakonu! Tako umésti Arona in njegove sinove v njihovo službo!

^29:10 Potem pripelji junca pred shodni šotor in Aron in njegovi sinovi naj mu položijo roke na glavo!

^29:11 In zakolji junca pred Gospodom pri vhodu v shodni šotor!

^29:12 Vzemi nekaj junčeve krvi in jo s prstom pomaži po rogovih oltarja, vso drugo kri pa izlij na oltarno podnožje!

^29:13 Nato vzemi vso tolščo, ki pokriva drobovje, péčico na jetrih, obe ledvici in tolščo, ki je na njiju, in vse to sežgi na oltarju!

^29:14 Junčevo meso, kožo in iztrebke sežgi v ognju zunaj tabora, ker je to daritev za greh.

^29:15 Nato vzemi prvega ovna in Aron in njegovi sinovi naj mu položijo roke na glavo!

^29:16 Zakolji ovna, vzemi njegovo kri in poškrôpi z njo okrog in okrog po oltarju!

^29:17 Potem ovna razsekaj na kose. Ko opereš njegovo drobovje in noge, jih polôži na njegove kose in na njegovo glavo!

^29:18 Sežgi vsega ovna na oltarju; to je žgalna daritev za Gospoda, prijeten vonj, ognjena daritev za Gospoda!

^29:19 Potem vzemi drugega ovna in Aron in njegovi sinovi naj položijo roke ovnu na glavo!

^29:20 Zakolji ovna in vzemi nekaj njegove krvi ter z njo pomaži mečico desnega Aronovega ušesa in mečice desnih ušes njegovih sinov in palce njihovih desnih rok ter palce njihovih desnih nog, potem pa poškrôpi s krvjo okrog in okrog po oltarju!

^29:21 Vzemi krvi, ki je na oltarju, in mazilnega olja ter poškrôpi Arona in njegova oblačila in z njim njegove sinove in oblačila njegovih sinov; tako bo posvečen on in njegovi sinovi, njegova oblačila in oblačila njegovih sinov.

^29:22 Potem vzemi ovnovo tolščo, rep, tolščo, ki pokriva drobovje, jetrno péčico, obe ledvici in tolščo, ki je na njiju, in desno stegno, kajti to je oven umestitve;

^29:23 dalje hleb kruha in kolač z oljem umešenega kruha ter mlinec iz košare z nekvašenim kruhom, ki je pred Gospodom.

^29:24 Polôži vse na roke Aronu in na roke njegovim sinovom in to kot dar primikanja primikaj pred Gospodom!

^29:25 Potem vzemi to z njihovih rok in to sežgi na oltarju poleg žgalne daritve v prijeten vonj pred Gospodom; to je ognjena daritev za Gospoda!

^29:26 Vzemi tudi prsi ovna umestitve, ki so za Arona, ter jih primikaj kot dar primikanja pred Gospodom; potem naj bodo tebi v delež!

^29:27 Tako posvetiš prsi kot dar primikanja in stegno kot dar vzdigovanja, vse to, kar je bilo primikano in kar je bilo vzdigovano od ovna umestitve za Arona in njegove sinove.

^29:28 In to naj Aron in njegovi sinovi dobivajo od Izraelovih sinov kot večni zakon. Kajti to je dar, in sicer dar Izraelovih sinov od njihovih mirovnih daritev kot dar za Gospoda.

^29:29 Sveta oblačila, ki jih ima Aron, naj dobijo za njim njegovi sinovi, da bodo v njih maziljeni in umeščeni v službo.

^29:30 Sedem dni naj jih oblači tisti izmed njegovih sinov, ki bo duhovnik namesto njega in bo hodil v shodni šotor opravljat službo v svetišču.

^29:31 Ovna umestitve pa vzemi in skuhaj njegovo meso na svetem kraju!

^29:32 Aron in njegovi sinovi naj jedo ovnovo meso s kruhom iz košare pri vhodu v shodni šotor.

^29:33 To smejo jesti tisti, za katere je bila s tem opravljena sprava, da bi jih umestili v službo in jih posvetili; nihče drug ne sme jesti od tega, ker je sveto.

^29:34 Če ostane kaj umestitvenega mesa in kruha do jutra, sežgi v ognju, kar je ostalo; ni dovoljeno jesti, ker je sveto!

^29:35 Stôri torej Aronu in njegovim sinovom povsem tako, kakor sem ti zapovedal; sedem dni jih umeščaj v službo!

^29:36 In junca daritve za greh pripravi vsak dan v spravo, da oltar očistiš greha s tem, da na njem opraviš spravo; in mazili ga, da ga posvetiš!

^29:37 Sedem dni opravljaj spravo na oltarju in ga posvečuj, da oltar postane presvet; kar koli se dotakne oltarja, bo sveto!

^29:38 Tole pa pripravi na oltarju: vsak dan dve enoletni jagnjeti, vedno!

^29:39 Eno jagnje pripravi zjutraj, drugo pa proti večeru;

^29:40 in k prvemu jagnjetu desetinko bele moke, umešene s četrtinko vrča olja iz stolčenih oliv, in kot pitno daritev četrtinko vrča vina!

^29:41 Drugo jagnje pa pripravi proti večeru; pripravi ga z enako jedilno in pitno daritvijo kakor zjutraj v prijeten vonj kot ognjeno daritev za Gospoda!

^29:42 To naj bo stalna žgalna daritev iz roda v rod pri vhodu v shodni šotor pred Gospodom, kjer se bom shajal z vami, da bom tam govoril s teboj.

^29:43 Tam se bom shajal z Izraelovimi sinovi in kraj bo posvečen po mojem veličastvu.

^29:44 Posvetil bom shodni šotor in oltar; tudi Arona in njegove sinove bom posvetil, da mi bodo služili kot duhovniki.

^29:45 Prebival bom sredi Izraelovih sinov in bom njihov Bog.

^29:46 In spoznali bodo, da sem jaz, Gospod, njihov Bog, ki sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, da bi prebival sredi med njimi; jaz sem Gospod, njihov Bog.

^30:1 Potem narêdi oltar, na katerem boste zažigali kadilo; naredi ga iz akacijevega lesa!

^30:2 Naj bo en komolec dolg, en komolec širok, štirioglat in dva komolca visok; in rogovi naj bodo z njim vred iz celega.

^30:3 Prevleci ga s čistim zlatom: ploščo, stene okrog in okrog in rogove; in napravi mu okrog zlat venec!

^30:4 Narêdi zanj dva obroča pod vencem na obeh straneh; na obeh nasprotnih koncih ju narêdi, da vtaknete vanju drogova in ga boste na njiju nosili!

^30:5 Drogova narêdi iz akacijevega lesa in ju pozláti!

^30:6 Postavi oltar pred zagrinjalo, ki je pred skrinjo pričevanja, pred spravni pokrov, ki je nad pričevanjem, kjer se ti bom razodeval!

^30:7 Aron naj zažiga na njem dišeče kadilo; zažiga naj ga vsako jutro, ko bo pripravljal svetilke.

^30:8 In zažiga naj ga proti večeru, ko bo natikal svetilke. To naj bo trajno kajenje pred Gospodom iz roda v rod.

^30:9 Na njem ne smete darovati nepostavnega kadila ne žgalne ne jedilne daritve; tudi pitne daritve ne izlivajte nanj!

