Druga kronika

^1:1 Salomon, Davidov sin, si je utrdil kraljevo oblast; Gospod, njegov Bog, je bil z njim in ga je visoko povzdignil.

^1:2 Salomon je sklical vse Izraelce, poveljnike tisočnij in stotnij, sodnike in vse vojvode po vsem Izraelu, družinske poglavarje.

^1:3 In šli so, Salomon in ves zbor z njim, na višino, ki je bila v Gibeónu. Tam je bil namreč Božji shodni šotor, ki ga je bil naredil Gospodov služabnik Mojzes v puščavi. –

^1:4 Božjo skrinjo pa je David prenesel iz Kirját Jearíma na mesto, ki ga je sam pripravil zanjo: postavil je namreč zanjo šotor v Jeruzalemu. –

^1:5 Tudi bronasti oltar, ki ga je naredil Becalél, Uríjev sin in Hurov vnuk, je bil tam pred Gospodovim prebivališčem; tega sta Salomon in zbor poiskala.

^1:6 Salomon je tam na bronastem oltarju, ki je bil pred Gospodom, pri shodnem šotoru, daroval tisoč žgalnih daritev.

^1:7 Tisto noč se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!«

^1:8 Salomon je rekel Bogu: »Ti si mojemu očetu Davidu izkazoval veliko naklonjenost, mene pa si postavil za kralja namesto njega.

^1:9 O Gospod Bog, naj se zdaj uresniči tvoja obljuba mojemu očetu Davidu. Postavil si me namreč za kralja čez ljudstvo, ki je številno kakor prah zemlje.

^1:10 Daj mi zdaj modrost in znanje, da bom znal odhajati in prihajati pred tem ljudstvom! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu velikemu ljudstvu?«

^1:11 Bog je rekel Salomonu: »Ker ti je bilo to pri srcu in nisi prosil bogastva, premoženja in slave, ne smrti svojih sovražnikov, in tudi nisi prosil dolgega življenja, temveč si prosil zase modrosti in znanja, da bi mogel vladati mojemu ljudstvu, kateremu sem te postavil za kralja,

^1:12 ti bosta dana modrost in znanje. Pa tudi bogastvo, premoženje in slavo ti bom dal, kakršnih niso imeli kralji, ki so bili pred teboj, in tudi za tabo ne bo takšnega.«

^1:13 Nato se je Salomon z višine v Gibeónu, izpred shodnega šotora, vrnil v Jeruzalem in kraljeval nad Izraelom.

^1:14 Salomon si je nabral bojnih voz in konjenikov: imel je tisoč štiristo voz in dvanajst tisoč konjenikov. Nastanil jih je v mestih za bojne vozove in pri sebi v Jeruzalemu.

^1:15 Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu srebra in zlata kakor kamenja; dosegel je tudi, da je bilo ceder toliko kakor divjih smokev v Šéfeli.

^1:16 Konje za Salomona so dobivali iz Egipta in iz Koéja. Kraljevi kupci so jih dobavljali iz Koéja za določeno ceno.

^1:17 Voz, ki so ga pripeljali iz Egipta, je stal šeststo šeklov srebra, konj pa sto petdeset. Tako so jih posredovali tudi vsem hetejskim in arámskim kraljem.

^1:18 Salomon je sklenil zidati hišo Gospodovemu imenu, sebi pa kraljevo hišo.

^2:1 Tedaj je Salomon nabral sedemdeset tisoč nosačev, osemdeset tisoč kamnosekov v gorovju in tri tisoč šeststo nadzornikov nad njimi.

^2:2 Salomon je tirskemu kralju Hirámu poslal sporočilo in rekel: »Kakor si sodeloval z mojim očetom Davidom in mu poslal cedrovino, da si je sezidal hišo za stanovanje …

^2:3 Glej, jaz pa nameravam zidati hišo imenu Gospoda, svojega Boga, in mu jo posvetiti, da bodo pred njim zažigali dišeče kadilo, redno polagali položene hlebe in opravljali žgalne daritve zjutraj in zvečer, ob sobotah, mlajih in praznikih Gospoda, našega Boga; to je Izraelcem naloženo na veke.

^2:4 Hiša, ki jo nameravam zidati, bo velika; naš Bog je namreč večji kakor vsi bogovi.

^2:5 A kdo bi mu mogel sezidati hišo, saj ga nebo in nebes nebesa ne morejo obseči? In kdo sem jaz, da mu zidam hišo? A saj jo le zato, da se bo pred njim zažigalo kadilo.

^2:6 Pošlji mi zdaj moža, izurjenega za dela v zlatu, srebru, bronu, železu, rdečem škrlatu, karmezinu in višnjevem škrlatu. Naj zna tudi rezbariti, da se bo pridružil umetnikom, ki so pri meni v Judu in v Jeruzalemu in jih je pripravil že moj oče David.

^2:7 Pošlji mi tudi cedrovega, cipresovega in sándalovega lesa z Libanona! Vem namreč, da znajo tvoji služabniki sekati les na Libanonu; glej, moji služabniki pa bodo delali s tvojimi služabniki,

^2:8 da mi bodo pripravili obilo lesa, ker bo hiša, ki jo nameravam zidati, velika in čudovita.

^2:9 Glej, gozdnim delavcem, ki bodo sekali les, tvojim služabnikom, bom dajal za prehrano dvajset tisoč kadi pšenice, dvajset tisoč kadi ječmena, dvajset tisoč čebrov vina in dvajset tisoč čebrov olja.«

^2:10 Tirski kralj Hirám je odgovoril v pismu, ki ga je poslal Salomonu: »Ker Gospod ljubi svoje ljudstvo, te je postavil za kralja nad njim.«

^2:11 Hirám je še rekel: »Slavljen Gospod, Izraelov Bog, ki je naredil nebo in zemljo in dal kralju Davidu modrega sina, obdarjenega z razumnostjo in razsodnostjo, da bo sezidal hišo Gospodu, sebi pa kraljevo hišo.

^2:12 Zdaj ti torej pošiljam modrega in z razsodnostjo obdarjenega moža Hirám Abíja,

^2:13 ki je sin ene izmed Danovih hčera, njegov oče pa je Tirec. Izurjen je za dela v zlatu, srebru, bronu, železu, kamnu, lesu, v rdečem in višnjevem škrlatu, bisusu in karmezinu. Zna tudi rezljati vsakršne rezbarije in uresničiti vsakršno zamisel, ki mu jo predložijo, skupaj s tvojimi umetniki in z umetniki mojega gospoda Davida, tvojega očeta.

^2:14 Zdaj naj moj gospod pošlje svojim služabnikom pšenice, ječmena, olja in vina, kakor je govoril.

^2:15 Mi bomo posekali les z Libanona, kolikor ga boš potreboval, in ti ga v splavih spravili po morju v Jafo. Ti pa boš poskrbel, da ga prepeljejo gor v Jeruzalem.«

^2:16 Potem je Salomon preštel vse tujce, ki so bivali v izraelski deželi, podobno kot jih je preštel njegov oče David; našlo se jih je sto triinpetdeset tisoč šeststo.

^2:17 Sedemdeset tisoč izmed njih je določil za nosače, osemdeset tisoč za kamnoseke v gorovju, tri tisoč šeststo pa za nadzornike, da bi ljudi priganjali k delu.

^3:1 Salomon je začel zidati Gospodovo hišo v Jeruzalemu na griču Moríja, ki ga je izbral že njegov oče David – na kraju, ki ga je pripravil David – na mlatišču Jebusejca Arávna.

^3:2 Zidati je začel drugi dan drugega meseca v četrtem letu svojega kraljevanja.

^3:3 Tole so temelji, ki jih je Salomon določil za Božjo hišo: dolžina šestdeset komolcev – komolcev po nekdanji meri – in širina dvajset komolcev.

^3:4 Preddverje, ki je bilo spredaj, je bilo v smeri širine hiše dolgo dvajset, visoko pa sto dvajset komolcev. Znotraj ga je prevlekel s čistim zlatom.

^3:5 Véliko hišo je obložil s cipresovino, jo prevlekel z najboljšim zlatom in na njej oblikoval palme in verižaste čope.

^3:6 Hišo je polepšal tudi s tem, da jo je obložil z dragimi kamni. Zlato je bilo parvájimsko zlato.

^3:7 Tako je hišo oblekel z zlatom: njeno ogredje, prage, stene in vrata; na stene pa je vrezal kerube.

^3:8 Napravil je tudi hišo za presveto. To je bilo v smeri širine hiše dolgo dvajset komolcev in široko dvajset komolcev. Prevlekel ga je z najboljšim zlatom, za šeststo talentov.

^3:9 Teža žebljev je bila petdeset šeklov zlata. Tudi gornje izbe je oblekel z zlatom.

^3:10 V presvetem je naredil dva keruba, rezbarsko delo, in prevlekli so ju z zlatom.

^3:11 Peruti kerubov so segale dvajset komolcev v dolžino. Pet komolcev dolga perut enega se je dotikala stene hiše, druga pet komolcev dolga perut pa je segala do peruti drugega keruba.

^3:12 Pet komolcev dolga perut drugega keruba se je dotikala stene hiše, druga pet komolcev dolga perut pa je segala do peruti onega drugega keruba.

^3:13 Peruti teh kerubov so se torej razprostirale dvajset komolcev v širino. Stala pa sta na nogah in gledala proti hiši.

^3:14 Naredil je tudi zagrinjalo iz višnjevega in rdečega škrlata, karmezina in bisusa ter na njem oblikoval kerube.

^3:15 Pred hišo je postavil dva stebra, petintrideset komolcev visoka; glavič, ki je bil na vrhu, je meril pet komolcev.

^3:16 Naredil je verižaste čope, podobne ogrlici, in jih vdelal na vrh stebrov. Naredil je tudi sto granatnih jabolk in jih vdelal v verižaste čope.

^3:17 Stebra je postavil pred svetišče, enega na desno, drugega na levo. Tistega na desni je poimenoval Jahín, onega na levi pa Boaz.

^4:1 Naredil je tudi bronast oltar, dvajset komolcev dolg, dvajset komolcev širok in deset komolcev visok.

^4:2 Nato je naredil ulito morje. Od enega roba do drugega je merilo deset komolcev, bilo je okrogle oblike, pet komolcev visoko, trideset komolcev pa je znašal njegov obseg.

^4:3 Pod njim so ga krog in krog obdajale podobe volov, po deset na komolec. V dveh vrstah so morje obdajali voli, ki so bili uliti hkrati z njim.

^4:4 Stalo je na dvanajstih volih: trije so bili obrnjeni proti severu, trije proti zahodu, trije proti jugu in trije proti vzhodu. Na njih je počivalo morje. S svojim zadnjim delom so bili vsi obrnjeni navznoter.

^4:5 Debelo je bilo za dlan in njegov rob je bil oblikovan kakor rob čaše, podoben lilijinemu cvetu. Držalo je tri tisoč čebrov.

^4:6 Potem je naredil deset umivalnikov: pet jih je dal na južno in pet na severno stran; v njih so izpirali, kar je bilo pripravljeno za žgalno daritev. Morje pa je bilo za duhovnike, da so se v njem umivali.

^4:7 Dalje je naredil deset zlatih svečnikov, kakor je bilo predpisano, in jih postavil v tempelj, pet na desno in pet na levo.

^4:8 Tudi je naredil deset miz in jih postavil v tempelj, pet na desno in pet na levo. Tudi sto zlatih kropilnic je izdelal.

^4:9 Nato je napravil dvor za duhovnike in veliki dvor pa še vrata na dvor; vrata je prevlekel z bronom.

^4:10 Morje je postavil na desno stran, proti jugovzhodu.

^4:11 Hirám je naredil tudi posode, lopate in kropilnice. Tako je dokončal delo, ki ga je za kralja Salomona opravljal pri Božji hiši:

^4:12 dva stebra in zaobljena glaviča vrh obeh stebrov; dve mreži, da sta zastirali oba zaobljena glaviča vrh stebrov;

^4:13 štiristo granatnih jabolk za obe mreži, dve vrsti granatnih jabolk za vsako mrežo, da sta zastirali zaobljena glaviča na stebrih;

^4:14 naredil je stojala, naredil umivalnike na stojalih;

^4:15 eno morje in dvanajst volov pod njim;

^4:16 pa še posode, lopate in vilice z vsemi pripravami, ki so sodile zraven, je Hirám Abí naredil kralju Salomonu za Gospodovo hišo, iz glajenega brona.

^4:17 Uliti pa jih je dal kralj v ilovnati zemlji v Jordanski dolini med Sukótom in Cerédo.

^4:18 Salomon je dal vse te priprave izdelati v veliki množini, tako da se teža brona ni dala ugotoviti.

^4:19 Salomon je naredil vse priprave v Božji hiši: zlati oltar, mize, na katerih so bili hlebi obličja;

^4:20 svečnike in njihove svetilke iz čistega zlata, da bi po predpisu gorele pred notranjim svetiščem;

^4:21 zlate cvetove, svetilnice in utrinjala, vse iz najčistejšega zlata;

^4:22 nože, kropilnice, skodele in kadilnice iz čistega zlata. Tudi vhod v hišo, notranja vrata v presveto in vrata hiše v glavni prostor so bili iz zlata.

^5:1 Tako je bilo vse delo, ki ga je kralj Salomon opravil za Gospodovo hišo, dokončano. In Salomon je dal vanjo prenesti svete predmete, ki jih je bil posvetil njegov oče David: srebro, zlato in vse priprave je spravil v zakladnice Božje hiše.

^5:2 Tedaj je Salomon sklical Izraelove starešine in vse poglavarje rodov, kneze družin Izraelovih sinov, v Jeruzalem, da bi prenesli skrinjo Gospodove zaveze iz Davidovega mesta, to je s Siona.

^5:3 Vsi Izraelovi možje so se zbrali pri kralju ob prazniku, to je v sedmem mesecu.

^5:4 Ko so prišli vsi Izraelovi starešine, so leviti vzdignili skrinjo.

^5:5 Prenesli so gor skrinjo, shodni šotor in vse svete priprave v šotoru; nosili so jih levitski duhovniki.

^5:6 Kralj Salomon in ves Izraelov zbor, ki se je zbral ob njem pred skrinjo, je daroval toliko drobnice in goveda, da ju zaradi množine niso mogli ne prešteti ne izmeriti.

^5:7 Potem so duhovniki skrinjo Gospodove zaveze prinesli na njeno mesto, v notranje svetišče hiše, v presveto, pod peruti kerubov.

^5:8 Keruba sta razprostirala peruti nad mestom, kjer je stala skrinja, tako da sta keruba krila skrinjo in njena drogova od zgoraj.

^5:9 Drogova sta bila tako dolga, da je bilo njuna konca videti iz svetišča pred notranjim svetiščem, od zunaj pa ju ni bilo videti. Tam sta ostala do tega dne.

^5:10 V skrinji ni bilo drugega kakor dve tabli, ki ju je bil vanjo položil Mojzes pod Horebom, ko je Gospod sklenil zavezo z Izraelovimi sinovi ob izhodu iz Egipta.

^5:11 Ko so duhovniki prišli iz svetišča – vsi navzoči duhovniki ne glede na njihove skupine so se namreč prej posvetili –

^5:12 in ko so prišli še vsi leviti pevci, Asáf, Hemán, Jedutún, njihovi sinovi in bratje in so se oblečeni v bisus postavili s cimbalami, harfami in citrami na vzhodno stran oltarja – ob njih je bilo še sto dvajset duhovnikov, ki so znali trobiti na trobente –

^5:13 so trobentači in pevci enodušno in skladno zapeli v slavo in zahvalo Gospodu. Kakor hitro je zadonel glas trobent, cimbal in drugih glasbil v čast Gospodu, »ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota«, je hišo, Gospodovo hišo, napolnil oblak,

^5:14 tako da duhovniki zaradi oblaka niso mogli pristopiti, da bi opravili bogoslužje. Kajti Gospodovo veličastvo je napolnilo Božjo hišo.

^6:1 Tedaj je Salomon rekel: »Gospod je rekel, da hoče prebivati v temnem oblaku.

^6:2 In jaz sem ti sezidal veličastno hišo, mesto, kjer boš prebival na veke.«

^6:3 Nato se je kralj obrnil in blagoslovil ves Izraelov zbor, ki je medtem stal.

^6:4 Rekel je: »Slavljen, Gospod, Izraelov Bog, ki je s svojimi usti govoril mojemu očetu Davidu in s svojimi rokami izpolnil obljubo:

^6:5 ›Od dneva, ko sem izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele, si nisem iz nobenega Izraelovega rodu izbral mesta, kjer bi se sezidala hiša, da bi tam bilo moje ime. Tudi nisem nikogar izbral za vladarja nad svojim ljudstvom Izraelom.

^6:6 Pač pa sem izbral Jeruzalem, da bo v njem moje ime, in Davida sem izbral, da bi bil na čelu mojega ljudstva Izraela.‹

^6:7 Moj oče David je sicer imel namen zidati hišo imenu Gospoda, Izraelovega Boga.

^6:8 Toda Gospod je rekel mojemu očetu Davidu: ›Imel si namen zidati hišo mojemu imenu. Lepo, da si imel ta namen!

^6:9 Vendar te hiše ne boš zidal ti, ampak tvoj sin, ki se ti bo rodil; on bo zidal hišo mojemu imenu.‹

^6:10 Gospod je izpolnil obljubo, ki jo je dal: jaz sem stopil na mesto svojega očeta Davida in sedim na Izraelovem prestolu, kakor je Gospod obljubil. Sezidal sem hišo imenu Gospoda, Izraelovega Boga,

^6:11 in tja postavil skrinjo, v kateri je Gospodova zaveza, ki jo je sklenil z Izraelovimi sinovi.«

^6:12 Nato je vpričo vsega Izraelovega zbora stopil pred Gospodov oltar in razprostrl roke.

^6:13 Salomon je namreč napravil bronast oder in ga postavil v sredo zunanjega dvora; bil je pet komolcev dolg, pet komolcev širok in tri visok. Stopil je nanj, pokleknil pred vsem Izraelovim zborom, razprostrl roke proti nebu

^6:14 in rekel: »Gospod, Izraelov Bog, ni tebi enakega Boga ne v nebesih ne na zemlji. Ti ohranjaš zavezo in naklonjenost svojim služabnikom, ki z vsem srcem hodijo pred tvojim obličjem.

^6:15 Svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, si izpolnil, kar si mu obljubil. Kar si z usti govoril, si z roko naredil, kakor priča ta dan.

^6:16 Gospod, Izraelov Bog, izpolni zdaj svojemu služabniku Davidu, mojemu očetu, kar si mu obljubil, ko si rekel: ›Ne bo odstranjen izpred mojega obličja nobeden izmed tvojih, ki bodo sedeli na Izraelovem prestolu, če se bodo le tvoji potomci držali svoje poti, da bodo hodili v skladu z mojo postavo, kakor si ti hodil pred mojim obličjem.‹

^6:17 Zdaj torej, Gospod, Izraelov Bog, naj se uresniči beseda, ki si jo dal svojemu služabniku Davidu.

