Druga knjiga kraljev

^1:1 Po Ahábovi smrti se je Moáb uprl Izraelu.

^1:2 Ahazjá je padel skozi pregrado ob svoji zgornji izbi v Samariji in se poškodoval. Odposlal je sle in jim rekel: »Pojdite in poizvedite pri Báalu Zebúbu, bogu v Ekrónu, ali bom ozdravel od te poškodbe!«

^1:3 Gospodov angel pa je rekel Tišbéjcu Eliju: »Vstani, pojdi naproti slom samarijskega kralja in jim govori: ›Mar ni Boga v Izraelu, da greste poizvedovat k ekrónskemu bogu Báalu Zebúbu?

^1:4 Zato tako govori Gospod: S postelje, na katero si legel, ne boš vstal, temveč boš zagotovo umrl.‹« Potem je Elija odšel.

^1:5 Ko so se sli vrnili k njemu, jim je rekel: »Kako da ste se že vrnili?«

^1:6 Rekli so mu: »Neki mož nam je prišel naproti in nam rekel: ›Pojdite, vrnite se h kralju, ki vas je poslal, in mu povejte: Tako govori Gospod: Mar ni Boga v Izraelu, da pošiljaš poizvedovat k ekrónskemu bogu Báalu Zebúbu? Zato ne boš vstal s postelje, na katero si legel, temveč boš zagotovo umrl.‹«

^1:7 On pa jim je rekel: »Kakšen je bil mož, ki vam je prišel naproti in vam to povedal?«

^1:8 Rekli so mu: »Mož je nosil obleko iz dlake in bil opasan z usnjenim pasom okoli ledij.« Oni pa je rekel: »To je Tišbéjec Elija!«

^1:9 Kralj je poslal k njemu petdesetnika in z njim petdeset mož. Ko je prišel do njega – glej, sedèl je vrh gore – mu je govoril: »Božji mož, kralj govori: Pridi dol.«

^1:10 Elija je petdesetniku odvrnil in govoril: »Če sem Božji mož, naj pride ogenj z neba in použije tebe in tvoje petdesetere.« In prišel je ogenj z neba in použil njega in njegove petdesetere.

^1:11 Poslal je k njemu še drugega petdesetnika in z njim petdeset mož. Ta se je povzpel in mu govoril: »Božji mož, tako govori kralj: Hitro pridi dol!«

^1:12 Elija pa je odvrnil in jim govoril: »Če sem Božji mož, naj pride ogenj z neba in použije tebe in tvoje petdesetere.« In prišel je ogenj z neba in použil njega in njegove petdesetere.

^1:13 Kralj je poslal še tretjega petdesetnika in z njim petdeset mož. Ko se je tretji petdesetnik povzpel in prišel gor, je padel pred Elijem na kolena, ga milo prosil in mu govoril: »Božji mož, naj bo, prosim, moje življenje in življenje teh petdesetih tvojih hlapcev dragoceno v tvojih očeh.

^1:14 Glej, prišel je ogenj z neba ter použil oba prejšnja petdesetnika in njune petdesetere. Zdaj pa naj bo moje življenje dragoceno v tvojih očeh.«

^1:15 Tedaj je Gospodov angel govoril Eliju: »Pojdi z njim! Nikar se ga ne boj!« Vstal je in šel z njim h kralju

^1:16 ter mu govoril: »Tako govori Gospod: Ker si poslal sle poizvedovat k ekrónskemu bogu Báalu Zebúbu – kot da bi ne bilo Boga v Izraelu, da bi poizvedel za njegovo besedo – ne boš vstal s postelje, na katero si legel, temveč boš zagotovo umrl.«

^1:17 In umrl je, po Gospodovi besedi, ki jo je govoril Elija. Namesto njega je postal kralj Jorám, v drugem letu Józafatovega sina Joráma, Judovega kralja; ni namreč imel sina.

^1:18 Druga Ahazjájeva dela, ki jih je napravil – mar niso zapisana v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^2:1 Ko je Gospod že hotel Elija v viharju vzdigniti v nebo, sta se Elija in Elizej odpravila iz Gilgála.