^30:10 Aron pa naj enkrat na leto opravi spravo na njegovih rogovih; s krvjo spravne daritve za greh naj na njem opravi spravo enkrat na leto, iz roda v rod; nadvse svet je Gospodu.

^30:11 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^30:12 Ko ugotavljaš število Izraelovih sinov, naj da vsak Gospodu odkupnino za svoje življenje, da ob štetju ne pride nadnje nadloga.

^30:13 To naj da vsak, ki preide k preštetim, naj da pol šekla – po svetiščnem šeklu, ki ima dvajset ger; pol šekla je dar za Gospoda.

^30:14 Vsak, ki preide k preštetim, od dvajsetih let in čez, naj dá Gospodu dar.

^30:15 Ko dajete Gospodu dar kot odkupnino za svoje življenje, naj bogatin ne daje več in ubožec ne manj kakor pol šekla.

^30:16 Vzemi spravni denar od Izraelovih sinov in ga uporabi za službo v shodnem šotoru, da bo za Izraelove sinove spomin pred Gospodom kot odkupnina za vaše življenje!

^30:17 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^30:18 Narêdi bronast umivalnik z bronastim stojalom za umivanje in ga postavi med shodni šotor in oltar ter vlij vanj vode!

^30:19 Z njo naj si Aron in njegovi sinovi umivajo roke in noge;

^30:20 kadar gredo v shodni šotor, naj se umijejo z vodo, da ne umrejo. Kadar se približajo oltarju opravljat službo, da zažgejo ognjeno daritev Gospodu,

^30:21 naj si umijejo roke in noge, da ne umrejo. To bodi zanje večen zakon, zanj in za njegovo potomstvo iz roda v rod!

^30:22 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^30:23 Vzemi si najbolj dragocene dišave: tekoče mire petsto šeklov, dišečega cimeta polovico toliko, to je dvesto petdeset šeklov, dišečega kolmeža dvestopetdeset šeklov,

^30:24 kasije petsto šeklov, po svetiščnem šeklu, in oljčnega olja en vrč!

^30:25 In iz tega napravi olje za sveto maziljenje, mazilo, kakor ga dela mazilar; to bodi olje za sveto maziljenje!

^30:26 Z njim pomazili shodni šotor in skrinjo pričevanja,

^30:27 mizo in vse njene priprave, svečnik in njegove priprave, kadilni oltar,

^30:28 oltar za žgalne daritve in vse njegove priprave, umivalnik in njegovo stojalo!

^30:29 Posvéti te reči, da bodo nad vse svete: kdor koli se jih dotakne, bo posvečen!

^30:30 Tudi Arona in njegove sinove pomazili in posvéti, da mi bodo služili kot duhovniki!

^30:31 Izraelovim sinovom pa govôri in reci: »To mi bodi olje za sveto maziljenje iz roda v rod!

^30:32 Na telo nobenega človeka ga ne smete izliti; ne smete zmešati nobenega drugega temu podobnega olja; to je sveto in tudi vam bodi sveto!

^30:33 Kdor zmeša podobno ali kdor kaj takega nanese na svetnega človeka, naj bo iztrebljen izmed svojega ljudstva!«

^30:34 Gospod je rekel Mojzesu: Vzemi si dišave: stakte, kadilne školjke, galbana in čistega kadila; to naj bo v enakih delih!

^30:35 Iz tega naredi kadilo, dišavo, kakor jo napravlja dišavar, osoljeno, čisto, sveto!

^30:36 Nekaj tega stolci v prah in deni nekaj tega pred pričevanje v shodnem šotoru, kjer se ti bom razodeval; bodi vam presveto!

^30:37 Takega kadila pa, kakršno boš naredil, ne delajte zase; to ti bodi sveto za Gospoda!

^30:38 Kdor naredi podobno, da bi ga duhal, bodi iztrebljen izmed svojega ljudstva!

^31:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^31:2 Glej, poklical sem po imenu Becaléla, sina Urijája, Hurovega sina, iz Judovega rodu.

^31:3 Napolnil sem ga z Božjim duhom, z modrostjo, razumnostjo in vednostjo za vsakršno delo,

^31:4 da napravi načrte za delo iz zlata, srebra in brona;

^31:5 za rezanje kamnov za vdelavanje, za rezbarjenje lesa, za opravljanje vsakršnega dela.

^31:6 Dodal pa sem mu še Oholiába, Ahisamáhovega sina iz Danovega rodu; in vsem modrim sem položil v srce modrost, da bodo naredili vse, kar sem ti zapovedal:

^31:7 shodni šotor, skrinjo pričevanja, spravni pokrov na njej in vso šotorsko opremo:

^31:8 mizo in njene priprave, čisti svečnik in vse njegove priprave, kadilni oltar,

^31:9 oltar za žgalne daritve in vse njegove priprave, umivalnik in njegovo stojalo,

^31:10 bogoslužna oblačila, sveta oblačila za duhovnika Arona in oblačila njegovih sinov za duhovniško službo,

^31:11 mazilno olje in dišeče kadilo za svetišče. Povsem tako naj naredijo, kakor sem ti zapovedal.

^31:12 Gospod je rekel Mojzesu:

^31:13 Govôri Izraelovim sinovom in reci: »Glejte, da boste praznovali moje sobote; kajti to je znamenje med menoj in vami iz roda v rod, da se ve, da vas jaz, Gospod, posvečujem!

^31:14 Praznujte torej soboto, ker je za vas sveta! Kdor jo skruni, naj bo usmrčen; kdor koli opravlja ta dan kako delo, bodi iztrebljen iz srede svojega ljudstva!

^31:15 Šest dni naj se opravlja delo, sedmi dan pa je sobota, dan počitka, posvečen Gospodu; kdor koli na sobotni dan opravlja kako delo, naj bo usmrčen.

^31:16 Izraelovi sinovi naj torej praznujejo soboto, naj se držijo počitka iz roda v rod kot večne zaveze.

^31:17 Med menoj in Izraelovimi sinovi naj bo to znamenje na veke, kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, sedmi dan pa je počival in si oddahnil.«

^31:18 In ko je nehal govoriti z Mojzesom na Sinajski gori, mu je dal dve plošči pričevanja, kamniti plošči, ki ju je popisal Božji prst.

^32:1 Ko je ljudstvo videlo, da Mojzes odlaša priti z gore, se je zbralo pri Aronu in mu reklo: »Vstani, naredi nam bogove, ki bodo hodili pred nami! Kajti ta Mojzes, mož, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele – ne vemo, kaj se mu je zgodilo.«

^32:2 Aron jim je rekel: »Izderite zlate uhane iz ušes svojih žena, sinov in hčera in mi jih prinesite!«

^32:3 In vse ljudstvo si je izdrlo zlate uhane iz ušes in jih prineslo Aronu.

^32:4 Vzel jih je iz njihovih rok, vse to oblikoval s kalupom in naredil ulito tele. Tedaj so ljudje rekli: »To so tvoji bogovi, Izrael, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele!«

^32:5 Ko je Aron to videl, je pred teletom postavil oltar; nato je razglasil: »Jutri bo praznik za Gospoda!«

^32:6 Drugo jutro so ljudje zgodaj vstali, darovali žgalne daritve in prinašali mirovne daritve; potem so sedli jest in pit in so vstali, da bi se zabavali.