^6:18 Toda mar Bog res more prebivati pri ljudeh na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo sezidal!

^6:19 Vendar se ozri na molitev svojega služabnika in na njegovo prošnjo, Gospod, moj Bog, in usliši klic in molitev, ki jo tvoj služabnik moli pred teboj.

^6:20 Naj bodo tvoje oči noč in dan uprte v to hišo, v kraj, o katerem si obljubil, da boš tam postavil svoje ime; da boš uslišal molitev, ki jo tvoj služabnik moli na tem kraju.

^6:21 Poslušaj prošnje svojega služabnika in svojega ljudstva Izraela, ko bodo molili na tem kraju. Prisluhni s kraja, kjer prebivaš, iz nebes, poslušaj in odpuščaj!

^6:22 Če se kdo pregreši zoper svojega bližnjega in zahtevajo od njega, da se s prisego zapriseže, in pride zapriseč pred tvoj oltar v tej hiši,

^6:23 prisluhni iz nebes, ukrepaj in razsodi med svojima služabnikoma, da krivemu povrneš in njegovo početje spraviš na njegovo glavo, pravičnega pa opravičiš in mu povrneš po njegovi pravičnosti!

^6:24 Kadar bo tvoje ljudstvo Izrael poraženo pred sovražnikom, ker se bodo pregrešili proti tebi, pa se bodo vrnili, slavili tvoje ime in v tej hiši molili in prosili pred teboj,

^6:25 prisluhni iz nebes in odpusti greh svojega ljudstva Izraela in jih pripelji nazaj v deželo, ki si jo dal njim in njihovim očetom.

^6:26 Ko se bo nebo zaprlo in ne bo dežja, ker se bodo pregrešili proti tebi, pa bodo molili obrnjeni proti temu kraju, slavili tvoje ime in se spreobrnili od svojih grehov, ker jih boš ponižal,

^6:27 poslušaj v nebesih in odpusti greh svojih služabnikov in svojega ljudstva Izraela – saj jim ti kažeš pravo pot, po kateri naj hodijo – in pošlji dež svoji deželi, ki si jo dal svojemu ljudstvu v dediščino!

^6:28 Če bo v deželi nastala lakota, če se pojavijo kuga, snet, rja, kobilica rojivka in glodalka, če bo sovražnik oblegal katero njihovih mest, naj pride kakršna koli nadloga ali bolezen:

^6:29 vsaki molitvi, vsaki prošnji katerega koli človeka ali vsega tvojega ljudstva Izraela, ki bo doživljal stisko in bolečino in razprostrl roke proti tej hiši,

^6:30 prisluhni iz nebes, s kraja, kjer prebivaš, ter odpusti in povrni vsakemu po vseh njegovih delih, ker poznaš njegovo srce – saj edino ti poznaš srca človeških otrok –

^6:31 da se te bodo bali in hodili po tvojih poteh vse dni, dokler bodo živeli v deželi, ki si jo dal našim očetom.

^6:32 Tudi tujca, ki ni iz tvojega ljudstva Izraela, temveč bo prišel iz daljne dežele zaradi tvojega velikega imena, tvoje močne roke in iztegnjenega lakta – če pride molit v to hišo,

^6:33 poslušaj iz nebes, s kraja, kjer prebivaš, in izpolni, za kar te bo tujec goreče prosil, da bodo vsi narodi na zemlji spoznali tvoje ime, se te bali kakor tvoje ljudstvo Izrael in se prepričali, da je tvoje ime priklicano na to hišo, ki sem jo sezidal.

^6:34 Če bo šlo tvoje ljudstvo na vojsko zoper sovražnike, kamor koli jih boš poslal, in bodo molili k tebi, obrnjeni proti temu mestu, ki si ga izvolil, in proti hiši, ki sem jo sezidal tvojemu imenu,

^6:35 prisluhni iz nebes njihovi molitvi in prošnji in ravnaj z njimi pravično!

^6:36 Če se bodo pregrešili nad teboj – saj ni človeka, ki bi ne grešil – in se boš razjezil nad njimi ter jih izročil sovražniku in jih bodo zmagovalci ujete odpeljali v daljno ali bližnjo deželo,

^6:37 pa bodo šli vase v deželi, kjer bodo ujeti, se spreobrnili in te milo prosili v deželi svojega ujetništva in rekli: Grešili smo, delali húdo in ravnali krivično; –

^6:38 če se bodo v deželi svojega ujetništva, kamor jih bodo odpeljali, z vsem srcem in z vso dušo vrnili k tebi in bodo molili k tebi, obrnjeni proti deželi, ki si jo dal njihovim očetom, proti mestu, ki si ga izvolil, in proti hiši, ki sem jo sezidal tvojemu imenu;

^6:39 potem usliši iz nebes, s kraja, kjer prebivaš, njihovo molitev in prošnje. Ravnaj z njimi pravično in odpusti svojemu ljudstvu, kar bodo zagrešili zoper tebe!

^6:40 Tvoje oči, moj Bog, naj bodo zdaj odprte in tvoja ušesa pozorna na molitev na tem kraju.

^6:41 Vzdigni se torej, Gospod Bog, k svojemu počivališču, ti in skrinja tvoje moči. Tvoji duhovniki, Gospod Bog, naj oblečejo odrešenje, tvoji zvesti naj se veselijo v sreči.

^6:42 Gospod Bog, ne zavračaj obličja svojega maziljenca. Spominjaj se dobrot, ki si jih delil svojemu služabniku Davidu!«

^7:1 Ko je Salomon dokončal molitev, je šinil ogenj z neba in použil žgalno daritev in klavne daritve. Gospodovo veličastvo je napolnilo tempelj.

^7:2 Duhovniki niso mogli stopiti v Gospodovo hišo, ker je Gospodovo veličastvo napolnilo Gospodovo hišo.

^7:3 Vsi Izraelovi sinovi so videli, kako sta se ogenj in Gospodovo veličastvo spustila na tempelj; pokleknili so na tlak, se priklonili z obrazom do tal ter molili in hvalili Gospoda, »ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota«.

^7:4 Nato sta kralj in vse ljudstvo darovala klavne daritve pred Gospodom.

^7:5 Kralj Salomon je daroval v klavno daritev dvaindvajset tisoč glav goveda in sto dvajset tisoč ovc. Tako sta kralj in vse ljudstvo posvetila Božjo hišo.

^7:6 Duhovniki so stali na svojih mestih, prav tako leviti z glasbili za Gospoda, ki jih je naredil kralj David, da so slavili Gospoda – »ker na veke traja njegova dobrota« – ko so spremljali Davidove hvalnice. Na drugi strani so duhovniki trobili na trobente, vsi Izraelci pa so medtem stali.

^7:7 Salomon je posvetil tudi sredino dvora pred Gospodovo hišo. Tam je namreč daroval žgalne daritve in tolščo mirovnih daritev, ker bronasti oltar, ki ga je naredil Salomon, ni mogel sprejeti žgalne in jedilne daritve in tolšče.

^7:8 Salomon in z njim ves Izrael, silno velik zbor od Lebó Hamáta do Egiptovskega potoka, je v tistem času obhajal praznik sedem dni.

^7:9 Osmi dan so imeli slovesen shod; sedem dni so namreč obhajali posvečenje oltarja in sedem dni so praznovali.

^7:10 Triindvajseti dan sedmega meseca je odpustil ljudstvo domov, vesele in dobre volje zaradi dobrote, ki jo je Gospod storil Davidu, Salomonu in svojemu ljudstvu Izraelu.

^7:11 Tako je Salomon dokončal Gospodovo hišo in kraljevo hišo; vse, kar je Salomon želel narediti v Gospodovi hiši in v svoji hiši, je srečno izpeljal.

^7:12 Tedaj se mu je ponoči prikazal Gospod in mu rekel: »Slišal sem tvojo molitev in si izbral ta kraj za hišo daritve.

^7:13 Če bom zaprl nebo in ne bo dežja, ali če bom velel kobilici, naj obžre deželo, ali poslal kugo med svoje ljudstvo,

^7:14 pa se bo moje ljudstvo, ki kliče nase moje ime, ponižalo, molilo in iskalo moje obličje ter se odvrnilo od svojih hudobnih poti, bom prisluhnil iz nebes, jim odpustil greh in ozdravil njihovo deželo.

^7:15 Zdaj so moje oči odprte in moja ušesa pozorna na molitev na tem kraju.

^7:16 Zdaj sem namreč to hišo izvolil in posvetil, da bo tam na veke moje ime; moje oči in moje srce bodo tam vse dni.

^7:17 Če boš tudi ti hodil pred mojim obličjem, kakor je hodil tvoj oče David, in boš delal vse, kar ti zapovedujem, se držal mojih zakonov in odlokov,

^7:18 bom utrdil prestol tvojega kraljevanja, kakor sem se zavezal tvojemu očetu Davidu, ko sem rekel: ›Nobeden od tvojih, ki bodo vladali v Izraelu, ne bo odstranjen.‹

^7:19 Če pa se boste odvrnili in zapustili moje zakone in zapovedi, ki sem vam jih predložil, ter šli in služili drugim bogovom in jih molili,

^7:20 vas bom izruval iz svoje dežele, ki sem vam jo dal, in zavrgel izpred svojega obličja to hišo, ki sem jo posvetil svojemu imenu, in jo dal v pregovor in zasmeh vsem ljudstvom.

^7:21 Nad to hišo, nekdaj tako veličastno, bo osupel vsak, ki bo šel mimo, in rekel: ›Zakaj je Gospod tako napravil s to deželo in s to hišo?‹

^7:22 Tedaj bodo rekli: ›Ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, in se oklenili drugih bogov, jih molili in jim služili; zato je spravil nadnje vso to nesrečo.‹«

^8:1 Ko se je izteklo dvajset let, v katerih je Salomon sezidal Gospodovo hišo in svojo hišo,

^8:2 je Salomon spet pozidal mesta, ki mu jih je dal Hirám, in v njih naselil Izraelove sinove.

^8:3 Potem je šel na Hamát Cobo in jo osvojil.

^8:4 Zgradil je Tadmór v puščavi in vsa mesta za skladišča, ki jih je zgradil v Hamátu.

^8:5 Zgradil je tudi Zgornji Bet Horón in Spodnji Bet Horón, utrjeni mesti z obzidjem, z vrati in zapahi;

^8:6 pa tudi Baalát in vsa mesta za skladišča, ki jih je imel, vsa mesta za bojne vozove, mesta za konjenike in kar je še želel sezidati v Jeruzalemu, na Libanonu in na vsem ozemlju, kjer je vladal.

^8:7 Vse ljudi, kar jih je preostalo od Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, ki niso bili izmed Izraelcev –

^8:8 njihove potomce, ki so še ostali za njimi v deželi in jih Izraelovi sinovi niso pokončali – je Salomon določil za tlako do tega dne.

^8:9 Izmed Izraelcev pa ni nikogar napravil za sužnja pri svojem delu, temveč so bili njegovi vojaki, častniki, pribočniki, poveljniki nad njegovimi bojnimi vozmi in konjeniki.

^8:10 Višjih nadzornikov, ki jih je imel kralj Salomon, je bilo dvesto petdeset in so nadzorovali ljudstvo.

^8:11 Faraonovo hčer je Salomon preselil iz Davidovega mesta v hišo, ki jo je sezidal zanjo; rekel je namreč: »Moja žena ne bo stanovala v hiši Izraelovega kralja Davida, kajti prostori, kamor je prišla Gospodova skrinja, so sveti.«

^8:12 Tedaj je Salomon daroval Gospodu žgalne daritve na Gospodovem oltarju, ki ga je sezidal pred tempeljskim preddverjem.

^8:13 Daroval je, kakor je bilo po Mojzesovi zapovedi določeno za posamezne dneve: ob sobotah, mlajih in o prazničnih dneh – trikrat na leto – ob prazniku nekvašenega kruha, ob prazniku tednov in ob šotorskem prazniku.

^8:14 Po odloku svojega očeta Davida je postavil skupine duhovnikov za njihovo službo in levite za njihova opravila, da so prepevali in stregli pred duhovniki, kakor je bilo predpisano za posamezen dan, ter vratarje po njihovih skupinah za posamezna vrata; tako je namreč ukazal David, Božji mož.

^8:15 V ničemer niso odstopili od kraljevega ukaza glede duhovnikov in levitov, pa tudi glede zakladnic ne.

^8:16 Tako je bilo vse Salomonovo delo dokončano: od dne, ko je položil temelj za Gospodovo hišo, in dokler ni bila dokončana; Gospodova hiša je bila popolna.

^8:17 Potem je Salomon šel v Ecjón Geber in Elát na morskem obrežju v edómski deželi.

^8:18 Hirám mu je po svojih služabnikih poslal ladje in ljudi, ki so bili vajeni morja. S Salomonovimi služabniki vred so prišli v Ofír, od tam pripeljali štiristo petdeset talentov zlata in ga prinesli kralju Salomonu.

^9:1 Ko je kraljica iz Sabe slišala o Salomonovem slovesu, je prišla v Jeruzalem, da bi Salomona preizkušala z ugankami; imela je zelo veliko spremstvo, kamele so nosile dišave, veliko zlata in dragih kamnov. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim pogovarjala o vsem, kar ji je ležalo na srcu.

^9:2 Salomon ji je pojasnil vse, kar ga je vprašala. Ni je bilo reči, ki bi bila Salomonu zakrita in katere bi ji ne bil pojasnil.

^9:3 Ko je kraljica iz Sabe videla Salomonovo modrost in hišo, ki jo je sezidal,

^9:4 pa jedi na njegovi mizi, kako sedijo njegovi dostojanstveniki in strežejo njegovi služabniki, pa njihova oblačila, točaje in njihova oblačila in njegovo žgalno daritev, ki jo je daroval v Gospodovi hiši, je strmela.

^9:5 Rekla je kralju: »Kako res je, kar sem slišala o tvojih dosežkih in tvoji modrosti v svoji deželi!

^9:6 Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. A glej, še pol mi niso povedali o veličini tvoje modrosti; tako presegaš sloves, o katerem sem slišala.

^9:7 Blagor tvojim možem, blagor tem tvojim služabnikom, ki venomer stojijo pred tabo in poslušajo tvojo modrost.

^9:8 Naj bo slavljen Gospod, tvoj Bog, ki je imel veselje nad teboj in te je posadil na svoj prestol kot kralja v službi Gospoda, tvojega Boga. Ker tvoj Bog ljubi Izraela in ga hoče ohraniti na veke, te je določil za kralja nad njimi, da bi uveljavljal pravico in pravičnost.«

^9:9 Potem je dala kralju sto dvajset talentov zlata ter silno veliko dišav in dragih kamnov. Nikdar ni bilo takih dišav, kakor jih je kraljica iz Sabe podarila kralju Salomonu.

^9:10 Tudi Hirámovi in Salomonovi služabniki, ki so dovažali zlato iz Ofírja, so pripeljali sándalov les in drage kamne.

^9:11 Kralj je iz sandalovine napravil stopnice za Gospodovo hišo in v kraljevo hišo ter citre in harfe za pevce. Kaj takega prej ni bilo videti v Judovi deželi.

^9:12 Kralj Salomon pa je kraljici iz Sabe dal vse, česar si je zaželela in za kar je prosila – veliko več od tistega, kar je sama prinesla kralju. Potem se je odpravila in se s služabniki vrnila v svojo deželo.

^9:13 Zlato, ki se je letno stekalo k Salomonu, je tehtalo šeststo šestinšestdeset zlatih talentov,

^9:14 poleg tega, kar so prinašali trgovci in prekupčevalci. Tudi vsi arabski kralji in deželni upravitelji so prinašali Salomonu zlata in srebra.

^9:15 Kralj Salomon je napravil dvesto ščitov iz kovanega zlata: šeststo šeklov kovanega zlata je šlo za vsakega;

^9:16 in tristo ščitkov iz kovanega zlata: za vsak ščitek je šlo tristo šeklov zlata. Kralj jih je spravil v hišo libanonskega gozda.

^9:17 Nadalje je kralj napravil velik slonokoščen prestol in ga prevlekel s čistim zlatom.

^9:18 Prestol je imel šest stopnic in zlat podnožnik, ki so bili pritrjeni nanj. Na obeh straneh sedeža sta bili naslonjali za roke; ob naslonjalih sta stala dva leva,

^9:19 dvanajst levov pa je stalo na šesterih stopnicah na obeh straneh. Kaj takega niso naredili še v nobenem kraljestvu.

^9:20 Tudi vse posode za pitje je imel kralj Salomon iz zlata in vsa oprema v hiši libanonskega gozda je bila iz čistega zlata. Srebro v Salomonovih dneh ni bilo kaj dosti cenjeno.

^9:21 Kralj je imel namreč ladje, ki so s Hirámovimi služabniki plule v Taršíš; po enkrat na tri leta so prihajale taršíške ladje in dovažale zlato, srebro, slonovino, opice in pavijane.

^9:22 Tako je kralj Salomon prekašal vse kralje na zemlji po bogastvu in modrosti.

^9:23 Vsi kralji na zemlji so ga želeli videti, da bi slišali modrost, ki mu jo je Bog položil v srce.

^9:24 Vsak je prinesel svoje darilo: srebrne in zlate predmete, oblačila, orožje, dišave, konje in mezge, in sicer iz leta v leto.

^9:25 Salomon je premogel štiri tisoč pregraj za konje, prav toliko bojnih voz in dvanajst tisoč konjenikov. Nastanil jih je v mestih za bojne vozove in pri sebi v Jeruzalemu.

^9:26 Gospodoval je nad vsemi kralji od veletoka do filistejske dežele in egiptovske meje.

^9:27 Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja; dosegel je tudi, da je bilo ceder toliko kakor divjih smokev v Šéfeli.

^9:28 Konje so za Salomona uvažali iz Egipta in od vsepovsod.

^9:29 Preostala Salomonova dela, od prvih do zadnjih – mar niso zapisana v delih preroka Natána, v prerokovanju Ahíja iz Šila in v videnjih vidca Jedója v zvezi z Nebátovim sinom Jerobeámom?

^9:30 Salomon je kraljeval v Jeruzalemu nad vsem Izraelom štirideset let.

^9:31 Potem je Salomon legel k svojim očetom. Pokopali so ga v mestu njegovega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Roboám.

^10:1 Roboám je šel v Sihem; v Sihem je namreč prišel ves Izrael, da bi ga postavil za kralja.

^10:2 Ko pa je za to izvedel Nebátov sin Jerobeám, ki je bil v Egiptu, kamor je zbežal pred kraljem Salomonom, se je vrnil iz Egipta.

^10:3 Poslali so ponj in ga poklicali. Jerobeám in ves Izrael sta prišla k Roboámu, ga nagovorila in rekla:

^10:4 »Tvoj oče nam je otežil jarem; olajšaj nam zdaj trdo službo svojega očeta in težki jarem, ki nam ga je naložil, pa ti bomo služili.«

^10:5 Rekel jim je: »Čez tri dni se vrnite k meni!« In ljudstvo je odšlo.