^2:2 Elija je rekel Elizeju: »Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja v Betel.« Elizej pa je rekel: »Kakor živi Gospod in kakor živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej v Betel.

^2:3 Preroški sinovi, ki so bili v Betelu, so prišli k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?« Rekel je: »Tudi jaz vem; molčite!«

^2:4 Potem mu je rekel Elija: »Elizej, ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja v Jeriho.« Pa je rekel: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Prišla sta torej v Jeriho.

^2:5 Preroški sinovi, ki so bili v Jerihi, so pristopili k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes vzel tvojega gospodarja od tebe?« Rekel je: »Tudi jaz vem; molčite!«

^2:6 Tedaj mu je rekel Elija: »Ostani tu, prosim, Gospod me namreč pošilja k Jordanu.« Pa je rekel: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej oba.

^2:7 Tudi petdeset preroških sinov je šlo; obstali so nedaleč stran, ona dva pa sta se ustavila pri Jordanu.

^2:8 Elija je vzel svoj plašč, ga zvil in udaril po vodi. In razdelila se je na dvoje, da sta oba lahko šla po suhem čez.

^2:9 Ko sta prišla čez, je Elija rekel Elizeju: »Prosi, kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe!« Elizej je rekel: »Naj mi pripade, prosim, dvojni delež tvojega duha.«

^2:10 Pa je rekel: »Težke reči prosiš. Če me boš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo tako zgodilo; če pa ne, se ne bo zgodilo.«

^2:11 Ko sta šla naprej in se grede pogovarjala, glej, se je prikazal ognjen voz in ognjeni konji ter so ju ločili; in Elija se je v viharju vzdignil v nebo.

^2:12 Elizej je to videl in je klical: »Moj oče, moj oče, Izraelovo bojno vozovje in njegovi konjeniki!« Potem ga ni več videl; zgrabil je svoja oblačila in jih pretrgal na dva kosa.

^2:13 Pobral je Elijev plašč, ki je zdrknil z njega, se vrnil in obstal na bregu Jordana.

^2:14 Vzel je Elijev plašč, ki je zdrknil z njega, udaril po vodi in rekel: »Kje je Gospod, Elijev Bog?« In ko je udaril po vodi, se je razdelila na dvoje, da je Elizej lahko šel čez.

^2:15 Ko so ga z nasprotne strani videli preroški sinovi, ki so bili v Jerihi, so rekli: »Elijev duh počiva na Elizeju.« Prišli so mu naproti, se mu do tal priklonili

^2:16 in mu rekli: »Glej, med tvojimi služabniki je petdeset vrlih mož. Naj gredo in poiščejo tvojega gospodarja. Morda ga je odnesel Gospodov duh in ga vrgel na kako goro ali v kako dolino.« Pa je rekel: »Nikar jih ne pošiljajte!«

^2:17 A silili so vanj, dokler ga ni postalo sram in je rekel: »Pa jih pošljite!« Poslali so torej petdeset mož; ti so ga iskali tri dni, pa ga niso našli.

^2:18 Ko so se vrnili k njemu – mudil se je v Jerihi – jim je dejal: »Kaj vam nisem rekel: ›Nikar ne hodite!‹?«

^2:19 Meščani so tedaj rekli Elizeju: »Glej, lega tega mesta je, kakor vidi moj gospod, dobra, voda pa je slaba, zato je dežela nerodovitna.«

^2:20 Rekel je: »Prinesite mi novo skodelo in denite soli vanjo!« In prinesli so mu to.

^2:21 Šel je k studencu, vrgel vanj sol in rekel: »Tako govori Gospod: Ozdravljam to vodo. Odslej naj ne pride iz nje niti smrt niti nerodovitnost!«

^2:22 In voda je zdrava do tega dne po besedi, ki jo je govoril Elizej.

^2:23 Od tam se je povzpel v Betel. Ko se je vzpenjal po poti, so iz mesta prišli fantiči, se norčevali iz njega in mu rekli: »Pojdi gor, plešec; pojdi gor, plešec!«

^2:24 Obrnil se je, in ko jih je videl, jih je preklel v Gospodovem imenu. Iz gozda sta prišli dve medvedki in raztrgali dvainštirideset dečkov.