^32:7 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi, stopi dol! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, se je pokvarilo.

^32:8 Hitro so krenili s pota, ki sem jim ga zapovedal; naredili so si ulito tele, se mu priklanjali, mu darovali in rekli: ›To so tvoji bogovi, Izrael, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele!‹«

^32:9 In Gospod je rekel Mojzesu: »Videl sem to ljudstvo: to je trdovratno ljudstvo.

^32:10 Zdaj me pusti, da se vname moja jeza proti njim in jih pokončam, tebe pa napravim za velik narod!«

^32:11 Mojzes pa je blažil obličje Gospoda, svojega Boga, in je rekel: »Zakaj, Gospod, se vnema tvoja jeza proti tvojemu ljudstvu, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in z močno roko?

^32:12 Zakaj naj bi Egipčani govorili in rekli: ›S hudobnim namenom jih je izpeljal, da jih pomori v gorah in iztrebi s površja zemlje.‹ Odvrni se od svoje togotne jeze in naj ti bo žal zaradi hudega, ki si ga namenil svojemu ljudstvu!

^32:13 Spomni se svojih služabnikov Abrahama, Izaka in Izraela, ki si jim prisegel pri sebi in jim govoril: ›Namnožil bom vaše potomstvo, da jih bo, kolikor je zvezd na nebu, in vso to deželo, ki sem jo obljubil, bom dal vašim potomcem, da jo prejmejo v večno posest.‹«

^32:14 Tedaj je bilo Gospodu žal zaradi hudega, o katerem je govoril, da bi ga storil svojemu ljudstvu.

^32:15 Mojzes se je obrnil in šel z gore s ploščama pričevanja v roki; plošči sta bili popisani na obeh straneh; na eni in na drugi strani sta bili popisani.

^32:16 Bili sta Božje delo in pisava je bila Božja pisava, vrezana vanju.

^32:17 Ko je Józue slišal, kako ljudstvo dela hrup, ko vpije, je rekel Mojzesu: »V taboru je bojni hrup.«

^32:18 Ta pa je rekel: »To ni hrup ukajočih ob zmagi, ne hrup vpijočih ob porazu, hrup prepevajočih slišim.«

^32:19 Ko se je približal taboru in zagledal tele in kólo, se je v Mojzesu vnela jeza: vrgel je plošči iz rok in ju razbil pod goro.

^32:20 Zgrabil je tele, ki so ga naredili, in ga sežgal v ognju. Potem ga je zmlel v prah, ga stresel v vodo in to dal piti Izraelovim sinovom.

^32:21 Mojzes je rekel Aronu: »Kaj ti je storilo to ljudstvo, da si spravil nadenj tako velik greh?«

^32:22 Aron je rekel: »Naj se ne vnema jeza mojega gospoda; saj sam poznaš ljudstvo, da je hudobno.

^32:23 Rekli so mi namreč: ›Narêdi nam bogove, ki bodo hodili pred nami! Kajti ta Mojzes, mož, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele – ne vemo, kaj se mu je zgodilo.‹

^32:24 Tedaj sem jim rekel: ›Kdor ima zlato, naj si ga izdere.‹ Pa so mi ga dali; vrgel sem ga v ogenj in izšlo je to tele.«

^32:25 Mojzes je videl, da je ljudstvo razbrzdano; kajti Aron ga je razbrzdal, da je bilo v zasmeh njegovih nasprotnikov.

^32:26 In Mojzes se je postavil k vratom v tabor in rekel: »Kdor je za Gospoda, k meni!« Vsi Levijevi sinovi so se zbrali pri njem.

^32:27 Rekel jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Pripnite si vsak svoj meč k boku, pojdite po taboru sem in tja, od vrat do vrat, in vsak naj ubije svojega brata, prijatelja in soseda!‹«

^32:28 Levijevi sinovi so storili po Mojzesovi besedi in tisti dan je padlo izmed ljudstva približno tri tisoč mož.

^32:29 Mojzes je rekel: »Danes se posvetite Gospodu, vsak za ceno svojega sina ali brata; naj vam danes podeli blagoslov!«

^32:30 Drugi dan je Mojzes rekel ljudstvu: »Zagrešili ste velik greh, a zdaj pojdem gor h Gospodu; morda dosežem spravo za vaš greh.«

^32:31 Vrnil se je h Gospodu in rekel: »Oh, to ljudstvo je zagrešilo velik greh: naredili so si bogove iz zlata.

^32:32 Vendar zdaj, ko bi ti odpustil njihov greh! Če pa ne, izbriši, prosim, mene iz svoje knjige, ki si jo napisal!«

^32:33 Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Kdor je grešil zoper mene, ga bom izbrisal iz svoje knjige.

^32:34 Pojdi zdaj, vôdi ljudstvo tja, kamor sem ti rekel! Glej, moj angel pojde pred teboj; a na dan svojega obiskanja jih bom kaznoval za njihov greh.«

^32:35 In Gospod je udaril ljudstvo zato, ker je naredilo tele, ki ga je izdelal Aron.

^33:1 Gospod je spregovoril Mojzesu: »Pojdi, odpravi se z ljudstvom, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, od tod v deželo, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem rekel: ›Tvojemu potomstvu jo bom dal.‹

^33:2 Poslal bom pred teboj angela in pregnal bom Kánaance, Amoréjce, Hetejce, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce.

^33:3 Pojdi v deželo, v kateri se cedita mleko in med! Jaz pa ne pojdem v tvoji sredi, ker si trdovratno ljudstvo, da te ne pokončam na poti.«

^33:4 Ko je ljudstvo slišalo te hude besede, je začelo žalovati in nihče si ni nadel okrasja.

^33:5 Gospod je rekel Mojzesu: »Reci Izraelovim sinovom: ›Trdovratno ljudstvo ste! Ko bi le za trenutek hodil v tvoji sredi, bi te pokončal. Zdaj pa snemi okrasje! Potem bom videl, kaj naj storim s teboj.‹«

^33:6 In Izraelovi sinovi niso nosili nobenega okrasja od gore Horeb naprej.

^33:7 Mojzes je vzel šotor in ga razpel zanj zunaj tabora, precej proč od tabora. Imenoval ga je shodni šotor. Kdor koli je iskal Gospoda, je šel k shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora.

^33:8 Kadar koli je šel Mojzes k šotoru, je vse ljudstvo vstalo. Vsak je stal pri vhodu svojega šotora in gledal za Mojzesom, dokler ta ni prišel do šotora.

^33:9 Ko pa je prišel k šotoru, se je spustil oblačni steber in stal pri vhodu v šotor; tedaj je govoril z Mojzesom.

^33:10 Kadar je vse ljudstvo videlo, kako oblačni steber stoji pri vhodu v šotor, je vse ljudstvo vstajalo in se priklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora.

^33:11 Gospod pa je govoril z Mojzesom iz obličja v obličje, kakor govori človek s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, a njegov mladi pomočnik Józue, Nunov sin, se ni umaknil iz šotora.