^10:6 Kralj Roboám se je posvetoval s starešinami, ki so bili v službi pri njegovem očetu Salomonu, ko je še živel, in je rekel: »Kako svetujete, da odgovorim temu ljudstvu?«

^10:7 Spregovorili so in mu rekli: »Če boš dober do ljudstva, jim ugodil in jim govoril prijazne besede, bodo tvoji služabniki vse dni.«

^10:8 Toda zavrgel je nasvet, ki so mu ga dali stari, in se posvetoval z mladimi, ki so zrasli z njim in bili zdaj v njegovi službi.

^10:9 Rekel jim je: »Kaj svetujete, da odgovorim temu ljudstvu, ki mi je govorilo in reklo: ›Olajšaj jarem, ki nam ga je naložil tvoj oče‹?«

^10:10 Mladi, ki so zrasli z njim, so spregovorili in mu rekli: »Takole reci temu ljudstvu, ki ti je govorilo in reklo: ›Tvoj oče nam je jarem otežil, ti pa nam ga olajšaj!‹; takole jim reci: ›Moj mezinec je debelejši kakor ledja mojega očeta.

^10:11 No, moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa bom vaš jarem še obtežil. Moj oče vas je ustrahoval z biči, jaz pa vas bom s škorpijoni.‹«

^10:12 Tretji dan je prišel Jerobeám z vsem ljudstvom k Roboámu, kakor je kralj govoril in rekel: »Tretji dan se vrnite k meni!«

^10:13 Kralj jim je trdo odgovoril. Nasvet starih je namreč kralj Roboám zavrgel

^10:14 in jim po nasvetu mladih govoril in rekel: »Moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa ga bom še obtežil. Moj oče vas je ustrahoval z biči, jaz pa vas bom s škorpijoni.«

^10:15 Kralj torej ni poslušal ljudstva; vmes je namreč posegel Bog, da Gospod uresniči besedo, ki jo je po Ahíju iz Šila govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu.

^10:16 Ko je ves Izrael videl, da jih kralj noče poslušati, je ljudstvo kralju odvrnilo in reklo: »Kakšen delež imamo še pri Davidu? Nimamo dediščine pri Jesejevem sinu! V svoje šotore, Izrael! Glej zdaj na svojo hišo, David!« Tako je ves Izrael odšel v svoje šotore.

^10:17 Nad Izraelovimi sinovi, ki so prebivali v Judovih mestih, pa je Roboám ostal kralj.

^10:18 Ko je kralj Roboám poslal tja Adoniráma, nadzornika pri obveznem delu, so ga Izraelovi sinovi obsuli s kamenjem, da je umrl. Kralju Roboámu pa se je posrečilo skočiti na voz in ubežati v Jeruzalem.

^10:19 Izrael se do tega dne upira Davidovi hiši.

^11:1 Ko je Roboám prišel v Jeruzalem, je zbral Judovo in Benjaminovo hišo, sto osemdeset tisoč izbranih bojevnikov, da bi se vojskovali z Izraelom in kraljestvo vrnili Roboámu.

^11:2 Tedaj se je Božjemu možu Šemajáju zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^11:3 »Reci Salomonovemu sinu Roboámu, Judovemu kralju, in vsemu Izraelu v Judu in Benjaminu:

^11:4 Tako govori Gospod: ›Ne hodite se bojevat s svojimi brati! Vrnite se vsak na svoj dom, kajti po moji volji se je to zgodilo!‹« Poslušali so Gospodove besede in se vrnili in niso šli nad Jerobeáma.

^11:5 Roboám je prebival v Jeruzalemu in po Judu gradil utrjena mesta.

^11:6 Dozidal je Betlehem, Etám, Tekóo,

^11:7 Bet Cur, Sohó, Adulám,

^11:8 Gat, Maréšo, Zif,

^11:9 Adorájim, Lahíš, Azéko,

^11:10 Coro, Ajalón in Hebrón, utrjena mesta v Judu in Benjaminu.

^11:11 Te postojanke je dobro utrdil in v njih namestil poveljnike ter zaloge hrane, olja in vina,

^11:12 v vsako mesto pa tudi ščite in sulice. Tako jih je zelo močno utrdil. Juda in Benjamin sta bila njegova.

^11:13 Duhovniki in leviti, ki so bili po vsem Izraelu, so se javljali pri njem z vseh koncev.

^11:14 Leviti so namreč zapustili svoje pašnike in posestva in šli na Judovo in v Jeruzalem, ker so jih Jerobeám in njegovi sinovi odstavili od Gospodovega duhovništva

^11:15 in si postavili duhovnike za višine, za kozle in za teleti, ki ju je naredil.

^11:16 Za njimi so iz vseh Izraelovih rodov prihajali v Jeruzalem tisti, ki so odkritosrčno iskali Gospoda, Izraelovega Boga. Tu so lahko darovali Gospodu, Bogu svojih očetov.

^11:17 Utrjevali so Judovo kraljestvo in podpirali Salomonovega sina Roboáma tri leta; tri leta je namreč hodil po Davidovi in Salomonovi poti.

^11:18 Roboám si je vzel za ženo Mahaláto, hčer Davidovega sina Jerimóta in Abihájile, hčere Jesejevega sina Eliába.

^11:19 Rodila mu je sinove Jeúša, Šemarjája in Zaháma.

^11:20 Za njo je vzel Absalomovo hčer Maáho, ta mu je rodila Abíja, Atája, Zizája in Šelomíta.

^11:21 Absalomovo hčer Maáho je imel Roboám najrajši med vsemi svojimi ženami in stranskimi ženami – imel je namreč osemnajst žená in šestdeset stranskih žen; rodilo se mu je osemindvajset sinov in šestdeset hčerá.

^11:22 Roboám je postavil Maáhinega sina Abíja za prvega kneza med njegovimi brati, ker ga je namenil za kralja.

^11:23 Razumno je ravnal, ko je vse svoje sinove porazdelil po vseh Judovih in Benjaminovih okrajih, po vseh utrjenih mestih, jim dal obilo živeža in jim poiskal vrsto žená.

^12:1 Ko si je Roboám utrdil kraljevsko oblast in postal močan, je zapustil Gospodovo postavo, in z njim ves Izrael.

^12:2 V petem letu kralja Roboáma pa je prišel nad Jeruzalem egiptovski kralj Šišák – ker so se izneverili Gospodu –

^12:3 s tisoč dvesto bojnimi vozovi in šestdeset tisoč konjeniki. Vojaštva, ki je prišlo z njim iz Egipta, je bilo brez števila: Libijci, Súkijci, Etiopci.

^12:4 Zavzel je utrjena mesta v Judu in prišel do Jeruzalema.

^12:5 Tedaj je prišel k Roboámu in Judovim knezom, ki so se pred Šišákom umaknili v Jeruzalem, prerok Šemajá in jim rekel: »Tako govori Gospod: Vi ste zapustili mene, zato sem tudi jaz vas prepustil Šišákovi roki.«

^12:6 Izraelovi knezi in kralj pa so se ponižali in rekli: »Pravičen je Gospod.«

^12:7 Ko je Gospod videl, da so se ponižali, se je Šemajáju zgodila Gospodova beseda, rekoč: »Ker so se ponižali, jih ne bom pokončal; v kratkem jim bom naklonil rešitev. Moj srd se ne bo razlil čez Jeruzalem po Šišákovi roki,

^12:8 vendar mu bodo podložni, da bodo vedeli, kaj pomeni služiti meni in kaj služiti kraljestvom drugih dežel.«

^12:9 Egiptovski kralj Šišák je torej šel nad Jeruzalem. Pobral je zaklade iz Gospodove hiše in zaklade iz kraljeve hiše: vse je odnesel. Pobral je tudi zlate ščite, ki jih je naredil Salomon.

^12:10 Namesto njih je kralj Roboám napravil bronaste ščite in jih izročil poveljnikom telesne straže, ki je stražila pri vhodu v kraljevo hišo.

^12:11 Kadar koli je šel kralj v Gospodovo hišo, so prišli telesni stražarji in jih nosili, potem pa so jih spet odnesli v stražarnico.

^12:12 Ker se je ponižal, se je Gospodova jeza odvrnila od njega, tako da niso bili popolnoma uničeni. Tudi v Judu je bilo namreč še nekaj dobrega.

^12:13 Kralj Roboám se je utrdil v Jeruzalemu in je kraljeval. Enainštirideset let je imel, ko je postal kralj, in sedemnajst let je vladal v Jeruzalemu, v mestu, ki ga je Gospod izvolil izmed vseh Izraelovih rodov, da tam postavi svoje ime. Njegovi materi je bilo ime Naáma; bila je Amónka.

^12:14 Delal je, kar je húdo, ker ni pripravil svojega srca, da bi iskalo Gospoda.

^12:15 Roboámova dela, od prvih do zadnjih – mar niso zapisana v delih preroka Šemajája in vidca Jedója, pa tudi rodovnik? Med Roboámom in Jerobeámom so bile vse dni vojne.

^12:16 Ko je Roboám legel k svojim očetom, je bil pokopan v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Abíja.

^13:1 V osemnajstem letu kralja Jerobeáma je nad Judom zavladal Abíja.

^13:2 Tri leta je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Mihája; bila je hči Uriéla iz Gíbee. Med Abíjem in Jerobeámom je bila vojna.

^13:3 Abíja je začel boj z vojsko hrabrih vojščakov – štiristo tisoč izbranih mož. Jerobeám pa je krenil v boj proti njemu z osemsto tisoč izbranimi možmi, hrabrimi vojščaki.

^13:4 Abíja se je postavil na hrib Cemarájim, ki je v Efrájimskem pogorju, in rekel: »Poslušajte me, Jerobeám in vsi Izraelci!

^13:5 Mar res ne veste, da je Gospod, Izraelov Bog, kraljevanje nad Izraelom na veke izročil Davidu, njemu in njegovim sinovom s solno zavezo?

^13:6 Toda Nebátov sin Jerobeám, služabnik Davidovega sina Salomona, se je vzdignil in uprl svojemu gospodarju.

^13:7 Ob njem so se zbrali malopridneži in ničvredneži ter uklonili Salomonovega sina Roboáma, ker je bil mlad in neodločen in jim ni bil kos.

^13:8 In zdaj mislite, da se boste kosali z Gospodovim kraljestvom, ki ga imajo v rokah Davidovi potomci, ker vas je pač zelo veliko in imate pri sebi zlati teleti, ki vam ju je Jerobeám naredil za bogova.

^13:9 Ali niste pregnali Gospodovih duhovnikov, Aronovih potomcev, in levitov in si naredili duhovnike kakor ljudstva drugih dežel? Kdor koli pride z mladim juncem in s sedmimi ovni, da bi se dal posvetiti, lahko postane duhovnik nebogov.

^13:10 Naš Bog pa je Gospod in mi ga nismo zapustili. Kot duhovniki služijo Gospodu Aronovi sinovi; tudi leviti so na delu.

^13:11 Jutro za jutrom in večer za večerom darujejo Gospodu žgalne daritve in dišeče kadilo, polagajo hlebe na čisto mizo in vsak večer prižigajo svetilke na zlatem svečniku. Mi se namreč držimo določbe Gospoda, našega Boga, vi pa ste ga zapustili.

^13:12 Glejte, z nami je na čelu Bog in njegovi duhovniki z donečimi trobentami, da zatrobijo v boj proti vam! Izraelci, nikar se ne bojujte proti Gospodu, Bogu vaših očetov, kajti ne boste imeli uspeha!«

^13:13 Jerobeám jih je obkolil z zasedo, ki jim je prišla za hrbet, tako da so bili pred Judovci, zaseda pa za njimi.

^13:14 Ko so se Judovci obrnili, glej, so bili napadeni spredaj in zadaj. Zavpili so h Gospodu, duhovniki so zatrobili na trobente

^13:15 in Judovi možje so zagnali bojni krik. Ko so Judovi možje kričali, je Bog udaril po Jerobeámu in vsem Izraelu pred Abíjem in Judom.

^13:16 Izraelovi sinovi so bežali pred Judovci in Bog jih je dal v njihove roke.

^13:17 Abíja in njegovo ljudstvo sta jim prizadela hud poraz. Izmed Izraelcev je padlo pobitih petsto tisoč izbranih mož.

^13:18 Tisti čas so bili torej Izraelovi sinovi ponižani, Judovci pa so se okrepili, ker so se oprli na Gospoda, Boga svojih očetov.

^13:19 Abíja je zasledoval Jerobeáma in mu odvzel mesta Betel in njegova naselja, Ješáno in njena naselja ter Efrón in njegova naselja.

^13:20 Jerobeám si v Abíjevih dneh ni več opomogel; Gospod ga je udaril in je umrl.

^13:21 Abíja pa se je močno okrepil. Vzel si je štirinajst žená in rodilo se mu je dvaindvajset sinov in šestnajst hčerá.

^13:22 Druga Abíjeva dela, njegove poti in besede so zapisani v razlagi preroka Idója.

^13:23 Ko je Abíja legel k svojim očetom, so ga pokopali v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Asá. V njegovih dneh je imela dežela deset let mir.

^14:1 Asá je delal, kar je dobro in prav v očeh Gospoda, njegovega Boga.

^14:2 Odpravil je tuje oltarje in višine, razbil stebre in posekal ašere.

^14:3 Rekel je Judovcem, naj iščejo Gospoda, Boga svojih očetov, in se ravnajo po postavi in zapovedi.

^14:4 Iz vseh Judovih mest je odstranil višine in kadilne oltarje. In kraljevina je pod njim imela mir.

^14:5 Po Judu je lahko zidal utrjena mesta, ker je dežela imela mir. Tista leta se mu ni bilo treba vojskovati, kajti Gospod mu je naklonil počitek.

^14:6 Zato je rekel Judovcem: »Zidajmo ta mesta in jih obdajmo z obzidjem, s stolpi, z vrati in zapahi, dokler je dežela še naša! Ker smo iskali Gospoda, svojega Boga, ker smo ga iskali, nam je naklonil počitek krog in krog.« In zidali so in imeli uspeh.

^14:7 Asá je imel vojsko, v kateri je bilo tristo tisoč Judovcev, ki so nosili dolge ščite in sulice, in dvesto osemdeset tisoč Benjaminovcev, ki so nosili male ščite in streljali z lokom – bili so sami hrabri vojščaki.

^14:8 Proti njim je krenil Etiopec Zerah z vojsko, ki je štela milijon mož in tristo bojnih voz; prišel je do Maréše.

^14:9 Asá mu je šel nasproti; v dolini Cefáti pri Maréši so se razporedili za boj.

^14:10 Asá je klical h Gospodu, svojemu Bogu, in rekel: »Gospod, če ti priskočiš na pomoč, zate ni razlike med mogočnim in nemočnim; pomagaj nam torej, Gospod, naš Bog! Nate se zanašamo in v tvojem imenu smo se prišli bojevat s to množico. O Gospod, ti si naš Bog; noben smrtnik naj se ne skuša meriti s teboj!«

^14:11 In Gospod je udaril po Etiopcih pred Asájem in pred Judovci. Etiopci so se spustili v beg,

^14:12 Asá pa jih je podil s svojo vojsko do Gerárja. Padlo je toliko Etiopcev, da se niso več opomogli: zlomili so se pred Gospodom in pred njegovo vojsko. Judovci so odnesli silno veliko plena.

^14:13 Premagali so vsa mesta okrog Gerárja, kajti ljudi je navdal strah Gospodov; oplenili so vsa mesta, ker je bilo v njih veliko blaga.

^14:14 Udarili so tudi na šotore lastnikov čred, odgnali veliko drobnice in kamel ter se vrnili v Jeruzalem.

^15:1 Ko je Božji duh prišel na Odédovega sina Azarjája,

^15:2 je šel Asáju naproti in mu rekel: »Poslušajte me, Asá in ves Juda in Benjamin! Gospod je z vami, kadar ste vi z njim. Če ga boste iskali, se vam bo dal najti. Če pa ga boste zapustili, vas bo zapustil.

^15:3 Izrael je bil dolgo brez pravega Boga, brez duhovnika, ki bi ga učil, in brez postave.

^15:4 V svoji stiski pa se je vrnil h Gospodu, Izraelovemu Bogu; iskali so ga in dal se jim je najti.

^15:5 Takrat ni bil varen tisti, ki je odhajal na pot ali se je vračal, saj je med vsemi prebivalci dežel vladala velika zmešnjava.

^15:6 Pokončavali so se: en narod drug narod in eno mesto drugo mesto, kajti Bog jih je begal z vsakovrstno nadlogo.

^15:7 Bodite torej močni! Vaše roke naj ne omagajo, kajti za vaše delo vas čaka nagrada.«

^15:8 Ko je Asá slišal te besede in prerokovanje Odéda, se je opogumil in odstranil gnusobe iz vse Judove in Benjaminove dežele in iz mest, ki jih je osvojil v Efrájimskem pogorju, ter obnovil Gospodov oltar, ki je stal pred Gospodovim preddverjem.

^15:9 Sklical je vse Judovce in Benjaminovce in tiste Efrájimce, Manásejevce in Simeonovce, ki so se naselili pri njih – mnogi iz Izraela so se namreč zatekli k njemu, ko so videli, da je z njim Gospod, njegov Bog.

^15:10 Zbrali so se v Jeruzalemu tretji mesec v petnajstem letu Asájevega kraljevanja

^15:11 in darovali tisti dan Gospodu od plena, ki so ga pripeljali: sedemsto volov in sedem tisoč glav drobnice.

^15:12 Potem so se zavezali, da bodo iskali Gospoda, Boga svojih očetov, z vsem srcem in z vso dušo;

^15:13 kdor koli pa ne bo iskal Gospoda, Izraelovega Boga, bo usmrčen, naj bo majhen ali velik, moški ali ženska.

^15:14 Prisegli so Gospodu na ves glas, z vriskanjem med donenjem trobent in rogov.

^15:15 Ves Juda se je veselil prisege, saj so prisegli iz vsega srca; z vso voljo so ga iskali in dal se jim je najti. Gospod jim je naklonil počitek krog in krog.

^15:16 Kralj Asá je celo svoji materi Maáhi odvzel čast kraljice matere, ker je Ašeri napravila ostudno podobo. Asá je podrl njeno ostudno podobo, jo zdrobil in sežgal v potoku Cedronu.

^15:17 Višin pa niso odstranili iz Izraela. Vendar je bilo Asájevo srce neoporečno vse njegove dni.

^15:18 V Božjo hišo je prinesel posvečene darove svojega očeta in svoje darove: srebro, zlato in posodje.

^15:19 In ni bilo več vojne do petintridesetega leta Asájevega kraljevanja.

^16:1 V šestintridesetem letu Asájevega kraljevanja je Izraelov kralj Bašá krenil nad Juda in utrdil Ramo, da Judovemu kralju Asáju ne bi dopustil izhoda in dohoda.