^2:25 Od tod je šel na goro Karmel, od tam pa se je vrnil v Samarijo.

^3:1 Ahábov sin Jorám je postal kralj nad Izraelom v Samariji v osemnajstem letu Judovega kralja Józafata; kraljeval je dvanajst let.

^3:2 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, vendar ne kakor njegov oče in mati; odstranil je namreč Báalov spominski steber, ki ga je postavil njegov oče.

^3:3 Vendar je vztrajal v grehih Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil Izraela zapeljal v greh, in se ni odvrnil od njih.

^3:4 Moábski kralj Meša je imel črede ovc in je moral Izraelovemu kralju dajati sto tisoč jagnjet in sto tisoč strižnih ovnov.

^3:5 Ko pa je Aháb umrl, se je moábski kralj uprl Izraelovemu kralju.

^3:6 Kralj Jorám je tisti dan krenil iz Samarije in vpoklical vse Izraelce.

^3:7 Šel je in poslal sle k Judovemu kralju Józafatu, da so rekli: »Moábski kralj se mi je uprl. Ali pojdeš z menoj v boj proti Moábcem?« Rekel je: »Pojdem; jaz sem kakor ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo, moji konji so kakor tvoji konji.«

^3:8 Potem je rekel: »Po kateri poti pojdemo?« Rekel je: »Po poti skoz edómsko puščavo.«

^3:9 Izraelov kralj je torej z Judovim in edómskim kraljem krenil na pot. Ko so bili na pohodu sedem dni, je zmanjkalo vode za vojsko in za živino, ki je šla z njimi.

^3:10 Izraelov kralj je rekel: »Gorje, Gospod je poklical te tri kralje, da bi jih dal Moábcem v roke!«

^3:11 Józafat pa je rekel: »Mar ni tu nobenega Gospodovega preroka, da bi po njem mogli vprašati Gospoda?« Eden izmed služabnikov Izraelovega kralja je odgovoril in rekel: »Šafátov sin Elizej je tu, ki je Eliju zlival vodo na roke.«

^3:12 Józafat je rekel: »Pri njem je Gospodova beseda.« In šli so k njemu Izraelov kralj in Józafat in edómski kralj.

^3:13 Elizej je rekel Izraelovemu kralju: »Kaj imam s teboj? Pojdi k prerokom svojega očeta in k prerokom svoje matere!« Izraelov kralj pa mu je rekel: »Nikakor! Saj je vendar Gospod sklical te tri kralje, da bi jih dal Moábcem v roke.«

^3:14 Elizej je rekel: »Kakor živi Gospod nad vojskami, pred katerim stojim: Ko bi se ne oziral na Judovega kralja Józafata, bi se ne zmenil zate in te še pogledal ne bi.

^3:15 Zdaj pa mi pripeljite brenkača!« Ko je brenkač brenkal na strune, je bila nad njim Gospodova roka.

^3:16 In je rekel: »Tako govori Gospod: Naredite v tej dolini vse polno bazenov!

^3:17 Kajti tako govori Gospod: Ne boste čutili vetra ne videli dežja, vendar se bo ta dolina napolnila z vodo, da boste pili vi, vaše črede in vaša živina.

^3:18 A to je še premalo v Gospodovih očeh: tudi Moábce vam bo dal v roke!

^3:19 Zavzeli boste vsa utrjena mesta, posekali vse sadno drevje, zasuli vse studence in s kamenjem uničili vso rodovitno zemljo.«

^3:20 Drugo jutro je ob času, ko se opravlja jedilna daritev, pritekla voda iz edómske smeri in pokrajina se je napolnila z vodo.

^3:21 Ko so vsi Moábci slišali, da so se prišli kralji vojskovat z njimi, so vpoklicali vse, od tistih, ki so se komaj zmogli opasovati z orožjem, in navzgor, ter so se razpostavili na meji.

^3:22 Ko so zjutraj zgodaj vstali in je sonce žarelo nad vodami, so Moábci videli pred sabo vodo, rdečo kot kri.