^33:12 Mojzes je rekel Gospodu: »Glej, ti mi praviš: ›Popelji to ljudstvo!‹ Nisi mi pa razodel, koga pošlješ z menoj. In vendar si rekel: ›Poznam te po imenu in našel si milost v mojih očeh.‹

^33:13 Če sem torej res našel milost v tvojih očeh, mi pokaži, prosim, svoje poti, da te spoznam in tako najdem milost v tvojih očeh! In upoštevaj, da je ta narod tvoje ljudstvo!«

^33:14 In je rekel: »Moje obličje bo šlo in naklonil ti bom počitek.«

^33:15 Mojzes mu je rekel: »Če tvoje obličje ne bo šlo, nas nikar ne vôdi od tod!

^33:16 Le po čem naj spoznam, da smo našli milost v tvojih očeh jaz in tvoje ljudstvo? Ali ne po tem, da hodiš z nami in smo tako jaz in tvoje ljudstvo odlikovani izmed vseh ljudstev, ki so na zemlji?«

^33:17 Gospod je rekel Mojzesu: »To, kar si rekel, bom tudi storil; kajti našel si milost v mojih očeh in poznam te po imenu.«

^33:18 Potem je Mojzes rekel: »Pokaži mi, prosim, svoje veličastvo!«

^33:19 Rekel je: »Storil bom, da pojde mimo tebe vsa moja dobrota in klical bom pred teboj ime Gospod. Izkazoval bom milost, komur hočem biti milostljiv, in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti.«

^33:20 Nato je rekel: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.«

^33:21 Potem je Gospod rekel: »Glej, tu je mesto pri meni; stopi na skalo!

^33:22 Ko pojde moje veličastvo mimo, te bom postavil v razpoko v skali in te pokril z roko, dokler ne bom mimo.

^33:23 Ko bom potem odmaknil roko, me boš videl v hrbet, mojega obličja pa ne more videti nihče.«

^34:1 Gospod je rekel Mojzesu: »Izsekaj si dve kamniti plošči, kakršni sta bili prvi, da napišem nanju besede, ki so bile na prvih ploščah, ki si ju razbil!

^34:2 Zjutraj bodi pripravljen in zgodaj stopi na Sinajsko goro; tam se postavi predme na vrhu gore!

^34:3 Nihče naj ne gre s teboj in tudi naj se nihče ne prikaže na vsej gori; tudi drobnica in govedo naj se ne paseta nasproti tej gori.«

^34:4 Mojzes je izsekal kamniti plošči, kakršni sta bili prvi. Zjutraj je zgodaj vstal in šel na Sinajsko goro, kakor mu je Gospod zapovedal, v roko pa je vzel kamniti plošči.

^34:5 Gospod je stopil dol v oblaku in se postavil ob njem ter klical ime Gospod.

^34:6 In Gospod je šel mimo njega in klical: »Gospod, Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi,

^34:7 ki ohranja dobroto tisočem, odpušča krivdo, upornost in greh, toda nikakor ne oprosti krivde, ampak obiskuje krivdo očetov na sinovih in na sinov sinovih, na tretjih in na četrtih.«

^34:8 Tedaj je Mojzes hitro pokleknil in se priklonil do tal

^34:9 ter rekel: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod sredi med nami. Ljudstvo je namreč trdovratno, toda odpústi našo krivdo in naš greh in vzemi nas za svojo lastnino!«

^34:10 Rekel je: »Glej, sklepam zavezo: vpričo vsega tvojega ljudstva bom delal čudeže, kakršni se niso zgodili na vsej zemlji in pri nobenem narodu. In vse ljudstvo, med katerim prebivaš, bo videlo Gospodovo delo; kajti strah vzbujajoče je, kar bom storil s teboj.

^34:11 Pazi na to, kar ti danes zapovedujem! Glej, pregnal bom pred teboj Amoréjce, Kánaance, Hetejce, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce.

^34:12 Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ne postanejo past v tvoji sredi!

^34:13 Temveč podrite njihove oltarje, razbijte spomenike in posekajte njihove svete kole!

^34:14 Kajti ne smeš se priklanjati drugemu bogu, ker je Gospodovo ime ›Ljubosumni‹, ljubosumen Bog je.

^34:15 Nikar ne sklepaj zaveze s prebivalci dežele! Kadar bi se vlačugali s svojimi bogovi in darovali svojim bogovom, bi te vabili in bi jedel od njihove daritve;

^34:16 jemal bi njihove hčere za tvoje sinove in njihove hčere bi se vlačugale s svojimi bogovi in zapeljevale tvoje sinove, da bi se vlačugali z njihovimi bogovi.

^34:17 Ne delaj si ulitih bogov!

^34:18 Praznuj praznik nekvašenega kruha! Sedem dni jej nekvašeni kruh ob določenem času v mesecu abíbu, kakor sem ti zapovedal; kajti v mesecu abíbu si odšel iz Egipta.

^34:19 Kar koli prvo odpre materino naročje, je moje; vsak prvi moški mladič tvoje živine, goveda in drobnice.

^34:20 Prvega mladiča osla pa odkupi z jagnjetom; če ga ne odkupiš, mu zlômi tilnik! Vsakega prvorojenca izmed svojih sinov moraš odkupiti. In ne prikažite se pred menoj praznih rok!

^34:21 Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj; počivaj tudi ob času oranja in ob času žetve!

^34:22 Obhajaj praznik tednov za prvine pšenične žetve in praznik spravljanja pridelkov ob koncu leta!

^34:23 Trikrat v letu naj se vsi tvoji moški prikažejo pred obličjem Gospoda Boga, Izraelovega Boga.

^34:24 Kajti pregnal bom narode pred teboj in razširil tvoje pokrajine in nihče ne bo zahlepel po tvoji deželi, kadar pojdeš, da se trikrat na leto prikažeš pred obličjem Gospoda, svojega Boga.

^34:25 Ne daruj krvi moje klavne daritve s kvašenim kruhom in daritev praznika pashe naj ne ostane do jutra!

^34:26 Najboljše prvine svoje zemlje prinašaj v hišo Gospoda, svojega Boga! Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!«

^34:27 Potem je Gospod rekel Mojzesu: »Zapiši te besede, kajti z njimi sklepam zavezo s teboj in z Izraelom!«

^34:28 Bil je tam pri Gospodu štirideset dni in štirideset noči; ni jedel kruha in ni pil vode. Napisal je na plošči besede zaveze, deset besed.

^34:29 In ko je Mojzes šel s Sinajske gore – obe plošči pričevanja sta bili v Mojzesovi roki, ko je šel z gore –, Mojzes ni vedel, da koža njegovega obraza žari zaradi pogovora z njim.

^34:30 Aron in vsi Izraelovi sinovi so videli Mojzesa in glej, koža njegovega obraza je žarela; in bali so se mu približati.

^34:31 Mojzes pa jih je poklical in Aron in vsi knezi skupnosti so se vrnili k njemu. Govoril je z njimi.

^34:32 Nato so se približali vsi Izraelovi sinovi in zapovedal jim je vse, kar je Gospod z njim govoril na Sinajski gori.

^34:33 Ko je nehal govoriti z njimi, si je zagrnil obraz.

^34:34 Kadar je Mojzes prišel pred Gospoda, da bi z njim govoril, si je snel zagrinjalo, dokler ni odšel. Potem ko je šel ven, je povedal Izraelovim sinovom, kar mu je bilo zapovedano.

^34:35 In Izraelovi sinovi so videli Mojzesov obraz, kako žari koža Mojzesovega obraza. Potem si je Mojzes spet zagrnil obraz, dokler ni šel, da bi govoril z njim.