^16:2 Asá pa je vzel srebro in zlato iz zakladnic Gospodove hiše in kraljeve hiše in ga poslal arámskemu kralju Ben Hadádu, ki je bival v Damasku, s sporočilom:

^16:3 »Zaveza je med menoj in teboj, kakor med mojim in tvojim očetom. Glej, pošiljam ti srebra in zlata. Daj, razderi zavezo z Izraelovim kraljem Bašájem, da se umakne od mene.«

^16:4 Ben Hadád je prisluhnil kralju Asáju in poslal poveljnike svoje vojske proti Izraelovim mestom. Osvojili so Ijón, Dan, Abél Majim in vsa mesta za skladišča v Neftáliju.

^16:5 Ko je Bašá slišal o tem, je nehal graditi Ramo in je opustil svoje delo.

^16:6 Kralj Asá pa je pripeljal vse Judovce in odnašali so kamenje in les, s katerim je Bašá gradil Ramo; s tem je gradil Gebo in Micpo.

^16:7 Tisti čas je prišel videc Hananí k Judovemu kralju Asáju in mu rekel: »Ker si se zanašal na arámskega kralja in se nisi zanesel na Gospoda, svojega Boga, je vojska arámskega kralja ušla tvoji roki.

^16:8 Mar niso bili Etiopci in Libijci velikanska vojska s premnogimi vozmi in konjeniki? A ker si se zanesel na Gospoda, ti jih je dal v roke.

^16:9 Kajti Gospodove oči se sprehajajo po vsej zemlji, da okrepijo tiste, ki so mu z vsem srcem predani. V tem si ravnal neumno; odslej se boš namreč moral vojskovati!«

^16:10 Asá se je razsrdil nad vidcem in ga vrgel v ječo; kajti bil je besen nanj zaradi tega. In Asá je v tistem času grdo ravnal tudi z nekaterimi izmed ljudstva.

^16:11 Asájeva dela, glej, so od prvih do zadnjih zapisana v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev.

^16:12 V devetintridesetem letu svojega kraljevanja je Asá zbolel na nogah in bolezen je postajala vedno hujša. A tudi v svoji bolezni ni iskal pomoči pri Gospodu, temveč pri zdravnikih.

^16:13 Nato je Asá legel k svojim očetom: umrl je v enainštiridesetem letu svojega kraljevanja.

^16:14 Pokopali so ga v grobu, ki si ga je izsekal v Davidovem mestu. Položili so ga na ležišče, ki so ga napolnili z dišavami in z vsakovrstnimi mazili, pripravljenimi v skladu z dišavarsko umetnostjo. V slovo so mu zakurili tudi velikanski kres.

^17:1 Namesto njega je postal kralj njegov sin Józafat, ki se je še okrepil nasproti Izraelu.

^17:2 V vseh utrjenih Judovih mestih je nastanil vojsko in razpostavil posadke po Judovi deželi in po Efrájimovih mestih, ki jih je osvojil njegov oče Asá.

^17:3 Gospod je bil z Józafatom, ker je hodil po prvih potih svojega očeta Davida in ni iskal Báalov,

^17:4 ampak je iskal Boga svojega očeta, živel po njegovih zapovedih in ni delal kakor Izraelci.

^17:5 Zato je Gospod utrdil kraljestvo v njegovi roki; ves Juda je prinašal darila Józafatu, tako da je imel obilo bogastva in slave.

^17:6 Njegovo srce je bilo pogumno na Gospodovih potih in še naprej je iz Juda odpravljal višine in ašere.

^17:7 V tretjem letu svojega kraljevanja je poslal svoje načelnike Ben Hajila, Obadjája, Zeharjája, Netanéla in Mihajája, da bi učili po Judovih mestih,

^17:8 in z njimi levite Šemajája, Netanjája, Zebadjája, Asaéla, Šemiramóta, Jonatana, Adoníja, Tobija in Tob Adoníja; z njimi pa duhovnika Elišamája in Joráma.

^17:9 Učili so po Judu in imeli s seboj knjigo Gospodove postave; obhodili so vsa Judova mesta in učili ljudstvo.

^17:10 Strah Gospodov je navdal vsa kraljestva dežel okoli Juda, da se niso vojskovala z Józafatom.

^17:11 Nekateri Filistejci so Józafatu prinašali darila in srebro kot davek; celo Arabci so mu dajali drobnico: sedem tisoč sedemsto ovnov in sedem tisoč sedemsto kozlov.

^17:12 Tako je Józafat postajal čedalje mogočnejši. Po Judu je gradil utrdbe in mesta za skladišča;

^17:13 po Judovih mestih je nakopičil velike zaloge. V Jeruzalemu pa je imel vojake, hrabre bojevnike.

^17:14 Tako so bili razporejeni glede na svojo družino: iz Juda so bili poveljniki tisočnij: vojskovodja Adná s tristo tisoč hrabrimi vojaki;

^17:15 ob njem vojskovodja Johanán in z njim dvesto osemdeset tisoč hrabrih vojakov;

^17:16 ob njem Zihríjev sin Amasjá, ki se je prostovoljno posvetil Gospodu, in z njim dvesto tisoč hrabrih vojakov.

^17:17 Iz Benjamina pa hrabri bojevnik Eljadá in z njim dvesto tisoč z lokom in s ščitom oboroženih mož,

^17:18 poleg njega pa še Jozabád in z njim sto osemdeset tisoč oboroženih vojakov.

^17:19 Vsi ti so služili kralju – poleg tistih, ki jih je kralj nastanil v utrjenih mestih po vsem Judu.

^18:1 Józafat je bil zelo bogat in slaven, pa je vendar stopil v svaštvo z Ahábom.

^18:2 Čez nekaj let je šel k Ahábu v Samarijo. Zanj in za ljudi, ki so bili z njim, je Aháb zaklal obilo drobnice in volov in ga nagovarjal, da bi šel nad Ramót Gileád.

^18:3 Izraelov kralj Aháb je rekel Judovemu kralju Józafatu: »Boš šel z mano nad Ramót Gileád?« Rekel mu je: »Jaz sem kakor ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo, s teboj bomo v boju.«

^18:4 Nato je Józafat rekel Izraelovemu kralju: »Povprašaj, prosim, še danes za Gospodovo besedo!«

^18:5 Izraelov kralj je torej zbral preroke, štiristo mož, in jim rekel: »Ali naj gremo v boj za Ramót Gileád ali naj to opustim?« Rekli so: »Pojdi. Bog ga bo dal kralju v roke!«

^18:6 A Józafat je rekel: »Mar ni tu nobenega Gospodovega preroka več, da bi ga mogli povprašati?«

^18:7 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Še nekdo je, po katerem bi mogli vprašati Gospoda, vendar ga jaz sovražim, ker o meni nikoli ne prerokuje nič dobrega, temveč vse dni le húdo: Jimlájev sin Miha.« Józafat pa je rekel: »Kralj naj ne govori tako.«

^18:8 Izraelov kralj je torej poklical nekega dvornika in ukazal: »Pojdi hitro po Jimlájevega sina Miha!«

^18:9 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta v slavnostnih oblačilih sedela vsak na svojem prestolu, sedela sta na trgu pri Samarijskih vratih, vsi preroki pa so prerokovali pred njima.

^18:10 Kenaanájev sin Cidkijá pa si je naredil železna rogova in rekel: »Tako govori Gospod: ›S tema boš prebodel Arámce in jih pokončal.‹«

^18:11 In vsi preroki so prerokovali tako: »Pojdi v Ramót Gileád in bodi uspešen; Gospod ga bo dal kralju v roke.«

^18:12 Odposlanec, ki je šel klicat Miha, mu je govoril in rekel: »Glej, preroki so kralju soglasno napovedali uspeh. Naj bo tudi tvoja beseda kakor katerega izmed njih; napovej uspeh!«

^18:13 Miha pa je rekel: »Kakor živi Gospod: kar mi poreče Bog, to bom govoril!«

^18:14 Ko je prišel h kralju, mu je kralj rekel: »Miha, ali naj gremo v boj za Ramót Gileád ali naj to opustim?« Rekel mu je: »Pojdite in bodite uspešni! Dani vam bodo v roke.«

^18:15 Kralj pa mu je rekel: »Kolikokrat naj te še rotim, da mi povej samo resnico v Gospodovem imenu?«

^18:16 Tedaj je rekel: »Videl sem, da je ves Izrael razkropljen po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja. In Gospod je rekel: ›Ti so brez gospodarja, vsak naj se v miru vrne na svoj dom.‹«

^18:17 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Ti nisem rekel, da o meni ne prerokuje nič dobrega, temveč le húdo?«

^18:18 Oni pa je nadaljeval: »Zato poslušajte Gospodovo besedo! Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko stati ob njem na njegovi desnici in na njegovi levici.

^18:19 In Gospod je rekel: ›Kdo bo premotil Izraelovega kralja Ahába, da bo šel in padel pri Ramót Gileádu?‹ Eden je rekel tako, drugi drugače.

^18:20 Tedaj je prišel duh, se postavil pred Gospoda in rekel: ›Jaz ga bom premotil.‹ Gospod mu je rekel: ›S čim?‹

^18:21 Rekel je: ›Pojdem in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‹ Rekel je: ›Ti ga moraš premotiti, ti boš to tudi zmogel; pojdi in stôri tako!‹

^18:22 Zdaj vidiš, da je Gospod dal lažnivega duha v usta teh tvojih prerokov; Gospod je govoril húdo zoper tebe.«

^18:23 Tedaj je pristopil Kenaanájev sin Cidkijá, udaril Miha po licu in rekel: »Kako pa je Gospodov duh odšel od mene, da govori s teboj?«

^18:24 Miha je rekel: »Glej, videl boš tisti dan, ko boš begal iz izbe v izbo, da bi se skril.«

^18:25 Izraelov kralj pa je rekel: »Primite Miha in ga spet peljite k mestnemu poglavarju Amónu in kraljeviču Joášu

^18:26 ter recite: ›Tako je rekel kralj: Denita tegale v ječo in ga hranita z malo kruha in vode, dokler se ne vrnem v miru!‹«

^18:27 Miha pa je rekel: »Če se res vrneš v miru, potem Gospod ni govoril po meni.« Dalje je rekel: »Poslušajte, vsa ljudstva!«

^18:28 Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta torej šla nad Ramót Gileád.

^18:29 Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Jaz se preoblečem in grem v bitko, ti pa bodi oblečen v svoja oblačila!« Izraelov kralj se je torej preoblekel in šla sta v boj.

^18:30 Arámski kralj pa je ukazal poveljnikom svojih bojnih voz in rekel: »Ne napadajte ne majhnega ne velikega, marveč samo Izraelovega kralja!«

^18:31 Ko so poveljniki bojnih voz zagledali Józafata, so rekli: »To je gotovo Izraelov kralj.« Obrnili so se proti njemu, da bi ga napadli; Józafat pa je zavpil in Gospod mu je pomagal: Bog jih je odgnal od njega.

^18:32 Ko so namreč poveljniki bojnih voz opazili, da ni Izraelov kralj, so ga nehali zasledovati.

^18:33 Nekdo pa je na slepo srečo napel lok in zadel Izraelovega kralja med pas in oklep. Tedaj je rekel svojemu vozniku: »Obrni in odpelji me z bojišča, ker sem ranjen!«

^18:34 Ker pa se je bitka tisti dan razvnela, je Izraelov kralj vendarle ostal na vozu stojé Arámcem nasproti do večera. Ko pa je sonce zahajalo, je umrl.

^19:1 Judov kralj Józafat pa se je v miru vrnil domov v Jeruzalem.

^19:2 Tedaj je stopil predenj videc Jehú, Hananijev sin, in mu rekel: »Ali moraš pomagati krivičnežu in ljubiti tiste, ki sovražijo Gospoda? Zaradi tega je nad teboj Gospodov gnev.

^19:3 Vendar se je na tebi le našlo nekaj dobrega: odpravil si namreč ašere iz dežele in pripravil srce, da bi iskal Boga.«

^19:4 Józafat je prebival v Jeruzalemu. Spet je šel med ljudstvo od Beeršébe do Efrájimskega pogorja in jih spreobračal h Gospodu, Bogu njihovih očetov.

^19:5 Postavil je sodnike v deželi po vseh Judovih utrjenih mestih, od mesta do mesta.

^19:6 Sodnikom je rekel: »Glejte, kaj boste delali, kajti ne smete soditi po človeško, ampak v imenu Gospoda, ki je z vami, ko razsojate.

^19:7 Strah Gospodov naj bo v vas! Pazite, kako boste delali, kajti pri Gospodu, našem Bogu, ni krivice ne pristranskosti ne sprejemanja podkupnine!«

^19:8 Tudi v Jeruzalemu je Józafat postavil nekaj levitov, duhovnikov in Izraelovih družinskih poglavarjev za Gospodovo razsodišče in za pravde jeruzalemskih prebivalcev.

^19:9 Ukazal jim je in rekel: »Tako ravnajte v strahu Gospodovem, v zvestobi in z vsem srcem:

^19:10 pri vsaki pravdi, s katero pridejo k vam bratje, ki prebivajo v svojih mestih, naj gre za prelitje krvi ali za postavo, zapoved, zakone ali odloke, jih poučite, da se ne pregrešijo proti Gospodu in ne pride gnev nad vas in vaše brate. Tako delajte, pa se ne boste pregrešili!

^19:11 Glejte, véliki duhovnik Amarjá bo vaš predstojnik v vseh Gospodovih zadevah, Jišmaélov sin Zebadjá, knez Judove hiše, pa v vseh kraljevih zadevah, leviti pa vam bodo služili kot uradniki. Pogumno delajte in Gospod naj bo z dobrim!«

^20:1 Zatem so prišli Moábci in Amónci in z njimi Meunéjci, da se spopadejo z Józafatom.

^20:2 Prišli so in sporočili Józafatu: »Velika množica prihaja nadte z one strani morja, iz Edóma: so že v Hacecón Tamáru, to je v En Gediju.«

^20:3 Józafat se je prestrašil, se zatekel h Gospodu in razglasil post po vsem Judu.

^20:4 Judovci so se zbrali, da bi iskali pomoči od Gospoda; tudi iz vseh Judovih mest so prišli iskat Gospoda.

^20:5 Józafat je vstal v zboru Judovcev in Jeruzalemcev v Gospodovi hiši pred novim dvorom

^20:6 in rekel: »Gospod, Bog naših očetov! Ali nisi ti Bog v nebesih in tisti, ki vlada vsem kraljestvom narodov? V tvoji roki sta moč in oblast in nihče se ti ne more upirati.

^20:7 Mar nisi ti, naš Bog, pregnal prebivalcev te dežele pred svojim ljudstvom Izraelom in jo dal potomcem svojega prijatelja Abrahama na veke?

^20:8 Prebivali so v njej in ti v njej sezidali svetišče za tvoje ime ter rekli:

^20:9 ›Če pride nad nas nesreča, meč, kazenska sodba, kuga ali lakota, se bomo zbrali pred to hišo in pred tabo – saj je v tej hiši tvoje ime; iz svoje stiske bomo klicali k tebi in ti nas boš slišal in rešil.‹

^20:10 Glej, zdaj nam Amónci in Moábci in tisti s Seírskega gorovja, med katere Izraelcem na poti iz egiptovske dežele nisi dovolil priti – ognili so se jim namreč in jih niso pokončali:

^20:11 glej, ti nam vračajo s tem, da nas hočejo pregnati s tvoje posesti, ki si nam jo dal v last.

^20:12 O naš Bog, mar jih ne boš obsodil? Mi smo namreč nemočni pred to veliko množico, ki prihaja nad nas. Ne vemo, kaj naj storimo: vate so uprte naše oči!«

^20:13 Vsi Judovci so torej stali pred Gospodom, z otroki, ženami in sinovi.

^20:14 Tedaj je sredi zbora prišel Gospodov duh nad levita izmed Asáfovih sinov Jahaziéla, Zeharjájevega sina, Benajájevega vnuka, Jeiélovega pravnuka in Matanjájevega prapravnuka.

^20:15 Rekel je: »Pozorno prisluhnite, vsi Judovci in jeruzalemski prebivalci in kralj Józafat! Tako vam govori Gospod: Ne bojte se in se ne plašite pred to veliko množico, kajti ne boste se bojevali vi, temveč Bog.

^20:16 Jutri jim pojdite nasproti; glejte, prihajali bodo po vzpetini Cic; našli jih boste na koncu doline pred Jeruélsko puščavo.

^20:17 A tokrat se vam ne bo treba bojevati: samo razpostavite se in čakajte, Judovci in Jeruzalemci, pa boste videli zmago, ki vam jo bo naklonil Gospod! Ne bojte se in se ne plašite! Jutri pojdite proti njim in Gospod bo z vami.«

^20:18 Józafat je pokleknil z obrazom do tal in vsi Judovci in jeruzalemski prebivalci so padli pred Gospodom na tla in molili Gospoda.

^20:19 Leviti izmed Kehátovcev in Karéjcev pa so vstali in s silno povzdignjenim glasom slavili Gospoda, Izraelovega Boga.

^20:20 Drugo jutro so se vzdignili in krenili v puščavo Tekóo. Ko so odhajali, je vstal Józafat in rekel: »Poslušajte me, Judovci in jeruzalemski prebivalci! Zanesite se na Gospoda, svojega Boga, pa boste zanesljivo vzdržali; zanesite se na njegove preroke in boste uspeli!«

^20:21 Po posvetovanju z ljudstvom je postavil tiste, ki naj opevajo in slavijo Gospoda v svetem okrasju, hodijo pred vojsko in govorijo: Zahvaljujte se Gospodu, ker na veke traja njegova dobrota.

^20:22 Ko so začeli vriskati in prepevati, je Gospod pripravil zasedo Amóncem, Moábcem in tistim s Seírskega gorovja, ki so prišli nad Juda, in so se pobili:

^20:23 Amónci in Moábci so se vzdignili nad prebivalce Seírskega gorovja in jih z zakletvijo pokončali in uničili. Ko pa so opravili s Seírci, so se pobili še med seboj.

^20:24 Ko so Judovci prišli do kraja, kjer se odpre razgled na puščavo, in se ozrli po množici, glej, so ležala trupla po tleh: nobeden ni utekel.

^20:25 Józafat in njegovo ljudstvo sta šla zaplenit plen. Našli so veliko živine, opremo, oblačila in dragocenosti; nabrali so si toliko, da niso mogli nesti. Tri dni so pobirali plen, toliko ga je bilo.

^20:26 Četrti dan so se zbrali v dolini Beráha in tam slavili Gospoda, zato tisti kraj še danes imenujejo »Slavilna dolina«.

^20:27 Nato so se vsi Judovi možje in Jeruzalemci z Józafatom na čelu odpravili in se veseli vrnili v Jeruzalem, saj jih je Gospod razveselil z zmago nad sovražniki.

^20:28 S harfami, citrami in trobentami so prišli v Jeruzalem h Gospodovi hiši.

^20:29 Strah Božji je navdal vsa kraljestva po deželah, ko so slišali, da se je Gospod bojeval z Izraelovimi sovražniki.

^20:30 Józafatovo kraljestvo je imelo mir, ker mu je njegov Bog naklonil počitek krog in krog.

^20:31 Tako je Józafat kraljeval nad Judom. Petintrideset let je imel, ko je postal kralj, in petindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Azúba; bila je Šilhíjeva hči.