^3:23 Rekli so: »To je kri! Gotovo so se spopadli kralji in drug drugega pobili. Zdaj torej po plen, Moábci!«

^3:24 Ko pa so prišli do izraelskega tabora, so se Izraelci vzdignili in udarili po Moábcih, da so zbežali pred njimi. Prodirali so v notranjost in pobijali Moábce.

^3:25 Razrušili so mesta in posuli vso rodovitno zemljo, ker je sleherni vrgel kamen nanjo. Zasuli so vse studence in posekali vse sadno drevje. Ostalo je le še obzidje Kir Heresa, ki so ga obkolili pračarji in ga obstreljevali.

^3:26 Ko je moábski kralj videl, da jim v boju ni kos, je vzel s sabo sedemsto z mečem oboroženih mož, da bi se prebil do edómskega kralja, pa se jim ni posrečilo.

^3:27 Tedaj je vzel svojega prvorojenca, ki naj bi kraljeval za njim, in ga žrtvoval na obzidju v žgalno daritev. Velik gnev je bil nad Izraelci: ustavili so boje z njim in se vrnili v svojo deželo.

^4:1 Žena enega izmed preroških sinov je vpila k Elizeju in rekla: »Tvoj služabnik, moj mož, je umrl in ti veš, da se je tvoj služabnik bal Gospoda. Prišel pa je upnik, da bi si moja sinova vzel za sužnja.«

^4:2 Elizej ji je rekel: »Kaj naj ti storim? Povej mi, kaj imaš v hiši!« Odgovorila je: »Tvoja dekla nima v hiši ničesar razen vrča olja.«

^4:3 Pa je rekel: »Pojdi k vsem sosedom naokoli in si od njih izprosi posod, praznih posod, a ne premalo!

^4:4 Potem pojdi domov, zakleni vrata za sabo in za sinovoma in napolni vse te posode; katera bo polna, jo postavi na stran!«

^4:5 Šla je torej od njega in zaklenila vrata za sabo in za sinovoma; ta dva sta prinašala posode, ona pa je nalivala.

^4:6 Ko so bile posode polne, je rekla sinu: »Prinesi mi še kakšno posodo!« Rekel ji je: »Ni več posode!« Tedaj se je olje ustavilo.

^4:7 Prišla je to povedat Božjemu možu. Rekel je: »Pojdi, prodaj olje in poplačaj dolgove. S preostankom pa preživljaj sebe in svoja sinova!«

^4:8 Nekega dne je Elizej potoval skozi Šuném. Tam je živela premožna žena, ki ga je pregovorila, da je obedoval pri njej. In kadar koli je potem šel mimo, je zavil tja na obed.

^4:9 Svojemu možu je rekla: »Glej, spoznala sem, da je tisti, ki se vselej oglasi pri nas, svet Božji mož.

^4:10 Naredimo mu torej zidano gornjo izbico in postavimo vanjo posteljo, mizo, stol in svetilko, da se lahko umakne tja, kadar bo prišel k nam!«

^4:11 Ko je nekega dne prišel tja, se je umaknil v gornjo izbo in tam legel.

^4:12 Potem je rekel svojemu služabniku Gehazíju: »Pokliči to Šunémko!« Poklical jo je in stopila je k njemu.

^4:13 Rekel mu je: »Reci ji vendar: ›Glej, skrbela si za naju s tolikšno skrbjo. Kaj lahko storim zate? Naj govorim zate pri kralju ali pri vojskovodju?‹« Rekla je: »Saj živim sredi svojega ljudstva.«

^4:14 Pa je rekel: »Kaj naj torej naredim zanjo?« Gehazí je rekel: »Na žalost nima sina in njen mož je že star.«

^4:15 Tedaj je rekel: »Pokliči jo!« Ko jo je poklical, je stopila k vratom.

^4:16 Rekel je: »Ko se bo izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.« Rekla je: »Nikar, moj gospod, Božji mož, nikar ne zbujaj svoji dekli lažnih upov!«

^4:17 A žena je res spočela in rodila sina, ko se je izteklo leto, v istem času, kakor ji je govoril Elizej.

^4:18 Ko je deček odrastel, je šel nekega dne k svojemu očetu med žanjce.