^35:1 Mojzes je zbral vso skupnost Izraelovih sinov in jim rekel: »To so stvari, ki jih je Gospod zapovedal narediti.

^35:2 Šest dni naj se opravlja delo, sedmi dan pa vam bodi svet, sobota, dan počitka za Gospoda! Kdor koli bi ta dan delal, mora umreti.

^35:3 Na sobotni dan ne smete netiti ognja v nobenem svojih prebivališč.«

^35:4 In Mojzes je rekel vsej skupnosti Izraelovih sinov: »To je beseda, ki jo je zapovedal Gospod in rekel:

^35:5 ›Vzemite od tega, kar imate, dar za Gospoda! Vsak, ki ga srce nagiba k temu, naj prinese kot dar za Gospoda: zlato, srebro in bron;

^35:6 višnjev in rdeč škrlat, karmezin, tančico in kozjo dlako;

^35:7 rdeče barvane ovnove kože, delfinove kože in akacijev les;

^35:8 olje za svetilnico, dišave za mazilno olje in za dišeče kadilo;

^35:9 oniksove kamne in okrasne kamne za efód in naprsnik.

^35:10 Vsi strokovnjaki med vami naj pridejo in naredijo vse, kar je zapovedal Gospod:

^35:11 prebivališče z njegovo šotorsko streho in pregrinjalom, kljuke, deske, zapahe, stebre in podstavke;

^35:12 skrinjo in njena drogova, spravni pokrov in zastirajoče zagrinjalo;

^35:13 mizo in njena drogova in vse njene posode ter hlebe obličja;

^35:14 svečnik svetilnice in njegove priprave, svetilke in olje za svetilnico;

^35:15 kadilni oltar in njegova drogova; mazilno olje in dišeče kadilo; vhodno zagrinjalo za vhod v prebivališče;

^35:16 oltar za žgalne daritve in njegovo bronasto rešetko, drogova in vse priprave; umivalnik in njegovo stojalo;

^35:17 zavese za dvorišče in njegove stebre in njihove podstavke ter zagrinjalo za vrata na dvorišče;

^35:18 količke za prebivališče in količke za dvorišče in njihove vrvi;

^35:19 obredna oblačila za službo v svetišču, sveta oblačila za duhovnika Arona in oblačila njegovih sinov za duhovniško službo.‹«

^35:20 Tedaj je vsa skupnost Izraelovih sinov odšla izpred Mojzesa.

^35:21 Potem pa so prišli vsi, katerim je tako velelo srce, in vsi, ki jih je k temu nagibal njihov duh. Prinesli so dar za Gospoda, za izdelavo shodnega šotora, za vso službo pri njem in za sveta oblačila.

^35:22 Prišli so tako možje kot žene; vsi, ki jih je srce nagibalo k temu, so prinesli zaponke, uhane, prstane, ogrlice, vsakovrstno zlatnino; vsak, kdor je hotel darovati zlat dar Gospodu,

^35:23 in vsak, kdor je imel višnjev in rdeč škrlat, karmezin, tančico, kozjo dlako, rdeče barvane ovnove kože in delfinove kože, jih je prinesel.

^35:24 Vsak, kdor je hotel pokloniti srebrn in bronast dar, je prinesel dar Gospodu. In vsak, kdor je imel akacijev les za kakršno koli bogoslužno napravo, ga je prinesel.

^35:25 Vse spretne žene so s svojimi rokami predle in prinesle, kar so napredle: višnjev in rdeč škrlat, karmezin in tančico.

^35:26 In vse žene, obdarovane s spretnostjo, so predle kozjo dlako.

^35:27 Knezi pa so prinesli oniksove kamne in okrasne kamne za efód in naprsnik,

^35:28 dišave in olje za svetilnico, za mazilno olje in za dišeče kadilo.

^35:29 Tako so prinesli Izraelovi sinovi, možje in žene, ki jih je njihovo srce nagibalo, da bi kaj darovali za kakršno koli napravo, ki jo je Gospod po Mojzesu zapovedal narediti, prostovoljni dar Gospodu.

^35:30 Mojzes je rekel Izraelovim sinovom: »Glejte, Gospod je po imenu poklical Becaléla, sina Urijája, Hurovega sina, iz Judovega rodu,

^35:31 in ga napolnil z Božjim duhom, z modrostjo, razumnostjo in vednostjo za vsakršno delo,

^35:32 da napravi načrte za delo iz zlata, srebra in brona;

^35:33 za rezanje kamnov, ki naj bi jih vdelavali, za rezbarjenje lesa, za izdelavo vsakega umetelnega dela.

^35:34 In dal mu je v srce dar poučevanja, njemu in Oholiábu, Ahisamáhovemu sinu iz Danovega rodu.

^35:35 Napolnil ju je z modrostjo, da bi opravila vsakršno delo, kakršno opravljajo rezbar, tkalski mojster, vezilec na višnjevem in rdečem škrlatu, karmezinu in tančici in tkalec; bila sta zmožna narediti vsako delo in izdelovati načrte.

^36:1 Becalél, Oholiáb in vsi sposobni, ki jim je Gospod dal modrost in razumnost, da znajo narediti vsakršno delo za postavitev svetišča, naj naredijo, kar je Gospod zapovedal.«

^36:2 Potem je Mojzes poklical Becaléla, Oholiába in vse strokovnjake, ki jih je Gospod obdaril s sposobnostjo, vse, ki jih je srce nagibalo, da bi se lotili dela in ga opravili.

^36:3 Vzeli so od Mojzesa vse darove, ki so jih prinesli Izraelovi sinovi, da bi pripravili, kar je potrebno za postavitev svetišča. Ker pa so mu jutro za jutrom še prinašali prostovoljne darove,

^36:4 so prišli vsi sposobni za delo pri svetišču, vsak od dela, ki ga je opravljal.

^36:5 Rekli so Mojzesu: »Ljudstvo prinaša več, kakor je potrebno, da se opravi delo, ki ga je zapovedal Gospod.«

^36:6 Zato je Mojzes zapovedal in raznesli so glas po taboru ter rekli: »Ne moški ne ženska naj ne delata več za dar za svetišče!« In ljudstvo je nehalo prinašati.

^36:7 Dovolj so namreč darovali za vsa dela, ki jih je bilo treba opraviti, in ostajalo je.

^36:8 Vsi strokovnjaki so naredili prebivališče iz desetih preprog iz sukane tančice, višnjevega in rdečega škrlata in karmezina; naredili so jih z umetelno vtkanimi kerubi.

^36:9 Preproga je bila osemindvajset komolcev dolga in štiri komolce široka; ista mera je bila za vse preproge.

^36:10 Pet preprog je povezal drugo z drugo in drugih pet je prav tako povezal drugo z drugo.

^36:11 Naredil je zanke iz višnjevega škrlata na robu ene preproge ob kraju prvega poveza; enako je naredil na robu skrajne preproge drugega poveza.

^36:12 Naredil je petdeset zank na eni preprogi in petdeset zank na skrajni preprogi drugega poveza; zanke so bile druga nasproti drugi.

^36:13 In naredil je petdeset zlatih kljuk in spel preproge s kljukami, tako da je bilo prebivališče ena celota.

^36:14 Potem je naredil preproge iz kozje dlake za šotorsko streho nad prebivališčem; naredil je enajst preprog.