^20:32 Hodil je po poti svojega očeta Asája in ni krenil z nje; delal je, kar je prav v Gospodovih očeh.

^20:33 Le višin niso odpravili in ljudstvo se še ni s srcem obrnilo k Bogu svojih očetov.

^20:34 Druga Józafatova dela, od prvih do zadnjih, glej, so zapisana v spisih Hananijevega sina Jehúja, ki so bili uvrščeni v Knjigo Izraelovih kraljev.

^20:35 Potem se je Judov kralj Józafat povezal z Izraelovim kraljem Ahazjájem; ta je bil krivičen v svojem ravnanju.

^20:36 Pridružil se mu je pri izdelavi ladij, ki naj bi plule v Taršíš; ladje sta izdelala v Ecjón Geberju.

^20:37 Dodavájev sin Eliézer iz Maréše pa je tako prerokoval zoper Józafata: »Ker si se povezal z Ahazjájem, bo Gospod uničil tvoje delo!« In res so se ladje razbile in niso mogle v Taršíš.

^21:1 Józafat je legel k svojim očetom in bil pokopan pri svojih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jorám.

^21:2 Ta je imel brate, Józafatove sinove: Azarjája, Jehiéla, Zeharjája, Azarjája, Mihaela in Šefatjája; vsi ti so bili sinovi Judovega kralja Józafata.

^21:3 Oče jim je dal veliko daril v srebru, zlatu in dragocenih predmetih obenem z utrjenimi mesti v Judu; kraljestvo pa je dal Jorámu, ker je bil prvorojenec.

^21:4 Ko je Jorám prevzel kraljevo oblast za svojim očetom in se utrdil, je z mečem pomoril vse svoje brate, pa še nekaj Izraelovih knezov.

^21:5 Dvaintrideset let je imel Jorám, ko je postal kralj, in osem let je kraljeval v Jeruzalemu.

^21:6 Hodil je po poti Izraelovih kraljev, kakor je počela Ahábova hiša; imel je namreč Ahábovo hčer za ženo. Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh.

^21:7 Vendar Gospod ni hotel uničiti Davidove hiše zaradi zaveze, ki jo je bil sklenil z Davidom, in ker je obljubil, da bo njemu in njegovim sinovom dal svetilko za vse dni.

^21:8 V njegovih dneh so se Edómci uprli Judovi oblasti in si postavili kralja.

^21:9 Jorám je tedaj s svojimi poveljniki in z vsemi bojnimi vozmi krenil tja čez. Vstal je ponoči in potolkel Edómce, ki so obkolili njega in poveljnike bojnih voz.

^21:10 Edómci pa se upirajo Judovi oblasti do tega dne. Tedaj se je, v istem času, tudi Libna uprla njegovi oblasti, ker je zapustil Gospoda, Boga svojih očetov.

^21:11 Postavil je tudi višine po Judovem hribovju, zavêdel je jeruzalemske prebivalce v malikovanje in tako zapeljal Juda.

^21:12 Tedaj mu je prišlo od preroka Elija pismo, ki se je glasilo: »Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Ker nisi hodil po poteh svojega očeta Józafata in po poteh Judovega kralja Asája,

^21:13 marveč si hodil po poteh Izraelovih kraljev in zapeljal Juda in jeruzalemske prebivalce v malikovanje, kakor je Ahábova hiša zapeljala Izraela v malikovanje, in ker si pomoril celo svoje brate, rodbino svojega očeta, ki so bili boljši od tebe:

^21:14 glej, zato bo Gospod hudo udaril tvoje ljudstvo, tvoje sinove in žene in vse tvoje imetje,

^21:15 sam pa boš hudo zbolel, obolel boš na črevesju, dokler ti ne bo naposled črevo zaradi bolezni izlezlo.«

^21:16 Gospod je podžgal proti Jorámu Filistejce in Arabce, ki prebivajo blizu Etiopcev.

^21:17 Napadli so Judovo deželo, vdrli vanjo in zajeli vse imetje, ki so ga našli v kraljevi hiši, tudi njegove sinove in žene; noben sin mu ni ostal razen Joaháza, njegovega najmlajšega sina.

^21:18 Po vsem tem ga je Gospod udaril z neozdravljivo boleznijo v črevesju.

^21:19 Minevali so dnevi, in ko sta se iztekli dve leti, mu je črevo zaradi bolezni izlezlo in je umrl v hudih mukah. Njegovo ljudstvo ni zakurilo kresa njemu v čast, kakor so ga zakurili v slovo njegovim očetom.

^21:20 Dvaintrideset let je imel, ko je postal kralj, in osem let je kraljeval v Jeruzalemu. Odšel je, ne da bi se kdo žalostil. Pokopali so ga v Davidovem mestu, vendar ne v kraljevih grobovih.

^22:1 Jeruzalemski prebivalci so namesto njega postavili za kralja njegovega najmlajšega sina Ahazjája; vse starejše je namreč pomorila tolpa, ki je z Arabci vdrla v tabor. Tako je postal kralj Ahazjá, sin Judovega kralja Joráma.

^22:2 Dvaindvajset let je imel Ahazjá, ko je postal kralj, in eno leto je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Atalja; bila je Omrijeva hči.

^22:3 Tudi on je hodil po poteh Ahábove hiše, kajti njegova mati ga je napeljevala h krivičnemu ravnanju.

^22:4 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, kakor Ahábova hiša. Po očetovi smrti so mu bili namreč oni svetovalci – v njegovo pogubo.

^22:5 Po njihovem nasvetu je tudi šel z Ahábovim sinom Jorámom, Izraelovim kraljem, v boj proti arámskemu kralju Hazaélu v Ramót Gileád, in Arámci so Joráma ranili.

^22:6 Vrnil se je, da bi si v Jezreélu ozdravil rane, ki so mu jih zadali v Rami, ko se je bojeval proti arámskemu kralju Hazaélu. Judov kralj Ahazjá, Jorámov sin, pa je prišel obiskat Ahábovega sina Joráma v Jezreél, ker je bil bolan.

^22:7 Bog pa je sklenil, da bo Ahazjáju v pogubo, ker je šel k Jorámu. Ko je namreč prišel tja, je šel z Jorámom nasproti Nimšíjevemu sinu Jehúju, ki ga je Gospod mazilil, da bi iztrebil Ahábovo hišo.

^22:8 Ko je torej Jehú opravljal sodbo nad Ahábovo hišo, je poiskal Judove kneze in sinove Ahazjájevih bratov, ki so bili v Ahazjájevi službi, in jih pobil.

^22:9 Nato je iskal Ahazjája; ujeli so ga, ko se je skrival v Samariji, ga pripeljali k Jehúju in ga usmrtili. Potem so ga pokopali, kajti dejali so: »Sin Józafata je, ki je z vsem srcem iskal Gospoda!« Ahazjájeva hiša tako ni imela nikogar več, ki bi bil zmožen prevzeti kraljevo oblast.

^22:10 Ko je Ahazjájeva mati Atalja videla, da je njen sin mrtev, je vstala in hotela pobiti vse kraljeve potomce Judove hiše.

^22:11 Jošéba, kraljeva hči, pa je vzela Ahazjájevega sina Joáša, ga kradoma odnesla izmed kraljevih sinov, ko so bili na tem, da bodo usmrčeni, in ga z dojiljo vred odvedla v spalnico. Tako ga je Jošéba, hči kralja Joráma in žena duhovnika Jojadája – ker je bila Ahazjájeva sestra – skrila pred Ataljo, da ga ni usmrtila.

^22:12 Pri njih je ostal šest let, skrit v Božji hiši, medtem ko je Atalja kraljevala nad deželo.

^23:1 V sedmem letu pa se je Jojadá opogumil in sklenil zavezništvo s stotniki: z Jerohámovim sinom Azarjájem, Johanánovim sinom Jišmaélom, Obédovim sinom Azarjájem, Adajájevim sinom Maasejájem in Zihríjevim sinom Elišafátom.

^23:2 Ti so obhodili Juda ter zbrali levite iz vseh Judovih mest in poglavarje Izraelovih družin. Ko so prišli v Jeruzalem,

^23:3 je ves zbor sklenil s kraljem zavezo v Božji hiši. Jojadá jim je rekel: »Glejte, kraljevi sin! On naj zavlada, kakor je Gospod določil glede Davidovih potomcev.

^23:4 Tole morate storiti: Tretjina izmed vas, duhovniki in leviti, ki prihajate v službo v soboto, bodite čuvaji na tempeljskih pragih;

^23:5 tretjina naj bo pri kraljevi hiši, tretjina pri Temeljnih vratih, vse ljudstvo pa v dvorih Gospodove hiše.

^23:6 A v Gospodovo hišo naj ne hodi nihče razen duhovnikov in levitov, ki strežejo; ti smejo vstopiti, ker so posvečeni, vse ljudstvo pa naj se drži Gospodove določbe.

^23:7 Leviti naj obkrožijo kralja, vsak z orožjem v svoji roki. Kdor pride v hišo, naj bo usmrčen. Bodite s kraljem, ko bo prihajal in odhajal.«

^23:8 Leviti in vsi Judovci so storili vse, kar je ukazal duhovnik Jojadá. Vsak je vzel svoje može, ki so v soboto prihajali v službo, s tistimi, ki so v soboto odhajali iz službe; duhovnik Jojadá namreč ni odpustil oddelkov.

^23:9 Duhovnik Jojadá je dal stotnikom sulice ter vélike in male ščite kralja Davida, ki so bili v Božji hiši.

^23:10 Vse ljudstvo, vsakega s sulico v roki, pa je razpostavil od južne strani hiše do severne strani okoli oltarja in hiše, da bi zaščitili kralja.

^23:11 Nato so pripeljali kraljevega sina, mu nadeli načelek in mu izročili listino. Tako so ga postavili za kralja; Jojadá in njegovi sinovi so ga mazilili ter vzklikali: »Živel kralj!«

^23:12 Ko je Atalja slišala vzklikanje ljudstva, ki je vrelo skupaj in slavilo kralja, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo.

^23:13 Videla je: glej, kralj je stal pri svojem stebru ob vhodu in ob kralju častniki in trobentači. Vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo na trobente, pevci pa so s svojimi glasbili spremljali prepevanje. Tedaj je Atalja pretrgala svoja oblačila in vzkliknila: »Zarota, zarota!«

^23:14 Duhovnik Jojadá pa je pripeljal stotnike, postavljene čez vojsko, in jim rekel: »Odpeljite jo ven med vrstami in vsak, ki bi šel za njo, naj bo usmrčen z mečem!« Duhovnik je namreč rekel: »Ne usmrtite je v Gospodovi hiši!«

^23:15 Prijeli so jo, in ko je prišla skozi Konjska vrata v kraljevo hišo, so jo tam usmrtili.

^23:16 Nato je Jojadá sklenil zavezo med seboj in vsem ljudstvom in kraljem, da bi bili Gospodovo ljudstvo.

^23:17 Vse ljudstvo je prišlo v Báalovo hišo in jo razdejalo; njegove oltarje in podobe so razbili, Báalovega duhovnika Matána pa ubili pred oltarji.

^23:18 Nadzorstvo nad Gospodovo hišo je Jojadá zaupal levitskim duhovnikom, ki jih je že David porazdelil za Gospodovo hišo, da bi darovali Gospodu žgalne daritve, kakor je pisano v Mojzesovi postavi, z veseljem in s petjem po Davidovih določilih.

^23:19 Postavil je tudi vratarje pri vratih Gospodove hiše, da bi ne vstopil kdo, ki bi bil kakor koli nečist.

^23:20 Potem je vzel stotnike, veljake, ljudske oblastnike in vse ljudstvo dežele in pripeljal kralja iz Gospodove hiše; skozi Gornja vrata so prišli v kraljevo hišo in kralja posadili na kraljevi prestol.

^23:21 Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je ostalo mirno, potem ko so Ataljo usmrtili z mečem.

^24:1 Joáš je imel sedem let, ko je postal kralj, in štirideset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Cibja; bila je iz Beeršébe.

^24:2 Joáš je vse dni duhovnika Jojadája delal, kar je prav v Gospodovih očeh.

^24:3 Jojadá mu je priskrbel dve ženi in rodili so se mu sinovi in hčere.

^24:4 Zatem se je Joáš odločil, da prenovi Gospodovo hišo.

^24:5 Zbral je duhovnike in levite in jim rekel: »Pojdite po Judovih mestih in zbirajte od vsega Izraela denar, da se bo iz leta v leto popravljala hiša vašega Boga! In pohitite s tem!« Levitom pa se ni mudilo.

^24:6 Kralj je torej poklical vélikega duhovnika Jojadája in mu rekel: »Zakaj nisi zahteval, da bi leviti v Judu in Jeruzalemu pobirali davek, ki sta ga bila Gospodov služabnik Mojzes in Izraelov zbor naložila za šotor pričevanja?«

^24:7 Atalja, ta zloba, in njeni sinovi so namreč vdirali v Božjo hišo in vse posvečene darove iz Gospodove hiše nosili Báalom.

^24:8 Kralj je tedaj ukazal narediti skrinjo in jo postaviti zunaj pri vratih Gospodove hiše.

^24:9 Po Judu in v Jeruzalemu pa so razglasili, naj prinašajo Gospodu davek, ki ga je Božji služabnik Mojzes naložil Izraelu v puščavi.

^24:10 Vsi poglavarji in vse ljudstvo so ga z veseljem prinašali in metali v skrinjo, dokler ni bila polna.

^24:11 Kadar so leviti skrinjo prinesli na kraljevi urad – ko so opazili, da je v njej veliko denarja – sta prišla kraljevi pisar in uradnik vélikega duhovnika ter skrinjo spraznila. Potem so jo odnesli in spet postavili na njeno mesto. Tako so delali dan za dnem in nabrali veliko denarja.

^24:12 Kralj in Jojadá sta ga izročala delovodjem, ki so bili v službi pri Gospodovi hiši. Ti so najemali kamnoseke in tesarje, da bi obnovili Gospodovo hišo, pa tudi kovače in bronarje, da bi popravili Gospodovo hišo.

^24:13 Delovodje so bili delavni in obnova jim je šla dobro od rok. Božji hiši so spet dali prvotno podobo in jo še utrdili.

^24:14 Ko so to opravili, so preostali denar prinesli pred kralja in Jojadája. Z njim so naredili posode za Gospodovo hišo: bogoslužne in daritvene posode, skodele ter zlate in srebrne posode. Dokler je živel Jojadá, so redno darovali žgalne daritve v Gospodovi hiši.

^24:15 Jojadá pa se je postaral, dnevi so se mu iztekli in je umrl. Sto trideset let je bil star, ko je umrl.

^24:16 Pokopali so ga pri kraljih v Davidovem mestu, ker je napravil veliko dobrega v Izraelu, za Boga in za njegovo hišo.

^24:17 Po Jojadájevi smrti so prišli Judovi višji uradniki in se kralju vdano poklonili. Tedaj jih je kralj začel poslušati.

^24:18 In zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov, in služili ašeram in malikom. Gnev je prišel nad Juda in Jeruzalem zaradi te njihove krivde.

^24:19 Vendar je pošiljal mednje preroke, da bi jih spet vrnili h Gospodu. Pričevali so proti njim, a niso poslušali.

^24:20 Tedaj je Božji duh navdal Zaharija, sina duhovnika Jojadája; stopil je pred ljudstvo in jim rekel: »Tako govori Bog: Zakaj prestopate Gospodove zapovedi? Ne boste imeli uspeha. Ker ste zapustili Gospoda, je tudi on vas zapustil.«

^24:21 A zarotili so se proti njemu in ga na kraljevo povelje obsuli s kamenjem v dvoru Gospodove hiše.

^24:22 Kralj Joáš se ni spominjal dobrote, ki mu jo je izkazal Zaharijev oče Jojadá, temveč je ubil njegovega sina. Ko je ta umiral, je rekel: »Gospod naj vidi in povrne!«

^24:23 Ko se je izteklo leto, je arámska vojska krenila proti Joášu. Prišli so v Juda in v Jeruzalem in pokončali med ljudstvom vse višje uradnike ljudstva, ves njihov plen pa poslali kralju v Damask.

^24:24 Čeprav je arámska vojska prišla z malo možmi, jim je Gospod dal v roke zelo veliko vojsko, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so kaznovali Joáša.

^24:25 Ko so odšli od njega – pustili so ga hudo ranjenega – sta se njegova služabnika zarotila proti njemu zavoljo krvi sinu duhovnika Jojadája in ga ubila v postelji. Tako je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, vendar ga niso pokopali v kraljevih grobovih.

^24:26 Ta, ki sta se zarotila proti njemu, sta bila: Zabád, sin Amónke Šimáte, in Jozabád, sin Moábke Šomêre.

^24:27 Njegovi sinovi, kopica izrekov proti njemu in obnova Božje hiše, glej, so zapisani v razlagi Knjige kraljev. Namesto njega je postal kralj njegov sin Amacjá.

^25:1 Amacjá je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in devetindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Joadána; bila je iz Jeruzalema.

^25:2 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, vendar ne z vsem srcem.

^25:3 Brž ko si je utrdil kraljevo oblast, je ubil služabnika, ki sta umorila kralja, njegovega očeta.

^25:4 Njunih sinov pa ni usmrtil – kakor je zapisano v postavi, v Mojzesovi knjigi, kjer je Gospod zapovedal in rekel: »Očetje naj ne umrejo zaradi otrok in otroci naj ne umrejo zaradi očetov, ampak vsak naj umre za svoj greh!«

^25:5 Amacjá je sklical Judovce in jih po družinah, vse Judovce in Benjaminovce, dodelil poveljnikom tisočnij in stotnij. Preštel je dvajsetletnike in navzgor ter ugotovil, da je tristo tisoč nabornikov, ki so sposobni iti na vojsko in vihteti sulico in ščit.

^25:6 Vrh tega je za sto talentov srebra najel sto tisoč hrabrih vojakov iz Izraela.

^25:7 Toda k njemu je prišel Božji mož in rekel: »Kralj, nikar naj ne hodi s teboj Izraelova vojska, kajti Gospod ni z Izraelom, z nobenimi Efrájimci!

^25:8 Raje pojdi sam ter se pripravi in okrepi za bitko, sicer te Bog vrže na tla pred sovražnikom, kajti Bog ima moč, da ti pomaga ali pa te zavrže.«

^25:9 Amacjá je rekel Božjemu možu: »Kaj pa naj bo s sto talenti, ki sem jih dal izraelskim četam?« Božji mož je rekel: »Gospod ti more dati veliko več kakor to.«

^25:10 Amacjá je torej odslovil čete, ki so prišle iz Efrájima k njemu, in jih poslal domov. Zelo so se razjezili nad Judovci in se vrnili domov silno jezni.

^25:11 Amacjá pa je svoje ljudstvo pogumno vodil v boj, šel v Ge Melah in potolkel deset tisoč Seírcev.

^25:12 Deset tisoč pa so jih Judovci živih ujeli, jih pripeljali na vrh pečine in pahnili z vrha pečine, da so se vsi raztreščili.