^4:19 Rekel je očetu: »O moja glava, moja glava!« Ta je rekel hlapcu: »Nesi ga k njegovi materi!«

^4:20 Vzdignil ga je in odnesel k materi. Ležal ji je v naročju do opoldne, nato pa umrl.

^4:21 Šla je in ga položila v posteljo Božjega moža, zaprla vrata za njim in odšla.

^4:22 Poklicala je svojega moža in rekla: »Pošlji mi, prosim, enega izmed hlapcev in eno izmed oslic. Pohitela bom k Božjemu možu in se spet vrnila.«

^4:23 Rekel je: »Zakaj pa greš danes k njemu? Saj ni ne mlaj ne sobota.« Pa je rekla: »Ostani v miru!«

^4:24 Nato je osedlala oslico in rekla svojemu hlapcu: »Dobro jo priganjaj in ne zadržuj me pri ježi, razen če ti bom rekla!«

^4:25 Odšla sta torej in prišla k Božjemu možu na goro Karmel. Ko jo je Božji mož zagledal od daleč, je rekel svojemu služabniku Gehazíju: »Glej, to je Šunémka!

^4:26 Teci ji torej naproti in ji reci: ›Je mir s teboj, je mir s tvojim možem, je mir s tvojim otrokom?‹« Rekla je: »Mir.«

^4:27 Ko pa je prišla k Božjemu možu na goro, se je oklenila njegovih nog. Gehazí je pristopil, da bi jo odstranil, a Božji mož je rekel: »Pusti jo, kajti njena duša je zagrenjena, Gospod pa mi je to prikril in mi ni naznanil.«

^4:28 Tedaj je rekla: »Sem mar jaz prosila sina od svojega gospoda? Ali nisem rekla: ›Ne zavajaj me‹?«

^4:29 Rekel je torej Gehazíju: »Opaši si ledja, vzemi mojo palico v roko in pojdi! Če koga srečaš, ga ne pozdravljaj, in če te kdo pozdravi, mu ne odzdravljaj. Mojo palico položi dečku na obraz!«

^4:30 A dečkova mati je rekla: »Kakor živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Vstal je torej in šel za njo.

^4:31 Gehazí je prispel pred njima in položil palico dečku na obraz; vendar ni bilo ne glasu ne znamenja življenja. Zato se je vrnil k njemu ter mu sporočil in rekel: »Deček se ni prebudil.«

^4:32 Ko je Elizej prišel v hišo, glej, je deček ležal mrtev na njegovi postelji.

^4:33 Vstopil je, zaprl vrata za obema in molil h Gospodu.

^4:34 Potem se je povzpel na posteljo in legel na dečka, del usta na njegova usta, oči na njegove oči in roke na njegove roke; in ko se je tako zleknil nanj, se je dečkovo meso ogrelo.

^4:35 Nato je vstal in šel po sobi gor in dol, se spet povzpel in se zleknil nanj. Tedaj je deček sedemkrat kihnil, in deček je odprl oči.

^4:36 Poklical je Gehazíja in rekel: »Pokliči to Šunémko!« Poklical jo je, in ko je prišla k njemu, je rekel: »Odnesi svojega sina!«

^4:37 Prišla je, padla k njegovim nogam, se priklonila do tal, vzela svojega sina in odšla.

^4:38 Elizej se je vrnil v Gilgál, ko je bila lakota v deželi. Ko so preroški sinovi sedeli pred njim, je rekel svojemu služabniku: »Pristavi veliki lonec in skuhaj juho preroškim sinovom!«

^4:39 Eden izmed njih je šel na polje, da bi nabral zelenjave. Našel je divjo ovijalko in nabral z nje poln plašč divjih bučk. Prinesel jih je in narezal v lonec z juho; niso jih namreč poznali.

^4:40 Potem so juho nalili možem, da bi jedli. Ko pa so juho jedli, so zavpili in rekli: »Smrt je v loncu, Božji mož!« In niso mogli jesti.

^4:41 Tedaj je rekel: »Prinesite moko!« Vrgel jo je v lonec in rekel: »Nalij ljudem, da bodo jedli!« In nič škodljivega ni bilo v loncu.