^36:15 Preproga je bila trideset komolcev dolga in štiri komolce široka; za vseh enajst preprog je bila ista mera.

^36:16 Povezal je pet preprog posebej in šest preprog posebej.

^36:17 In naredil je petdeset zank na robu skrajne preproge prvega poveza in petdeset na robu preproge drugega poveza.

^36:18 Naredil je petdeset bronastih kljuk, da je spel šotorsko streho, tako da je bila celota.

^36:19 Potem je naredil za šotorsko streho pregrinjalo iz rdeče barvanih ovnovih kož in čez to pregrinjalo iz delfinovih kož.

^36:20 Naredil je pokonci stoječe deske iz akacijevega lesa.

^36:21 Vsaka deska je bila deset komolcev dolga in poldrugi komolec široka.

^36:22 Vsaka deska je imela dva čepa za medsebojno povezavo; tako je naredil pri vseh deskah prebivališča.

^36:23 Naredil je deske za prebivališče: dvajset desk za južno stran proti poldnevu;

^36:24 in štirideset srebrnih podstavkov je dal pod dvajset desk, po dva podstavka pod vsako desko za njena dva čepa.

^36:25 In za drugo stran prebivališča, ki gleda proti severu, je naredil dvajset desk

^36:26 skupaj s štiridesetimi srebrnimi podstavki, po dva podstavka pod vsako desko.

^36:27 Za zadnjo stran prebivališča, proti zahodu, je naredil šest desk.

^36:28 In dve deski je naredil za vogala pri prebivališču ob zadnji strani.

^36:29 Bili sta spodaj dvodelni, na vrhu pa sta se stikali, pri prvem obroču; taki je naredil obe za oba vogala.

^36:30 Bilo je torej osem desk in zanje šestnajst srebrnih podstavkov, po dva podstavka pod vsako desko.

^36:31 Potem je naredil zapahe iz akacijevega lesa: pet za deske na eni strani prebivališča,

^36:32 pet zapahov za deske na drugi strani prebivališča in pet na zadnji strani prebivališča proti zahodu.

^36:33 Srednji zapah je naredil tako, da je šel sredi desk od enega konca do drugega.

^36:34 Deske je pozlatil in zanje naredil obroče iz zlata, da so skoznje vtikali zapahe; tudi zapahe je pozlatil.

^36:35 Naredil je zagrinjalo iz višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice; naredil ga je z umetelno vtkanimi kerubi.

^36:36 In zanj je napravil štiri stebre iz akacijevega lesa in jih pozlatil; tudi njihovi kavlji so bili iz zlata. Zanje je ulil štiri srebrne podstavke.

^36:37 Potem je naredil zagrinjalo za vhod v šotor iz višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice z umetelnim vezenjem

^36:38 in pet stebrov s kavlji; pozlatil je njihove glaviče in vezi; petero podstavkov pa je bilo iz brona.

^37:1 Becalél je naredil skrinjo iz akacijevega lesa; dva komolca in pol je bila dolga, poldrugi komolec široka in poldrugi komolec visoka.

^37:2 Prevlekel jo je znotraj in zunaj s čistim zlatom in ji naredil okrog in okrog zlat venec.

^37:3 Ulil je zanjo štiri zlate obroče za njene štiri noge: dva obroča na eni strani in dva obroča na drugi.

^37:4 Naredil je drogova iz akacijevega lesa in ju pozlatil.

^37:5 In vtaknil je drogova v obroče ob straneh skrinje, da so skrinjo lahko nosili.

^37:6 Potem je naredil spravni pokrov iz čistega zlata; dva komolca in pol je bil dolg in poldrugi komolec širok.

^37:7 Naredil je dva keruba iz zlata; s kovanim delom ju je naredil na obeh koncih spravnega pokrova,

^37:8 enega keruba na enem koncu, drugega pa na drugem; tako je naredil keruba, da sta se dvigala iznad spravnega pokrova na obeh njegovih koncih.

^37:9 Razprostirala sta peruti navzgor in z njimi zaslanjala spravni pokrov, obrnjena z obrazom drug proti drugemu; obraza kerubov sta gledala na spravni pokrov.

^37:10 Naredil je mizo iz akacijevega lesa; dva komolca je bila dolga, en komolec široka in poldrugi komolec visoka.

^37:11 Prevlekel jo je s čistim zlatom in ji naredil zlat venec okrog in okrog.

^37:12 Okrog ji je naredil za dlan širok okvir in napravil na okviru zlat venec.

^37:13 Ulil je zanjo štiri zlate obroče in dal obroče na štiri vogale pri njenih štirih nogah.

^37:14 Tik ob okviru so bili obroči, da so vanje vtikali drogova in so mizo lahko nosili.

^37:15 Naredil je drogova iz akacijevega lesa in ju pozlatil, da se je miza mogla nositi.

^37:16 Iz čistega zlata je naredil tudi posode za mizo: sklede, torilca, vrče in kozarce, s katerimi so se izlivale pitne daritve.

^37:17 Potem je naredil svečnik iz čistega zlata; s kovanjem ga je naredil, njegovo nogo in deblo; z njim vred so bile iz celega njegove čaše, popki in cveti.

^37:18 Šest vej je izhajalo iz njegovih strani: tri veje svečnika z ene strani in tri veje z druge.

^37:19 Po tri mandeljnovemu cvetu podobne čaše s popkom in cvetom so bile na vsaki veji; tako je bilo na šestih vejah, ki so izhajale iz svečnika.

^37:20 Na svečniku samem so bile štiri mandeljnovemu cvetu podobne čaše s popki in cveti.

^37:21 In sicer je bil popek pod dvema vejama, kjer izhajata iz svečnika, in popek pod drugima dvema vejama, kjer izhajata iz svečnika, in popek pod zadnjima dvema vejama, kjer izhajata iz svečnika; tako je bilo pri šestih vejah, izhajajočih iz svečnika.

^37:22 Ti popki in te veje so bili z njim vred iz celega; vse je bilo eno samo kovano delo iz čistega zlata.

^37:23 Naredil je zanj sedem svetilk, utrinjače in skledice iz čistega zlata.

^37:24 Naredil ga je iz enega talenta čistega zlata z vsemi njegovimi napravami vred.

^37:25 Potem je naredil kadilni oltar iz akacijevega lesa; en komolec je bil dolg, en komolec širok, štirioglat, in dva komolca visok; rogovi so bili z njim vred iz celega.

^37:26 Prevlekel ga je s čistim zlatom: ploščo, stene okrog in okrog in rogove; in napravil mu je okrog zlat venec.

^37:27 Naredil je zanj dva zlata obroča pod vencem na obeh straneh, na obeh nasprotnih koncih, da so vanju vtikali drogova, da so ga na njiju nosili.

^37:28 Drogova je naredil iz akacijevega lesa in ju pozlatil.

^37:29 Napravil je tudi olje za sveto maziljenje in čisto dišeče kadilo, kakor ga dela mazilar.

^38:1 Potem je naredil oltar za žgalne daritve iz akacijevega lesa: pet komolcev dolg, pet komolcev širok, štirioglat, in tri komolce visok.

^38:2 Naredil mu je rogove na štirih vogalih, tako da so bili rogovi z njim vred iz celega, in ga prevlekel z bronom.