^25:13 Čete pa, ki jih je Amacjá odpustil, da niso šle z njim v boj, so vdrle v Judova mesta od Samarije do Bet Horóna, pobile v njih tri tisoč ljudi ter naropale veliko plena.

^25:14 Ko se je Amacjá po bitki z Edómci vrnil in prinesel bogove Seírcev, si jih je postavil za bogove, molil pred njimi in jim zažigal kadilo.

^25:15 Zato se je vnela Gospodova jeza zoper Amacjája. Poslal je k njemu preroka, da mu je rekel: »Zakaj si se zatekel k bogovom ljudstva, ki svojega ljudstva niso mogli rešiti iz tvoje roke?«

^25:16 Ko je še govoril, mu je kralj rekel: »Smo te mar postavili za kraljevega svetovalca? Nehaj! Čemu naj te dam ubiti?« Prerok je nehal, vendar je rekel: »Vem, da te je Bog sklenil pokončati, ker si to storil in nisi poslušal mojega nasveta.«

^25:17 Potem se je Judov kralj Amacjá posvetoval, poslal Izraelovemu kralju Joášu, Joaházovemu sinu in Jehújevemu vnuku, sporočilo in rekel: »Pridi, da se pomeriva!«

^25:18 Izraelov kralj Joáš pa je Judovemu kralju Amacjáju poslal sporočilo in rekel: »Libanonski osat je cedri libanonski sporočil: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo!‹ Pa je privihrala mimo libanonska divjad in pomendrala osat. –

^25:19 Rekel si si: ›Glej, potolkel si Edómce!‹ In tvoje srce se je prevzelo in zahlepelo po slavi. Ostani vendar doma! Zakaj siliš v nesrečo in hočeš pasti sam in Juda s teboj?«

^25:20 Amacjá pa ni poslušal – kajti Bog je sklenil, da jih da v sovražnikove roke, ker so se zatekli k edómskim bogovom.

^25:21 In prišel je Izraelov kralj Joáš in pomerila sta se, on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu na Judovem.

^25:22 Juda je bil poražen pred Izraelom, zato so zbežali vsak v svoj šotor.

^25:23 Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina in Joaházovega vnuka, pa je Izraelov kralj Joáš pri Bet Šemešu ujel in ga pripeljal v Jeruzalem. Podrl je štiristo komolcev jeruzalemskega obzidja, od Efrájimovih do Vogalnih vrat.

^25:24 Vzel je vse zlato in srebro in vse posode, ki so jih našli v Božji hiši, pri Obéd Edómu, in zaklade kraljeve hiše, pa še talce, in se vrnil v Samarijo.

^25:25 Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je živel po smrti Izraelovega kralja Joáša, Joaházovega sina, še petnajst let.

^25:26 Druga Amacjájeva dela, od prvih do zadnjih – glej, mar niso zapisana v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev?

^25:27 Od časa, ko se je Amacjá odvrnil od Gospoda, so v Jeruzalemu spletli zaroto proti njemu. Pobegnil je v Lahíš, vendar so poslali ljudi za njim v Lahíš in ga tam usmrtili.

^25:28 In pripeljali so ga nazaj na konjih in pokopali pri njegovih očetih v Judovem mestu.

^26:1 Vse Judovo ljudstvo je vzelo Uzíja, ki je imel šestnajst let, in postavili so ga za kralja namesto njegovega očeta Amacjája.

^26:2 Sezidal je Elát in ga spet pripojil Judu, potem ko je kralj legel k svojim očetom.

^26:3 Šestnajst let je imel Uzíja, ko je postal kralj, in dvainpetdeset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jehólja; bila je iz Jeruzalema.

^26:4 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Amacjá.

^26:5 Iskal je Boga, dokler je živel Zeharjá, ki ga je poučeval v strahu Božjem; in dokler je iskal Gospoda, mu je Bog naklanjal srečo.

^26:6 Šel je in se vojskoval s Filistejci, podrl obzidje v Gatu, obzidje v Jabnéju in obzidje v Ašdódu ter sezidal mesta pri Ašdódu in drugod med Filistejci.

^26:7 Bog mu je pomagal proti Filistejcem in proti Arabcem, ki so prebivali v Gur Báalu, in proti Meunéjcem.

^26:8 Tudi Amónci so plačevali davek Uzíju. Njegovo ime je zaslovelo do vhoda v Egipt, kajti postal je zelo mogočen.

^26:9 V Jeruzalemu je Uzíja sezidal stolpe na Vogalnih vratih, na Dolinskih vratih in na Vogalu ter jih utrdil.

^26:10 Tudi v puščavi je sezidal stolpe in skopal veliko vodnjakov. Imel je namreč veliko živine v Šéfeli in na planjavi, poljedelce in vinogradnike na gričevnatem svetu in na rodovitnih krajih; kajti ljubil je zemljo.

^26:11 Uzíja je imel tudi vojsko opremljenih bojevnikov, ki so hodili v boj v četah, preštetih pri njihovem naboru, ki sta ga opravila pisar Jeiél in uradnik Maasejá pod vodstvom Hananjája, enega izmed kraljevih poveljnikov.

^26:12 Skupno število družinskih poglavarjev teh hrabrih junakov je bilo dva tisoč šeststo.

^26:13 Pod njihovim poveljem je vojska štela tristo sedem tisoč petsto mož, ki so se bojevali s silno močjo, da bi pomagali kralju proti sovražniku.

^26:14 Uzíja je zanje, za vso vojsko, oskrbel ščite, sulice, čelade, loke in kamenje za prače.

^26:15 V Jeruzalemu je namestil bojne stroje, ki so jih izumili strokovnjaki, na stolpih in na vogalih, da bi streljali s puščicami in z velikimi kamni. Njegovo ime je zaslovelo daleč, ker je dobival čudežno pomoč, dokler ni postal mogočen.

^26:16 Ko pa je postal mogočen, se je njegovo srce prevzelo, da je ravnal pogubno. Izneveril se je Gospodu, svojemu Bogu, in je šel v Gospodov tempelj, da bi na kadilnem oltarju opravil kadilno daritev.

^26:17 Prišel pa je za njim duhovnik Azarjá in z njim osemdeset Gospodovih duhovnikov, vrlih mož.

^26:18 Ti so se kralju Uzíju postavili po robu in rekli: »Nimaš pravice, Uzíja, da bi zažigal kadilo Gospodu, imajo jo samo duhovniki, Aronovi sinovi, ki so posvečeni za to, da opravljajo kadilno daritev. Pojdi iz svetišča, kajti izneveril si se; to ti ne bo v slavo pri Gospodu Bogu.«

^26:19 Uzíja se je razsrdil; ko pa je držal v roki kadilnico, da bi kadil, in bil poln jeze na duhovnike, so se mu vpričo duhovnikov v Gospodovi hiši poleg kadilnega oltarja pokazale gobe na čelu.

^26:20 Obrnil se je k njemu duhovnik Azarjá in vsi drugi duhovniki, in glej, po čelu je bil gobav. Hitro so ga izgnali od tam, a tudi sam je hitel ven, ker ga je Gospod udaril.

^26:21 Kralj Uzíja je bil gobav do dneva svoje smrti. Kot gobavec je moral bivati v posebni hiši, ker je bil izključen iz Gospodove hiše. Njegov sin Jotám je upravljal kraljevo hišo in vladal ljudstvu v deželi.

^26:22 Druga Uzíjeva dela, od prvih do zadnjih, je popisal Amócov sin prerok Izaija.

^26:23 In Uzíja je legel k svojim očetom; pokopali so ga pri njegovih očetih na polju pri grobišču kraljev, ker so rekli: »Gobav je.« Namesto njega je postal kralj njegov sin Jotám.

^27:1 Jotám je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jerúša; bila je Cadókova hči.

^27:2 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Uzíja, razen da ni stopil v Gospodov tempelj. Ljudstvo pa je še vedno ravnalo pogubno.

^27:3 On je sezidal Gornja vrata pri Gospodovi hiši; pa tudi pri obzidju na Ofelu je veliko zidal.

^27:4 Nadalje je sezidal mesta v Judovem pogorju ter gradove in stolpe v gozdnatih krajih.

^27:5 Vojskoval se je s kraljem Amóncev in ga premagal. Tisto leto so mu Amónci dali sto talentov srebra, deset tisoč kadi pšenice in deset tisoč kadi ječmena. To so mu dali Amónci tudi drugo in tretje leto.

^27:6 Tako je Jotám postal mogočen, ker je uravnaval svoja pota pred Gospodom, svojim Bogom.

^27:7 Druga Jotámova dela, vse njegove vojske in njegovi posegi, glej, so zapisani v Knjigi Izraelovih in Judovih kraljev.

^27:8 Petindvajset let je imel, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu.

^27:9 Jotám je legel k svojim očetom in pokopali so ga v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Aház.

^28:1 Aház je imel dvajset let, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Ni delal, kar je prav v Gospodovih očeh, kakor njegov oče David,

^28:2 temveč je hodil po poteh Izraelovih kraljev. Tudi je delal ulite podobe za Báale.

^28:3 Vrh tega je opravljal kadilno daritev v Ge Ben Hinómu in žrtvoval svoje sinove v ognju po gnusni navadi narodov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov.

^28:4 Opravljal je tudi klavne in kadilne daritve na višinah, na gričih in pod vsakim zelenim drevesom.

^28:5 Zato ga je Gospod, njegov Bog, dal v roke arámskemu kralju. Premagali so ga, mu odpeljali veliko ujetnikov in jih pripeljali v Damask. Tudi je prišel v roke Izraelovemu kralju, ta mu je prizadel hud poraz.

^28:6 Remaljájev sin Pekah je namreč pobil v Judu v enem dnevu sto dvajset tisoč hrabrih bojevnikov, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov.

^28:7 Vrh tega je Zihrí, Efrájimov junak, ubil kraljevega sina Maasejája, upravnika dvora Azrikáma in Elkanája, drugega za kraljem.

^28:8 Izraelovi sinovi so od svojih bratov odpeljali dvesto tisoč ujetih žena, sinov in hčera; od njih so pobrali tudi veliko plena in ga prinesli v Samarijo.

^28:9 Tam pa je bil Gospodov prerok z imenom Odéd. Šel je naproti vojski, ki je prihajala v Samarijo, in jim rekel: »Glejte, ker se je Gospod, Bog vaših očetov, razsrdil nad Judovci, vam jih je dal v roke. Vi pa ste jih pobijali z besnostjo, ki sega do neba.

^28:10 In zdaj si hočete Judovce in Jeruzalemce podjarmiti za hlapce in dekle. Ali niste torej tudi sami krivi pred Gospodom, vašim Bogom?

^28:11 Poslušajte me zdaj in vrnite ujetnike, ki ste jih odpeljali svojim bratom, sicer pride nad vas Gospodova srdita jeza.«

^28:12 Proti tistim, ki so prišli iz vojske, so vstali nekateri izmed poglavarjev Efrájimovih sinov, Johanánov sin Azarjá, Mešilemótov sin Berehjá, Šalúmov sin Hizkijá in Hadlájev sin Amasá,

^28:13 a rekli so jim: »Ne vodite ujetnikov sem, saj bi nam s tem nakopali krivdo pred Gospodom. Vi hočete še množiti naše grehe in našo krivdo, a že tako je naša krivda velika in srdita je Gospodova jeza nad Izraelom.«

^28:14 Tedaj je četa pustila ujetnike in plen pred knezi in vsem zborom.

^28:15 Vzdignili so se poimensko določeni možje in se zavzeli za ujetnike. Golim med njimi so dali oblačila iz plena, jih oblekli in obuli, jim dali jesti in piti, ter jih pomazilili. Vse, ki so opešali, so posadili na osle in jih odpeljali v Jeriho, mesto palm, v bližino njihovih rojakov. Potem so se vrnili v Samarijo.

^28:16 Tisti čas je kralj Aház poslal odposlance k asirskim kraljem, da bi mu pomagali.

^28:17 Edómci so namreč spet prišli, porazili Judovce in odpeljali ujetnike.

^28:18 Tudi Filistejci so vdrli v mesta v Šéfeli in v Judovi južni pokrajini, zavzeli Bet Šemeš, Ajalón, Gederót, Sohó in njegova naselja, Timno in njena naselja, Gimzó in njegova naselja in se tam naselili.

^28:19 Gospod je namreč ponižal Juda zaradi Izraelovega kralja Aháza, ker je uvajal v Judu razuzdanost in se popolnoma izneveril Gospodu.

^28:20 Asirski kralj Tiglát Piléser je res prišel nadenj in ga stiskal, namesto da bi ga podprl.

^28:21 Čeprav je Aház oropal Gospodovo hišo, kraljevo hišo in hiše knezov in to dal asirskemu kralju, mu to ni nič pomagalo.

^28:22 V času, ko so ga stiskali, se je še bolj izneveril Gospodu, ta kralj Aház.

^28:23 Daroval je namreč damaščanskim bogovom, ki so ga porazili, in si rekel: »Bogovi arámskih kraljev so le-tem pomagali, njim bom daroval, da bodo pomagali še meni.« A ti so bili v padec njemu in vsemu Izraelu.

^28:24 Aház je zbral opremo Božje hiše in jo razbil; zaprl je vrata Gospodove hiše in si naredil oltarje na vseh vogalih v Jeruzalemu.

^28:25 V vsakem Judovem mestu je napravil višine, da bi zažigali kadilo tujim bogovom. Tako si je nakopaval srd Gospoda, Boga svojih očetov.

^28:26 Druga njegova dela in vse njegove poti, od prvih do zadnjih, glej, so zapisani v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev.

^28:27 Ko je Aház legel k svojim očetom, so ga pokopali v mestu, v Jeruzalemu; niso ga namreč položili v grobove Izraelovih kraljev. Namesto njega je postal kralj njegov sin Ezekíja.

^29:1 Ezekíja je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in devetindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Abíja; bila je Zeharjájeva hči.

^29:2 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče David.

^29:3 Prvo leto svojega kraljevanja, v prvem mesecu, je odprl vrata Gospodove hiše in jih popravil.

^29:4 Poklical je duhovnike in levite, jih zbral na Vzhodnem trgu

^29:5 in jim rekel: »Poslušajte me, leviti! Posvetite se zdaj in posvetite hišo Gospoda, Boga svojih očetov, ter odpravite nesnago iz svetišča!

^29:6 Kajti naši očetje so se izneverili in delali, kar je hudo v očeh Gospoda, našega Boga, ter ga zapustili. Obrnili so svoj obraz od Gospodovega prebivališča in mu pokazali hrbet.

^29:7 Zaprli so celo preddverna vrata, pogasili svetilnice, niso zažigali kadila ne darovali Izraelovemu Bogu žgalne daritve v svetišču.

^29:8 Zato je prišel Gospodov gnev nad Juda in Jeruzalem in naredil jih je za predmet strahu, groze in zasmeha, kakor vidite s svojimi očmi.

^29:9 Zaradi tega, glejte, so naši očetje padli pod mečem in so naši sinovi, naše hčere in žene v ujetništvu.

^29:10 Zdaj sem se namenil v svojem srcu, da sklenem zavezo z Gospodom, Izraelovim Bogom, da se njegova srdita jeza odvrne od nas.

^29:11 Ne bodite torej nemarni, moji sinovi. Vas je namreč izvolil Gospod, da bi stregli pred njim v njegovi službi, da bi mu služili in zažigali kadilo.«

^29:12 Tedaj so se vzdignili leviti: Amasájev sin Mahat in Azarjájev sin Joél izmed Kehátovcev; izmed Meraríjevcev Abdíjev sin Kiš in Jehalelélov sin Azarjá; izmed Geršónovcev Zimájev sin Joáh in Joáhov sin Eden;

^29:13 izmed Elicafánovcev Šinarí in Jeiél; izmed Asáfovcev Zeharjá in Matanjá;

^29:14 izmed Hemánovcev Jehiél in Šimí in izmed Jedutúnovcev Šemajá in Uziél.

^29:15 Zbrali so svoje brate in se posvetili. Potem so po kraljevem ukazu prišli, da bi po Gospodovih besedah očistili Gospodovo hišo.

^29:16 Duhovniki so šli očistit notranjost Gospodove hiše; vse nečiste reči, ki so jih našli v Gospodovem templju, so odnesli v dvor Gospodove hiše, leviti pa so jih prevzeli in odnesli k potoku Cedronu.

^29:17 Posvečevati so začeli prvi dan prvega meseca, osmi dan meseca pa so prišli v Gospodovo preddverje. Potem so še osem dni posvečevali Gospodovo hišo, šestnajsti dan prvega meseca pa so končali.

^29:18 Nato so šli h kralju Ezekíju in rekli: »Očistili smo vso Gospodovo hišo, žgalni oltar z vsemi njegovimi pripravami in mizo za položene hlebe z vsemi njenimi pripravami.

^29:19 Vse priprave, ki jih je kralj Aház med svojim kraljevanjem v svojem odpadu oskrunil, smo popravili in posvetili. Glej, pred Gospodovim oltarjem so.«

^29:20 Kralj Ezekíja je zgodaj vstal, zbral mestne poglavarje in šel v Gospodovo hišo.

^29:21 Pripeljali so sedem juncev, sedem ovnov, sedem jagnjet in sedem kozlov v daritev za greh za kraljestvo, za svetišče in za Juda. Rekel je Aronovim sinovom, duhovnikom, naj jih darujejo na Gospodovem oltarju.

^29:22 Zaklali so torej junce, duhovniki so prestregli kri in poškropili z njo oltar. Zaklali so ovne in poškropili s krvjo oltar. Zaklali so jagnjeta in poškropili s krvjo oltar.

^29:23 Nato so pripeljali kozle v daritev za greh pred kralja in zbor in ti so položili roke nanje.

^29:24 Duhovniki pa so jih potem zaklali in poškropili z njihovo krvjo oltar v daritev za greh, da bi dosegli spravo za vse Izraelce. Za vse Izraelce je namreč kralj naročil žgalno daritev in daritev za greh.

^29:25 Postavil je tudi levite v Gospodovi hiši s cimbalami, harfami in citrami po določbi Davida, kraljevega vidca Gada in preroka Natána; kajti ta določba je prišla po prerokih od Gospoda.

^29:26 Leviti so se torej razpostavili z Davidovimi glasbili, duhovniki pa s trobentami.

^29:27 Ezekíja je ukazal, naj darujejo žgalno daritev na oltarju. Ko se je začela, so začeli Gospodu peti in trobiti ob spremljavi glasbil Davida, Izraelovega kralja.

^29:28 Ves zbor je padel na kolena; petje se je razlegalo in trobente so donele vse dotlej, dokler se žgalna daritev ni končala.

^29:29 Ko pa je bila končana, so pokleknili kralj in vsi, ki so bili z njim, in molili.

^29:30 Kralj Ezekíja in poglavarji so rekli levitom, naj hvalijo Gospoda z besedami Davida in vidca Asáfa. In z veseljem so peli hvalnice, poklekovali in molili.

