Drugo Janezovo pismo
Poglavje 1
1:1 Starešina izvoljeni gospe in njenim otrokom, ki jih ljubim v resnici, pa ne le jaz, temveč tudi vsi, ki so spoznali resnico,
1:2 zaradi resnice, ki ostaja v nas in bo z nami na veke.
1:3 Z nami bo milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in od Očetovega Sina Jezusa Kristusa, v resnici in ljubezni.
1:4 Silno sem se razveselil, ko sem izvedel, da nekateri izmed tvojih otrok živijo po resnici, kakor smo dobili zapoved od Očeta.
1:5 Zdaj pa, gospa, te prosim, vendar ne, kakor bi ti pisal novo zapoved, ampak tisto, ki jo imamo od začetka: Ljubimo se med seboj!
1:6 Ljubezen je to, da živimo po njegovih zapovedih. Zapoved – to ste slišali že od začetka – pa je to, da naj živimo v ljubezni.
1:7 V svet je namreč odšlo veliko zapeljevalcev. Ti ne priznavajo, da je Jezus Kristus prišel v mesu. Tak je zapeljevalec in antikrist.
1:8 Glejte nase, da ne uničite, kar smo naredili, ampak dobite polno plačilo.
1:9 Kdor gre naprej in ne ostaja v Kristusovem nauku, nima Boga; kdor pa ostaja v nauku, ima Očeta in Sina.
1:10 Če kdo pride k vam, pa ne prinaša tega nauka, ga nikar ne sprejemajte v hišo in ga ne pozdravljajte.
1:11 Kdor ga pozdravi, je namreč soudeležen pri njegovih hudobnih delih.
1:12 Še veliko bi vam lahko napisal, pa tega nisem hotel narediti s papirjem in črnilom, saj upam, da pridem k vam in vam spregovorim iz oči v oči, da bo naše veselje dopolnjeno.
1:13 Pozdravljajo te otroci tvoje izvoljene sestre.