^38:3 Naredil je vse priprave pri oltarju: lonce, lopate, kotlice, vilice in ponve; vse te priprave je naredil iz brona.

^38:4 Za oltar je naredil tudi rešetko, mrežast izdelek iz brona, in jo dal pod obrobek, da je segala do polovice višine oltarja.

^38:5 Ulil je štiri obroče na štirih vogalih bronaste rešetke, da so vanje vtikali drogova.

^38:6 Drogova je naredil iz akacijevega lesa in ju prevlekel z bronom.

^38:7 Vtaknil je drogova v obroče ob straneh oltarja, da so ga z njima lahko nosili. Naredil ga je votlega, iz desk.

^38:8 Potem je naredil bronast umivalnik z bronastim stojalom iz ogledal službujočih žena, ki so služile pri vhodu v shodni šotor.

^38:9 Potem je naredil dvorišče. Za poldansko stran, proti jugu, so bile zavese za dvorišče iz sukane tančice, sto komolcev dolge;

^38:10 zanje je bilo dvajset stebrov z dvajsetimi podstavki iz brona, kavlji stebrov in njihove vezi pa so bili iz srebra.

^38:11 Za severno stran so bile zavese dolge sto komolcev; zanje je bilo dvajset stebrov z dvajsetimi podstavki iz brona, kavlji stebrov in njihove vezi pa so bili iz srebra.

^38:12 Na zahodni strani so bile zavese dolge petdeset komolcev; zanje je bilo deset stebrov z desetimi podstavki; kavlji stebrov in njihove vezi so bili iz srebra.

^38:13 Na vzhodni strani pa petdeset komolcev:

^38:14 petnajst komolcev zaves na enem krilu, zanje trije stebri s tremi podstavki;

^38:15 in enako za drugo krilo. Z ene in druge strani vrat na dvorišče je bilo petnajst komolcev zaves, zanje trije stebri s tremi podstavki.

^38:16 Vse zavese okrog in okrog dvorišča so bile iz sukane tančice,

^38:17 podstavki za stebre iz brona, kavlji stebrov in njihove vezi iz srebra in prevleka njihovih glavičev iz srebra; vsi stebri dvorišča so imeli srebrne vezi.

^38:18 Zagrinjalo vrat na dvorišče je bilo umetelno vezenje iz višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice; bilo je dvajset komolcev dolgo in pet komolcev visoko po širini, v skladu z zavesami na dvorišču.

^38:19 Njihovi štirje stebri s štirimi podstavki so bili iz brona; njihovi kavlji so bili iz srebra in prevleka njihovih glavičev in njihove vezi iz srebra.

^38:20 Vsi količki za prebivališče in za dvorišče okrog in okrog so bili iz brona.

^38:21 To je obračun za prebivališče, prebivališče pričevanja, ki ga je dal izračunati Mojzes. To je bilo opravilo levitov pod vodstvom Itamárja, sina duhovnika Arona.

^38:22 Becalél, sin Urijája, Hurovega sina, iz Judovega rodu, je naredil vse, kar je Gospod zapovedal Mojzesu.

^38:23 Z njim je bil Oholiáb, Ahisamáhov sin iz Danovega rodu: rezbar, tkalski mojster in vezilec na višnjevem in rdečem škrlatu, karmezinu in sukani tančici.

^38:24 Vsega zlata, kar so ga porabili za delo pri vseh delih pri svetišču – darovanega zlata –, je bilo devetindvajset talentov in sedemsto trideset šeklov, po svetiščnem šeklu.

^38:25 Srebra teh, ki so bili v skupnosti prešteti, je bilo sto talentov in tisoč sedemsto petinsedemdeset šeklov, po svetiščnem šeklu:

^38:26 pol šekla na glavo, polovica šekla – po svetiščnem šeklu – od vsakega, ki je prešel k preštetim, od dvajset let starih in čez, torej od šeststo tri tisoč petsto petdeset mož.

^38:27 Za ulivanje podstavkov za svetišče in podstavkov za zagrinjalo so porabili sto talentov srebra, sto podstavkov iz stotih talentov, torej talent za podstavek.

^38:28 Iz tisoč sedemsto petinsedemdesetih šeklov je naredil kavlje za stebre, posrebril njihove glaviče in jih opremil z vezmi.

^38:29 Darovanega brona je bilo sedemdeset talentov in dva tisoč štiristo šeklov.

^38:30 Iz njega je naredil podstavke pri vhodu v shodni šotor, bronasti oltar, njegovo bronasto rešetko, vse priprave pri oltarju,

^38:31 podstavke dvorišča okrog in okrog, podstavke pri vratih na dvorišče, vse količke prebivališča in vse količke dvorišča okrog in okrog.

^39:1 Iz višnjevega in rdečega škrlata in karmezina so naredili obredna oblačila za službo v svetišču; naredili so sveta oblačila za Arona, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^39:2 Naredil je efód iz zlata, višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice.

^39:3 Zlato so skovali v liste in jih razrezali v niti, da so jih vdelali v višnjev in rdeč škrlat, v karmezin in v tančico, kakor to dela tkalski mojster.

^39:4 Naredili so mu obramna dela, ki sta se sklepala; na obeh koncih se je zapenjal.

^39:5 Preveza, ki je bila na njem, je bila narejena enako in iz celega z njim, iz zlata, višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^39:6 Napravili so oniksova kamna, tako da sta bila obdana z zlato pletenino in imela vrezana imena Izraelovih sinov, kakor jih zna vrezati pečatar.

^39:7 In pritrdili so ju na obramna dela efóda kot kamna spomina na Izraelove sinove, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^39:8 Naprsnik je naredil kot umetelno tkano delo, kakor je narejen efód, iz zlata, višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice.

^39:9 Naprsnik je bil štirioglat; naredili pa so ga v dve gubi, pedenj dolgega in pedenj širokega, v dve gubi.

^39:10 Vanj so vdelali kamne v štirih vrstah: vrsta karneol, topaz in smaragd je bila prva vrsta;

^39:11 druga vrsta: rubin, safir in jaspis;

^39:12 tretja vrsta: hijacint, ahat in ametist;

^39:13 četrta vrsta: hrizolit, beril in oniks. Ko so jih vdelali, so jih obdali z zlato pletenino.

^39:14 Kamnov je bilo glede na imena Izraelovih sinov dvanajst, po njihovih imenih; vrezani so bili kakor pečati, vsak s svojim imenom, za dvanajst rodov.

^39:15 Na naprsnik so dali spleteni verižici, narejeni kakor vrvici iz čistega zlata.

^39:16 Naredili so dve zlati pletenini in dva zlata obročka in pritrdili obročka na dveh koncih naprsnika.

^39:17 Potem so zlati vrvici položili v obročka na koncih naprsnika,

^39:18 druga konca obeh vrvic pa so zapeli v pletenini in ju vtaknili v obramna dela efóda od spredaj.

^39:19 Naredili so še dva zlata obročka in ju vstavili v konca naprsnika na njegov notranji rob, ki je obrnjen proti efódu.

^39:20 Potem so naredili dva zlata obročka in ju pritrdili v obramna dela efóda, spodaj ob sprednji strani, tam, kjer se zapenjata, nad prevezo efóda.