^29:31 Nato je Ezekíja spregovoril in rekel: »Zdaj ste se posvetili Gospodu. Pristopite in pripeljite živali za klavne in slavilne daritve h Gospodovi hiši!« Zbor je pripeljal živali za klavne in slavilne daritve in vsak, ki je le hotel, je pripeljal živali za žgalne daritve.

^29:32 Število teh živali, ki jih je zbor pripeljal, je bilo: sedemdeset juncev, sto ovnov in dvesto jagnjet, vse to v žgalno daritev Gospodu.

^29:33 Posvečenih darov je bilo šeststo juncev in tri tisoč ovc.

^29:34 Duhovnikov pa je bilo premalo in niso mogli odreti vseh živali za žgalne daritve. Zato so jim pomagali njihovi bratje leviti, dokler ni bilo delo opravljeno in se duhovniki niso posvetili. Leviti so se namreč posvečevali z večjo gorečnostjo kakor duhovniki.

^29:35 Poleg številnih žgalnih daritev so bile tudi tolšče mirovnih in pitnih daritev za žgalno daritev. Tako je bila spet urejena služba v Gospodovi hiši.

^29:36 Ezekíja in vse ljudstvo so se veselili, da jim je Bog to pripravil, saj se je vsa stvar zgodila izredno hitro.

^30:1 Ezekíja je razposlal sle k vsemu Izraelu in Judu ter napisal pisma Efrájimu in Manáseju, da bi prišli h Gospodovi hiši v Jeruzalem obhajat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu.

^30:2 Kralj, njegovi velikaši in ves zbor v Jeruzalemu so na posvetu sklenili, da bodo obhajali pasho v drugem mesecu.

^30:3 Niso je namreč mogli obhajati ob njenem času, ker se še ni posvetilo zadosti duhovnikov in se ljudstvo še ni zbralo v Jeruzalemu.

^30:4 To se je zdelo prav kralju in vsemu zboru.

^30:5 Sklenili so razglasiti po vsem Izraelu od Beeršébe do Dana, naj pridejo obhajat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu, v Jeruzalem. Saj je mnogi niso obhajali, kakor je bilo predpisano.

^30:6 Hitri sli so šli s pismi kralja in njegovih velikašev po vsem Izraelu in Judu ter so na kraljev ukaz oznanili: »Izraelovi sinovi, vrnite se h Gospodu, Bogu Abrahamovemu, Izakovemu in Izraelovemu, da se spet obrne k vam preostalim, ki ste se rešili iz pesti asirskih kraljev.

^30:7 Ne bodite kakor vaši očetje in kakor vaši bratje, ki so se izneverili Gospodu, Bogu svojih očetov, tako da jih je naredil za predmet groze, kakor lahko sami vidite.

^30:8 Zdaj torej ne bodite trdovratni kakor vaši očetje, podajte roko Gospodu in pridite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil na veke, ter služite Gospodu, svojemu Bogu, da se odvrne od vas njegova srdita jeza.

^30:9 Če se boste namreč vrnili h Gospodu, bodo vaši bratje in sinovi našli usmiljenje pri tistih, ki so jih odpeljali v ujetništvo, in se bodo vrnili v to deželo. Kajti Gospod, vaš Bog, je milostljiv in usmiljen in ne bo obrnil svojega obličja od vas, če se povrnete k njemu.«

^30:10 Hitri sli so hiteli od mesta do mesta po Efrájimovi in Manásejevi deželi in tja do Zábulona; toda zasmehovali so jih in zasramovali.

^30:11 Le nekateri možje iz Aserja, Manáseja in Zábulona so se ponižali in prišli v Jeruzalem.

^30:12 Tudi v Judu je delovala roka Boga, saj jim je dal, da so se enodušno odzvali povabilu, ki ga je po Gospodovem naročilu poslal kralj z velikaši.

^30:13 Zbralo se je torej v Jeruzalemu veliko ljudstva, da bi obhajali v drugem mesecu praznik nekvašenega kruha; bil je zelo velik zbor.

^30:14 Vzdignili so se in podrli oltarje, ki so bili v Jeruzalemu; prav tako so odstranili vse kadilne oltarje in jih pometali v potok Cedron.

^30:15 Štirinajsti dan drugega meseca so zaklali pashalno jagnje. Duhovnike in levite je bilo sram, zato so se posvetili in darovali žgalne daritve v Gospodovi hiši.

^30:16 Zasedli so svoja mesta, kakor je predpisano v postavi Božjega moža Mojzesa. Duhovniki so škropili s krvjo, ki so jim jo podajali leviti.

^30:17 Ker jih je bilo v zboru veliko, ki se niso posvetili, so morali leviti klati pashalna jagnjeta za vse, ki niso bili čisti, da so jih posvetili Gospodu.

^30:18 Velik del ljudstva, mnogi iz Efrájima, Manáseja, Isahárja in Zábulona se niso očistili, ampak so jedli pashalno jagnje proti predpisu. Toda zanje je molil Ezekíja: »Dobri Gospod naj odpusti

^30:19 vsem, ki s pripravljenim srcem iščejo Boga, Gospoda, Boga svojih očetov, čeprav ne s čistostjo, ki jo zahtevajo svete reči.«

^30:20 Gospod je uslišal Ezekíja in ljudstvu prizanesel.

^30:21 V Jeruzalemu zbrani Izraelovi sinovi so z velikim veseljem sedem dni obhajali praznik nekvašenega kruha. Leviti in duhovniki so dan na dan na vso moč peli Gospodu hvalnice v Gospodovo čast.

^30:22 Ezekíja je pohvalil vse levite, ki so pokazali veliko izurjenost v službi Gospodu. Praznovanje so dokončali v sedmih dneh: opravljali so mirovne daritve in slavili Gospoda, Boga svojih očetov.

^30:23 Tedaj je ves zbor sklenil praznovati še sedem dni in z veseljem so praznovali še sedem dni.

^30:24 Judov kralj Ezekíja je namreč zboru podaril tisoč juncev in sedem tisoč ovc, velikaši pa so zboru podarili tisoč juncev in deset tisoč ovc. Tedaj se je veliko duhovnikov posvetilo.

^30:25 Veselil se je ves Judov zbor, duhovniki, leviti in vsa množica tistih, ki so prišli iz Izraela, pa tudi tujci, ki so prišli iz Izraelove dežele in se naselili v Judu.

^30:26 V Jeruzalemu je bilo veliko veselje, saj česa takega ni bilo v Jeruzalemu od Davidovega sina Salomona, Izraelovega kralja.

^30:27 Potem so vstali levitski duhovniki in ljudstvo blagoslovili. Uslišan je bil njihov glas in njihova molitev je prišla do njegovega svetega prebivališča v nebesih.

^31:1 Ko je bilo vse to končano, so šli vsi Izraelci, ki so bili navzoči, v Judova mesta, razbili stebre, posekali ašere ter do zadnjega podrli višine in oltarje po vsem Judu, Benjaminu, Efrájimu in Manáseju. Potem so se vsi Izraelovi sinovi vrnili v svoja mesta, vsak na svojo posest.

^31:2 Ezekíja je postavil skupine duhovnikov in levitov po njihovih skupinah, vsakega duhovnika in levita za njegovo službo: za žgalne in mirovne daritve, za bogoslužje ter za slavilne daritve in hvalnice pri vratih Gospodovega tabora.

^31:3 Kraljev prispevek iz njegovega imetja je bil za žgalne daritve: za žgalne daritve zjutraj in zvečer, za žgalne daritve ob sobotah, mlajih in praznikih, kakor je pisano v Gospodovi postavi.

^31:4 Tudi je ukazal ljudstvu, ki je prebivalo v Jeruzalemu, naj dajejo deleže duhovnikom in levitom, da bi se mogli trdno držati Gospodove postave.

^31:5 Brž ko so ta ukaz razglasili, so Izraelovi sinovi prinašali obilo prvin žita, vina, olja, medu in vseh poljskih pridelkov; prinašali so desetino vsega v obilju.

^31:6 Tudi Izraelci in Judovci, ki so prebivali v Judovih mestih, so dajali desetino goveda in drobnice ter desetino posvečenih reči, ki so bile posvečene Gospodu, njihovemu Bogu. Zlagali so jih na kupe.

^31:7 V tretjem mesecu so začeli zlagati na kupe, v sedmem mesecu pa so kupe dokončali.

^31:8 Ko so Ezekíja in velikaši prišli gledat kupe, so slavili Gospoda in njegovo ljudstvo Izraela.

^31:9 Ezekíja je duhovnike in levite spraševal o teh kupih.

^31:10 Véliki duhovnik Azarjá iz Cadókove hiše mu je rekel: »Odkar so začeli nositi dajatve v Gospodovo hišo, jemo do sitega in še veliko ostaja. Kajti Gospod je blagoslovil svoje ljudstvo, zato imamo tolikšno zalogo.«

^31:11 Tedaj je Ezekíja rekel, naj napravijo shrambe v Gospodovi hiši. Ko so jih naredili,

^31:12 so vanje zvesto nosili dajatve, desetine in posvečene darove. Višji nadzornik nad tem je bil levit Konanjá, drugi pa njegov brat Šimí.

^31:13 Jehiél, Azazjá, Nahat, Asaél, Jerimót, Jozabád, Eliél, Jismahjá, Mahat in Benajá pa so bili nadzorniki pod vodstvom Konanjája in njegovega brata Šimíja po določbi kralja Ezekíja in predstojnika Božje hiše Azarjája.

^31:14 Jimnájev sin levit Koré, vratar pri Vzhodnih vratih, je bil nadzornik nad tem, kar so prostovoljno darovali Bogu, in je oddajal Gospodove dajatve in presvete darove.

^31:15 V duhovniških mestih so mu zvesto pomagali Eden, Minjamín, Ješúa, Šemajá, Amarjá in Šehanjá. Svojim bratom – po skupinah – starim in mladim, so razdeljevali njihove deleže,

^31:16 razen tistih, ki so bili v rodovnikih, moškim od treh let navzgor, vsem, ki so hodili v Gospodovo hišo v svojo vsakdanjo službo po svojih opravilih in po svojih skupinah.

^31:17 Duhovniki so bili vpisani v rodovnik po svojih družinah, leviti od dvajsetih let navzgor pa po svojih opravilih in po svojih skupinah.

^31:18 Vpisani so bili v celotnem številu z vsemi svojimi otročiči, ženami, sinovi in hčerami. S svojo zvestobo so se nenehno posvečevali.

^31:19 Za duhovnike, Aronove sinove, ki so prebivali na ozemlju v okolici svojih mest, so bili v vsakem posameznem mestu poimensko določeni možje, da so oddajali deleže vsakemu moškemu med duhovniki in vsakemu v rodovnik vpisanemu levitu.

^31:20 Tako je storil Ezekíja po vsem Judu. Delal je, kar je dobro, prav in resnično pred Gospodom, njegovim Bogom.

^31:21 Pri vsakem delu, ki ga je začel za službo v Božji hiši, za postavo in zapoved, ko je iskal svojega Boga, je delal z vsem srcem in je uspeval.

^32:1 Po teh dejanjih zvestobe je prišel asirski kralj Sanheríb, vdrl v Juda, oblegal utrjena mesta in jih hotel zavzeti.

^32:2 Ko je Ezekíja videl, da je Sanheríb prišel z namenom, da napade Jeruzalem,

^32:3 se je posvetoval s svojimi poveljniki in junaki, da bi zasuli studence zunaj mesta. Ko so ga podprli,

^32:4 se je zbralo veliko ljudi in zasuli so vse studence in potok, ki je tekel sredi dežele; dejali so: »Čemu naj bi asirski kralji pri svojem prihodu našli obilo vode?«

^32:5 Odločno se je spravil na delo, pozidal vse obzidje, kolikor je bilo porušeno, zgradil na njem stolpe in drug zid od zunaj, utrdil Miló v Davidovem mestu in naredil veliko orožja in ščitov.

^32:6 Postavil je tudi vojne poveljnike nad ljudstvom in jih zbral pri sebi na trgu pri mestnih vratih ter jim govoril na srce:

^32:7 »Bodite močni in hrabri, ne bojte se in se ne plašite pred asirskim kraljem in pred vso to množico, ki je pri njem. Kajti z nami je večji kakor z njim!

^32:8 Z njim je le mesena roka, z nami pa je Gospod, naš Bog, da nam pomaga in vodi naše boje.« In ljudstvo se je po besedah Judovega kralja Ezekíja opogumilo.

^32:9 Za tem je asirski kralj Sanheríb, ko je bil sam z vsem svojim vojaštvom pred Lahíšem, poslal svoje služabnike v Jeruzalem k Judovemu kralju Ezekíju in k vsem Judovcem, ki so bili v Jeruzalemu, s sporočilom:

^32:10 »Tako govori asirski kralj Sanheríb: Na kaj se zanašate, da vztrajate v obleganem Jeruzalemu?

^32:11 Ali vas ne vara Ezekíja, da bi vas izročil v smrt od lakote in žeje, ko pravi: ›Gospod, naš Bog, nas bo rešil iz rok asirskega kralja‹?

^32:12 Mar ni to tisti Ezekíja, ki je odpravil njegove višine in oltarje ter ukazal Judu in Jeruzalemu: ›Pred enim edinim oltarjem molite in na njem zažigajte kadilo‹?

^32:13 Ali ne veste, kaj sem storil jaz in moji očetje vsem narodom po deželah? So mar bogovi narodov po deželah res mogli rešiti svojo deželo iz mojih rok?

^32:14 Kateri med vsemi bogovi teh narodov, ki so jih moji očetje z zakletvijo pokončali, je mogel rešiti svoje ljudstvo iz mojih rok, pa bi vas vaš Bog mogel rešiti iz mojih rok?

^32:15 Naj vas zdaj Ezekíja ne zavaja in ne vara, nikar mu ne verjemite! Kajti noben bog katerega koli naroda ali kraljestva ni mogel rešiti svojega ljudstva iz mojih rok in iz rok mojih očetov. Koliko manj vas bodo vaši bogovi rešili iz mojih rok!«

^32:16 Njegovi služabniki so še več govorili zoper Gospoda Boga in zoper njegovega služabnika Ezekíja.

^32:17 Tudi pisma je pisal, da bi sramotil Gospoda, Izraelovega Boga, in je takole govoril zoper njega: »Kakor bogovi narodov po deželah niso rešili svojega ljudstva iz mojih rok, tako tudi Ezekíjev Bog ne bo rešil svojega ljudstva iz mojih rok.«

^32:18 To so klicali po judovsko z močnim glasom tudi jeruzalemskemu ljudstvu, ki je bilo na obzidju, da bi jih oplašili in prestrašili in tako zavzeli mesto.

^32:19 In govorili so o jeruzalemskem Bogu kakor o bogovih ljudstev na zemlji, ki so delo človeških rok.

^32:20 Zaradi tega sta kralj Ezekíja in Amócov sin prerok Izaija molila in vpila k nebesom.

^32:21 In Gospod je poslal angela, ta je pobil vse vojne junake, kneze in poveljnike v taboru asirskega kralja, da se je s sramoto vrnil v svojo deželo. Ko je stopil v hišo svojega boga, sta ga tam njegova lastna sinova podrla z mečem.

^32:22 Tako je rešil Gospod Ezekíja in jeruzalemske prebivalce iz rok asirskega kralja Sanheríba in iz rok vseh drugih ter jim naklonil počitek krog in krog.

^32:23 Mnogi so tedaj prinašali darila za Gospoda v Jeruzalem in dragocenosti za Judovega kralja Ezekíja, ki je bil odslej zelo ugleden pri vseh narodih.

^32:24 Tiste dni je Ezekíja zbolel na smrt. Molil je h Gospodu in ta mu je govoril in mu dal znamenje.

^32:25 Ezekíja pa ni bil hvaležen za izkazano dobroto, ker se je njegovo srce prevzelo. Zato se je vnel gnev nanj, na Juda in Jeruzalem.

^32:26 Toda Ezekíja se je za prevzetnost svojega srca ponižal z jeruzalemskimi prebivalci vred. V Ezekíjevih dneh Gospodov gnev ni prišel nadnje.

^32:27 Ezekíja je bil zelo bogat in slaven. Naredil si je zakladnice srebra, zlata, dragih kamnov, dišav, ščitov in vsakovrstnega dragocenega posodja.

^32:28 Imel je tudi skladišča za pridelke žita, vina in olja, hleve za vsakovrstne živali in staje za črede.

^32:29 Napravil si je tudi mesta in imel obilo drobnice in goveda. Bog mu je dal silno dosti imetja.

^32:30 Isti Ezekíja je zasul zgornji iztok gihonske vode in jo usmeril navzdol proti zahodu Davidovega mesta. Uspeval je pri vseh svojih podjetjih.

^32:31 Toda ob poslancih babilonskih knezov, ki so jih poslali k njemu, da bi poizvedeli o znamenju, ki se je zgodilo v deželi, ga je Bog zapustil, da bi ga preizkusil in spoznal vse, kar je v njegovem srcu.

^32:32 Druga Ezekíjeva dela in njegova dobra dejanja, glej, so zapisana v videnju Amócovega sina preroka Izaija in v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev.

^32:33 Ezekíja je legel k svojim očetom; pokopali so ga zgoraj ob poti h grobovom Davidovih sinov. Ves Juda in jeruzalemski prebivalci so mu izkazali čast ob njegovi smrti. Namesto njega je postal kralj njegov sin Manáse.

^33:1 Manáse je imel dvanajst let, ko je postal kralj, in petinpetdeset let je kraljeval v Jeruzalemu.

^33:2 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, in posnemal gnusobe narodov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov.

^33:3 Spet je pozidal višine, ki jih je podrl njegov oče Ezekíja, postavil oltarje Báalom, napravil ašere, molil vso nebesno vojsko in ji služil.

^33:4 Sezidal je oltarje v Gospodovi hiši, ki je o njej Gospod rekel: »V Jeruzalemu bo moje ime na veke.«

^33:5 Vsej nebesni vojski je sezidal oltarje v obeh dvorih Gospodove hiše.

^33:6 Svoje sinove je žrtvoval v ognju v Ge Ben Hinómu. Vedeževal je, vražaril in čaral, vpeljal zarotovalce duhov in razlagalce znamenj; storil je veliko takega, kar je hudo v Gospodovih očeh, da bi ga jezil.

^33:7 Kip malika, ki ga je naredil, je postavil v Božjo hišo, o kateri je Bog rekel Davidu in njegovemu sinu Salomonu: »V tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izvolil med vsemi Izraelovimi rodovi, bom postavil svoje ime na vekomaj.

^33:8 Ne bom dopustil, da bi se morale noge Izraelcev še kdaj umakniti z zemlje, ki sem jo določil vašim očetom, če bodo le zvesto delali vse, kar sem jim po Mojzesu zapovedal v vsej postavi, v zakonih in odlokih.«

^33:9 Toda Manáse je zapeljal Juda in jeruzalemske prebivalce, da so delali še hujše reči kakor narodi, ki jih je Gospod pokončal pred Izraelovimi sinovi.

^33:10 Gospod je govoril Manáseju in njegovemu ljudstvu, vendar se niso menili za to.

^33:11 Tedaj je Gospod pripeljal nadnje vojskovodje asirskega kralja. Ti so Manáseja ujeli s kavlji, ga zvezali z bronastima verigama in odvlekli v Babilon.

^33:12 Ko je bil v stiski, je Gospoda, svojega Boga, milo prosil usmiljenja in se zelo ponižal pred Bogom svojih očetov.

^33:13 Ko je molil k njemu, se mu je dal preprositi, uslišal je njegovo prošnjo in ga pripeljal nazaj v Jeruzalem v njegovo kraljestvo. Tedaj je Manáse spoznal, da je Gospod res Bog.

^33:14 Za tem je naredil zid zunaj Davidovega mesta zahodno od Gihona v dolini do vhoda pri Ribjih vratih in okoli Ofela. Sezidal ga je zelo visoko. Postavil je tudi vojaške poveljnike po vseh utrjenih mestih v Judu.

^33:15 Potem je odstranil tuje bogove in kip iz Gospodove hiše in vse oltarje, ki jih je postavil na griču Gospodove hiše in v Jeruzalemu, ter jih zmetal iz mesta.

^33:16 Gospodov oltar pa je popravil in na njem daroval mirovne in slavilne daritve in zapovedal Judovcem, naj služijo Gospodu, Izraelovemu Bogu.

^33:17 Toda ljudstvo je še vedno darovalo na višinah, vendar le Gospodu, svojemu Bogu.

^33:18 Druga Manásejeva dela, njegova molitev k njegovemu Bogu in besede vidcev, ki so mu govorili v imenu Gospoda, Izraelovega Boga, glej, so v zgodovini Izraelovih kraljev.

^33:19 Njegova molitev in njeno uslišanje, ves njegov greh in njegova nezvestoba, tudi kraji, na katerih je pozidal višine in postavil ašere in izrezane podobe, preden se je ponižal, glej, so zapisani v Dejanjih vidcev.

^33:20 Ko je Manáse legel k svojim očetom, so ga pokopali na vrtu njegove hiše. Namesto njega je postal kralj njegov sin Amón.

^33:21 Amón je imel dvaindvajset let, ko je postal kralj, in dve leti je kraljeval v Jeruzalemu.

^33:22 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, kakor je delal njegov oče Manáse. Vsem izrezanim podobam, ki jih je naredil njegov oče Manáse, je daroval in jim služil.

^33:23 A ni se ponižal pred Gospodom, kakor se je ponižal njegov oče Manáse, še pomnožil je krivdo.

^33:24 Njegovi služabniki pa so se zarotili proti njemu in ga usmrtili v njegovi hiši.

^33:25 Vendar je ljudstvo dežele pobilo vse, ki so se zarotili proti kralju Amónu; potem je ljudstvo dežele namesto njega postavilo za kralja njegovega sina Jošíja.

^34:1 Jošíja je imel osem let, ko je postal kralj, in enaintrideset let je kraljeval v Jeruzalemu.

^34:2 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh; hodil je po potih svojega očeta Davida in ni krenil ne na desno ne na levo.

^34:3 V osmem letu svojega kraljevanja, ko je bil še deček, je začel iskati Boga svojega očeta Davida. V dvanajstem letu je začel očiščevati Juda in Jeruzalem višin in ašer, izrezanih in ulitih podob.

^34:4 Vpričo njega so podrli oltarje Báalov. Sončne stebre, ki so bili vrh njih, je razbil. Ašere ter izrezane in ulite podobe je zdrobil in zmel ter jih raztresel po grobovih tistih, ki so jim darovali.

^34:5 Kosti duhovnikov je sežgal na njihovih oltarjih in tako očistil Juda in Jeruzalem.

^34:6 Tudi v Manásejevih, Efrájimovih in Simeonovih mestih do Neftálija in na sosednjih ozemljih

^34:7 je podrl oltarje, zdrobil ašere in izrezane podobe v prah ter razbil vse sončne stebre po vsej Izraelovi deželi. Potem se je vrnil v Jeruzalem.

^34:8 V osemnajstem letu svojega kraljevanja, ko je očistil deželo in hišo, je poslal Acaljájevega sina Šafána, mestnega poglavarja Maasejája in Joaházovega sina letopisca Joáha, da bi popravili hišo Gospoda, njegovega Boga.

^34:9 Ko so prišli k vélikemu duhovniku Hilkijáju, so izročili denar, ki se je stekal v Božjo hišo in so ga nabrali leviti, čuvaji na pragu, od Manáseja in Efrájima in od vsega Izraelovega ostanka, kakor tudi od vsega Juda in Benjamina ter od jeruzalemskih prebivalcev.

^34:10 Izročili so ga delavcem, ki so nadzorovali v Gospodovi hiši, ti pa so ga dali delavcem, ki so delali v Gospodovi hiši, da bi se hiša obnovila in popravila.

^34:11 Dali so ga tesarjem in stavbarjem, da bi nakupili obdelano kamenje in les za vezi in opremili z ogredjem stavbe, ki so jih opustošili Judovi kralji.

^34:12 Možje so ta posel opravljali na zaupanje. Nadzorniki nad njimi so bili leviti Jahat in Obadjá izmed Meraríjevcev ter Zeharjá in Mešulám izmed Kehátovcev. Leviti, kolikor jih je bilo izvedenih v glasbilih,

^34:13 so bili postavljeni čez nosače in so vodili vse delavce pri slehernem delu. Nekateri izmed levitov so bili pisarji, uradniki in vratarji.

^34:14 Ko so jemali denar, ki se je stekal v Gospodovo hišo, je duhovnik Hilkijá našel knjigo Gospodove postave, ki je bila dana po Mojzesu.

^34:15 Hilkijá je spregovoril in rekel pisarju Šafánu: »Knjigo postave sem našel v Gospodovi hiši!« In Hilkijá je dal knjigo Šafánu.

^34:16 Šafán je prinesel knjigo h kralju; kralju je poročal še o zadevi in rekel: »Vse, kar je bilo tvojim služabnikom naročeno, so storili.

^34:17 Izsuli so denar, ki se je našel v Gospodovi hiši, in ga izročili nadzornikom in delavcem.«

^34:18 Nato je pisar Šafán sporočil kralju in rekel: »Duhovnik Hilkijá mi je dal knjigo.« In Šafán je bral iz nje pred kraljem.

^34:19 Ko je kralj slišal besede postave, je pretrgal svoja oblačila.

^34:20 Potem je kralj ukazal Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Mihajájevemu sinu Abdónu, pisarju Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju:

^34:21 »Pojdite in povprašajte Gospoda zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judu, o besedah te knjige, ki se je našla. Velik je namreč Gospodov srd, ki se je izlil na nas, ker se naši očetje niso držali Gospodove besede in delali v skladu z vsem, kar je pisano v tej knjigi.«

^34:22 Hilkijá in tisti, ki jim je kralj ukazal, so šli k prerokinji Huldi, ženi Šalúma, Tikvájevega sina in Hasrájevega vnuka, varuha obrednih oblačil, ki je bivala v Jeruzalemu v drugem okraju, in so govorili z njo o tem.

^34:23 Rekla jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Recite možu, ki vas je poslal k meni:

^34:24 Tako govori Gospod: Glej, spravil bom nesrečo nad ta kraj in nad njegove prebivalce, vsa prekletstva, zapisana v tej knjigi, ki so jo brali pred Judovim kraljem.

^34:25 Ker so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me jezili z vsakršnimi deli svojih rok, se bo izlil moj srd zoper ta kraj in se ne bo polegel.

^34:26 Judovemu kralju, ki vas je poslal povprašat Gospoda, recite takole: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Glede besed, ki si jih slišal:

^34:27 Ker se je tvoje srce omečilo in si se ponižal pred Bogom, ko si slišal njegove besede zoper ta kraj in njegove prebivalce, in ker si se ponižal pred menoj in si pretrgal svoja oblačila in jokal pred menoj, sem te tudi jaz uslišal, govori Gospod.

^34:28 Glej, ko te bom pridružil tvojim očetom, boš v miru pridružen v svojem grobu. Tvoje oči ne bodo gledale vse nesreče, ki jo bom spravil nad ta kraj in njegove prebivalce.« Potem so kralju sporočili odgovor.

^34:29 Kralj je poslal sle in zbral vse Judove in jeruzalemske starešine.

^34:30 Potem je šel v Gospodovo hišo, skupaj z vsemi Judovimi možmi in jeruzalemskimi prebivalci, duhovniki in leviti ter vsem ljudstvom od največjega do najmanjšega. Prebral je vpričo njih vse besede knjige zaveze, ki se je našla v Gospodovi hiši.

^34:31 Nato je kralj stopil na svoj prostor in sklenil zavezo pred Gospodom, da bi hodili za Gospodom in se držali njegovih zapovedi, pričevanj in zakonov z vsem srcem in z vso dušo, da bi uresničevali besede zaveze, ki so zapisane v tej knjigi.

^34:32 Pridobil je vse, ki so bili v Jeruzalemu in v Benjaminu, in jeruzalemski prebivalci so ravnali po zavezi Boga, Boga svojih očetov.

^34:33 Jošíja je tedaj odpravil vse gnusobe iz vseh pokrajin Izraelovih sinov in zavezal vse, ki so bivali v Izraelu, da so služili Gospodu, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od Gospoda, Boga svojih očetov.

^35:1 Jošíja je v Jeruzalemu obhajal pasho Gospodu. Štirinajsti dan prvega meseca so klali pashalno jagnje.

^35:2 Postavil je duhovnike za njihova opravila in jih spodbudil za službo v Gospodovi hiši.

^35:3 Levitom, ki so poučevali vse Izraelce in bili posvečeni Gospodu, je rekel: »Postavite sveto skrinjo v hišo, ki jo je sezidal Davidov sin Salomon, Izraelov kralj; ni vam je treba več nositi na rami. Služite zdaj Gospodu, svojemu Bogu, in njegovemu ljudstvu Izraelu!

^35:4 Pripravite se po svojih družinah in po svojih skupinah, kakor je predpisal Izraelov kralj David in kakor je predpisal njegov sin Salomon.

^35:5 Postavite se v svetišču po skupinah družin svojih bratov, sinov ljudstva, vedno po ena skupina levitske družine!

^35:6 Potem zakoljite pashalno jagnje, posvetite se in ga pripravite za svoje brate! Ravnajte po Gospodovi besedi, ki je bila dana po Mojzesu!«

^35:7 Jošíja je ljudstvu, vsem navzočim, podaril za pashalne daritve čredo trideset tisoč jagnjet in kozličev in tri tisoč glav goveda; to je bilo od kraljevega imetja.

^35:8 Tudi njegovi velikaši so prostovoljno darovali ljudstvu, duhovnikom in levitom. Hilkijá, Zeharjá in Jehiél, predstojniki Božje hiše, so dali duhovnikom za pashalno daritev dva tisoč šeststo jagnjet in tristo glav goveda.

^35:9 Konanjá in njegova brata Šemajá in Netanél, dalje Hašabjá, Jeiél in Jozabád, predstojniki levitov, so podarili levitom za pashalne daritve pet tisoč jagnjet in petsto glav goveda.

^35:10 Ko je bilo za službo vse pripravljeno, so se duhovniki postavili na svoje mesto, enako leviti po svojih skupinah, kakor je ukazal kralj.

^35:11 Potem so zaklali pashalno jagnje; duhovniki so škropili s krvjo, ki so jo jemali iz rok levitov, ti pa so daritvene živali odrli.

^35:12 Izločali so dele za žgalno daritev, da so jih razdeljevali po skupinah družin sinovom ljudstva in so jih ti darovali Gospodu, kakor je predpisano v Mojzesovi knjigi; enako so delali z govedjo.

^35:13 Potem so pashalno jagnje, kakor je predpisano, pekli na ognju; posvečene darove pa so kuhali v loncih, kotlih in skledah in jih hitro nosili vsemu ljudstvu.

^35:14 Potlej so pripravili daritveni obed zase in za duhovnike; kajti duhovniki, Aronovi sinovi, so imeli opraviti z darovanjem žgalnih daritev in tolšče do noči. Leviti so torej pripravili obed zase in za duhovnike, Aronove sinove.

^35:15 Pevci, Asáfovi potomci, so bili po določbi Davida, Asáfa, Hemána in Jedutúna, kraljevega vidca, na svojih mestih, vratarji pa pri posameznih vratih. Njim ni bilo treba prekinjati službe, ker so zanje pripravili njihovi bratje leviti.

^35:16 Tako je bilo urejeno vse bogoslužje tisti dan, ko so obhajali pasho in darovali žgalne daritve na Gospodovem oltarju, kakor je ukazal kralj Jošíja.

^35:17 Tako so Izraelovi sinovi, ki so bili navzoči, takrat obhajali pasho in praznik nekvašenega kruha sedem dni.

^35:18 Pasha kakor ta se v Izraelu ni obhajala vse od dni preroka Samuela. Tudi nobeden izmed Izraelovih kraljev ni obhajal take pashe, kakor jo je obhajal Jošíja z duhovniki in leviti, z vsemi Judovci in Izraelci, ki so se sešli, ter z jeruzalemskimi prebivalci.

^35:19 Ta pasha se je obhajala v osemnajstem letu Jošíjevega kraljevanja.

^35:20 Po vsem tem, ko je Jošíja obnovil hišo, se je šel egiptovski kralj Neho bojevat h Kárkemišu ob Evfratu, Jošíja pa mu je šel nasproti.

^35:21 Oni je poslal k njemu odposlance in rekel: »Kaj imam s tabo, Judov kralj? Danes ne prihajam nadte, ampak nad hišo, s katero se bojujem. In Bog mi je rekel, naj pohitim. Nikar se ne postavljaj proti Bogu, ki je z menoj, da te ne uniči!«

^35:22 Jošíja pa se ni obrnil proč, ampak ga je sklenil napasti. Ni poslušal Nehovih besed, ki so prišle iz Božjih ust, in je šel v boj v ravnini pri Megídu.

^35:23 Strelci so zadeli kralja Jošíja; kralj je rekel služabnikom: »Odpeljite me, ker sem hudo ranjen!«

^35:24 Služabniki so ga prenesli z bojnega voza na drug voz, ki ga je imel, in ga pripeljali v Jeruzalem. Umrl je in bil pokopan v grobišču svojih očetov. Ves Juda in Jeruzalem je žaloval za Jošíjem.

^35:25 Jeremija je zložil žalostinko na Jošíja; vsi pevci in pevke so opevali Jošíja v svojih žalostinkah vse do danes in jih udomačili v Izraelu. Glej, zapisane so tudi v zbirki žalostink.

^35:26 Druga Jošíjeva dela, njegova dobra dejanja v skladu s tem, kar je pisano v Gospodovi postavi,

^35:27 ter njegova dela, prva in zadnja, glej, so zapisana v Knjigi Izraelovih in Judovih kraljev.

^36:1 Ljudstvo dežele je vzelo Jošíjevega sina Joaháza in ga namesto njegovega očeta postavilo za kralja v Jeruzalemu.

^36:2 Joaház je imel triindvajset let, ko je postal kralj, in tri mesece je kraljeval v Jeruzalemu.

^36:3 Egiptovski kralj ga je odstavil v Jeruzalemu, deželi pa je naložil globo sto talentov srebra in talent zlata.

^36:4 Potem je egiptovski kralj postavil za kralja nad Judom in Jeruzalemom njegovega brata Eljakíma ter ga preimenoval v Jojakíma. Njegovega brata Joaháza pa je Neho vzel in ga odpeljal v Egipt.

^36:5 Jojakím je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Delal je, kar je hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga.

^36:6 Nadenj je prišel babilonski kralj Nebukadnezar in ga zvezal z bronastima verigama, da bi ga odpeljal v Babilon.

^36:7 Tudi del opreme iz Gospodove hiše je Nebukadnezar spravil v Babilon in ga postavil v svoj tempelj v Babilonu.

^36:8 Druga Jojakímova dela, gnusobe, ki jih je počel, in kaj se mu je pripetilo, glej, je zapisano v Knjigi Izraelovih in Judovih kraljev. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jojahín.

^36:9 Jojahín je imel osem let, ko je postal kralj, in tri mesece in deset dni je kraljeval v Jeruzalemu. Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh.

^36:10 Ko se je leto obrnilo, ga je dal kralj Nebukadnezar pripeljati v Babilon z dragoceno opremo iz Gospodove hiše. Za kralja nad Judom in Jeruzalemom pa je postavil njegovega brata Sedekíja.

^36:11 Sedekíja je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu.

^36:12 Delal je, kar je hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga. Ni se ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz Gospodovih ust.

^36:13 Vrh tega se je uprl kralju Nebukadnezarju, ki ga je zaprisegel pri Bogu. Otrdil je svoj tilnik in zakrknil srce, da se ni povrnil h Gospodu, Izraelovemu Bogu.

^36:14 Tudi vsi vodilni duhovniki in ljudstvo so kopičili nezvestobo, posnemali vse gnusobe narodov in oskrunili Gospodovo hišo, ki si jo je dal posvetiti v Jeruzalemu.

^36:15 Gospod, Bog njihovih očetov, jim je po svojih poslancih spet in spet pošiljal opomine, ker se mu je smililo njegovo ljudstvo in njegovo prebivališče.

^36:16 Toda zasmehovali so Božje poslance, zaničevali njegove opomine in zasramovali njegove preroke, dokler ni Gospodov srd na ta narod tako vzkipel, da ni bilo več ozdravljenja.

^36:17 Tedaj je pripeljal nadnje kralja Kaldejcev in ta je v hiši njihovega svetišča z mečem pobil njihove mladeniče. Prizanesel ni ne mladeniču ne mladenki, ne staremu ne sivolasemu; vse mu je dal v roke.

^36:18 Tudi vse posode Božje hiše, velike in majhne, zaklade Gospodove hiše ter zaklade kralja in njegovih velikašev, vse je spravil v Babilon.

^36:19 Zažgali so Božjo hišo, podrli jeruzalemsko obzidje in požgali z ognjem vse palače v njem, da so pokončali vso dragoceno opremo v njih.

^36:20 Kar jih je preostalo meču, je odpeljal v ujetništvo v Babilon. Bili so sužnji njemu in njegovim sinovom do začetka perzijskega kraljestva,

^36:21 da se je izpolnila Gospodova beseda v Jeremijevih ustih: Dokler dežela ni zadostila za svoje sobote, je morala vse dni, ko je bila opustošena, počivati, dokler se ni dopolnilo sedemdeset let.

^36:22 V prvem letu perzijskega kralja Kira je Gospod – da se je izpolnila Gospodova beseda v Jeremijevih ustih – obudil duha perzijskega kralja Kira, da je razglasil po vsem svojem kraljestvu in tudi pisno naznanil:

^36:23 »Tako govori perzijski kralj Kir: Vsa kraljestva na zemlji mi je dal Gospod, Bog nebes, in mi naročil, naj mu sezidam hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. Kdor med vami je iz vsega njegovega ljudstva, naj bo z njim Gospod, njegov Bog, in naj gre …«