^39:21 In privezali so naprsnik z obročkoma k obročkoma efóda z vrvico iz višnjevega škrlata, tako da je bil nad prevezo efóda in se naprsnik ni premikal od efóda, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^39:22 Potem je naredil vrhnje oblačilo k efódu kot tkalčevo delo, célo iz višnjevega škrlata.

^39:23 Odprtina sredi vrhnjega oblačila je bila kakor odprtina pri oklepu; ob odprtini je bil tkan rob, da se ni trgala.

^39:24 Na robu vrhnjega oblačila pa so naredili granatna jabolka iz višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in sukane tančice.

^39:25 Naredili so zvončke iz čistega zlata in jih pritrdili sredi med granatna jabolka na rob vrhnjega oblačila okrog in okrog, sredi med granatna jabolka:

^39:26 zvonček in granatno jabolko, zvonček in granatno jabolko, okrog in okrog po robu vrhnjega oblačila za službo, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^39:27 Potem so kot tkalčevo delo naredili spodnje oblačilo iz tančice, za Arona in njegove sinove,

^39:28 pokrivalo iz tančice, okrašene visoke čepice iz tančice in platnene hlače iz sukane tančice,

^39:29 pas iz sukane tančice, višnjevega in rdečega škrlata in karmezina z umetelnim vezenjem, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^39:30 Potem so naredili ploščico, sveti načelek, iz čistega zlata in napisali nanjo, kakor se vrezuje pisanje v pečat: »Sveto Gospodu!«

^39:31 In pripeli so nanjo vrvico iz višnjevega škrlata, da se je privezala zgoraj na pokrivalu, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^39:32 Tako je bilo končano vse delo pri prebivališču shodnega šotora. Izraelovi sinovi so naredili natanko tako, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu; tako so naredili.

^39:33 K Mojzesu so prinesli prebivališče, šotor in vse njegove priprave, kljuke, deske, zapahe, stebre in podstavke,

^39:34 pregrinjalo iz rdeče barvanih ovnovih kož, pregrinjalo iz delfinovih kož in zastirajoče zagrinjalo,

^39:35 skrinjo pričevanja, njena drogova in spravni pokrov,

^39:36 mizo z vsemi posodami in hlebe obličja,

^39:37 čisti svečnik, njegove svetilke, vse njegove priprave in olje za luč,

^39:38 zlati oltar, mazilno olje, dišeče kadilo, zagrinjalo pri vhodu v šotor,

^39:39 bronasti oltar, njegovo bronasto rešetko, drogova in vse njegove priprave, umivalnik in njegovo stojalo,

^39:40 zavese za dvorišče, njegove stebre in podstavke, zagrinjalo za vrata na dvorišče, vrvi, količke in vse priprave za službo v prebivališču, za shodni šotor,

^39:41 obredna oblačila za službo v svetišču, sveta oblačila za duhovnika Arona in oblačila njegovih sinov za duhovniško službo.

^39:42 Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, so Izraelovi sinovi opravili vse delo.

^39:43 Mojzes je tedaj videl, da so dokončali vse delo; kakor je Gospod zapovedal, tako so naredili. In Mojzes jih je blagoslovil.

^40:1 Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel:

^40:2 »Prvi dan prvega meseca postavi prebivališče shodnega šotora!

^40:3 Postavi tja skrinjo pričevanja in jo zakrij z zagrinjalom!

^40:4 Prinesi mizo in urêdi njeno opremo; prinesi tudi svečnik in natakni svetilke!

^40:5 Postavi zlati kadilni oltar pred skrinjo pričevanja in obesi zagrinjalo pri vhodu v prebivališče!

^40:6 Postavi oltar za žgalne daritve pred vhod v prebivališče shodnega šotora!

^40:7 Postavi umivalnik med shodni šotor in oltar ter vlij vanj vode!

^40:8 Naokrog napravi dvorišče in obesi zagrinjalo pri vratih na dvorišče!

^40:9 Vzemi mazilno olje in pomazili prebivališče in vse, kar je v njem, pa ga posvéti in vse njegove priprave, da bo sveto!

^40:10 Pomazili oltar za žgalne daritve in vse njegove priprave in posvéti oltar, da bo oltar nadvse svet!

^40:11 Pomazili umivalnik in njegovo stojalo in ga posvéti!

^40:12 Potem pripelji Arona in njegove sinove k vhodu v shodni šotor in jih umij z vodo!

^40:13 Obleci Arona v sveta oblačila, pomazili ga in ga posvéti, da mi bo služil kot duhovnik.

^40:14 Tudi njegove sinove pripelji in jih obleci v spodnja oblačila

^40:15 ter jih pomazili, kakor si mazilil njihovega očeta, da mi bodo služili kot duhovniki! Maziljenje naj jim podeli duhovništvo za vedno, iz roda v rod.«

^40:16 Mojzes je to storil; natanko tako, kakor mu je Gospod zapovedal, je storil.

^40:17 Prvi dan prvega meseca v drugem letu je bilo prebivališče postavljeno.

^40:18 Mojzes je postavil prebivališče: namestil je podstavke, postavil deske, vtaknil zapahe in postavil stebre.

^40:19 Razpel je šotorsko streho čez prebivališče in prek nje položil vrhnje šotorsko pregrinjalo, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^40:20 Vzel je pričevanje in ga položil v skrinjo, vtaknil je drogova ob skrinjo in položil spravni pokrov na skrinjo.

^40:21 Prinesel je skrinjo v prebivališče, obesil zagrinjalo za zastiranje in zastrl skrinjo pričevanja, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^40:22 Potem je postavil mizo v shodni šotor na severno stran prebivališča, zunaj zagrinjala.

^40:23 Nanjo je naložil hlebe kruha v vrsto pred Gospodom, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^40:24 Svečnik je postavil v shodni šotor nasproti mizi na južno stran prebivališča.

^40:25 In postavil je svetilke gor pred Gospodom, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^40:26 Zlati oltar je postavil v shodni šotor pred zagrinjalo.

^40:27 Na njem je zažgal dišeče kadilo, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^40:28 Nato je obesil zagrinjalo pri vhodu v prebivališče.

^40:29 Oltar za žgalne daritve je postavil pred vhod v prebivališče shodnega šotora in daroval na njem žgalno in jedilno daritev, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^40:30 Umivalnik je postavil med shodni šotor in oltar ter vlil vanj vode za umivanje.

^40:31 Z njo so si Mojzes, Aron in njegovi sinovi umivali roke in noge.

^40:32 Kadar so šli v shodni šotor in kadar so se bližali oltarju, so se umili, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^40:33 Okoli prebivališča in oltarja je napravil dvorišče ter obesil zagrinjalo pri vratih na dvorišče. Tako je Mojzes dokončal delo.

^40:34 Shodni šotor je tedaj pokril oblak in Gospodovo veličastvo je napolnilo prebivališče.

^40:35 In Mojzes ni mogel vstopiti v shodni šotor, kajti oblak je obstal nad njim in Gospodovo veličastvo je napolnjevalo prebivališče.

^40:36 Kadar koli se je oblak vzdignil iznad prebivališča, so se Izraelovi sinovi odpravili, dokler so bili na potovanju.

^40:37 Če pa se oblak ni vzdignil, se niso odpravili do dne, ko se je vzdignil.

^40:38 Kajti Gospodov oblak je bil podnevi na prebivališču, ponoči pa je bil ogenj v njem pred očmi vse Izraelove hiše, dokler so bili na potovanju.