^4:42 Neki mož je prišel v Báal Šalíš in Božjemu možu prinesel v vreči kruh iz prvega žita: dvajset ječmenovih hlebov, in svežega klasja. On pa je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli!«

^4:43 Njegov sluga pa je rekel: »Kako naj to postavim pred sto mož?« Tedaj je rekel: »Daj ljudem, da bodo jedli! Kajti tako govori Gospod: Jedli bodo in bo še ostalo.«

^4:44 Dal je jed prednje; jedli so in še pustili po Gospodovi besedi.

^5:1 Naamán, vojskovodja arámskega kralja, je bil velik mož pri svojem gospodarju in zelo ugleden, kajti po njem je Gospod naklonil Arámcem zmago. Toda mož, hraber vojščak, je postal gobav.

^5:2 Ko so Arámci šli na vojni pohod, so pripeljali iz izraelske dežele majhno deklico, da je stregla Naamánovi ženi.

^5:3 Pa je rekla svoji gospodarici: »O, ko bi bil moj gospod pri preroku, ki je v Samariji! Tedaj bi ga ozdravil njegove gobavosti.«

^5:4 Prišel je, sporočil svojemu gospodarju in rekel: »To in to je rekla deklica, ki je iz izraelske dežele.«

^5:5 Arámski kralj je rekel: »Le pojdi, jaz pa bom poslal pismo izraelskemu kralju.« Odpravil se je torej na pot, vzel s seboj deset talentov srebra, šest tisoč zlatnikov in deset prazničnih oblačil.

^5:6 Izraelskemu kralju je izročil pismo s tole vsebino: »Zdaj torej, ko pride to pismo do tebe, glej, sem poslal k tebi svojega služabnika Naamána, da ga ozdraviš njegove gobavosti.«

^5:7 Ko je izraelski kralj pismo prebral, je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Sem mar jaz Bog, da bi mogel usmrtiti in oživiti, ko ta pošilja k meni nekoga, da ga ozdravim gobavosti! Spoznajte vendar in sprevidite, da se hoče spreti z menoj!«

^5:8 Ko pa je Božji mož Elizej slišal, da je izraelski kralj pretrgal svoja oblačila, je kralju poslal sporočilo in rekel: »Zakaj si pretrgal oblačila? Naj pride k meni pa bo vedel, da je prerok v Izraelu!«

^5:9 Prišel je torej Naamán s svojimi konji in z vozovi in se ustavil pri vratih Elizejeve hiše.

^5:10 Elizej je poslal k njemu sla z naročilom: »Pojdi in se sedemkrat umij v Jordanu, pa se ti meso povrne in boš čist.«

^5:11 Toda Naamán se je razjezil, odšel in rekel: »Glej, rekel sem si, da bo gotovo prišel ven, se ustopil in klical ime Gospoda, svojega Boga, mahal z roko nad bolnim mestom in tako ozdravil gobavost.

^5:12 Mar nista damaščanski reki Abána in Parpár boljši kot vse izraelske vode? Ali se ne bi mogel v njiju umiti in se tako očistiti?« Obrnil se je in razburjen odšel.

^5:13 Njegovi služabniki pa so pristopili in mu govorili; rekli so: »Oče, ko bi ti prerok ukazal kaj težkega, mar ne bi tega storil? Koliko bolj, ko ti je naročil: Umij se in boš čist!«

^5:14 Tedaj je šel in se sedemkrat potopil v Jordanu, po besedi Božjega moža. In njegovo meso je spet postalo kakor meso majhnega dečka; bil je čist.

^5:15 Potem se je z vsem spremstvom vrnil k Božjemu možu. Ko je prišel, je stopil predenj in rekel: »Zdaj vem, da na vsej zemlji ni Boga razen v Izraelu. Sprejmi zdaj, prosim, darilo od svojega služabnika!«

^5:16 Elizej je rekel: »Kakor živi Gospod, pred katerim stojim, ničesar ne vzamem!« In čeprav ga je silil, naj vzame, je odklonil.

^5:17 Potem je Naamán rekel: »Če ne, pa naj dajo tvojemu služabniku tovor zemlje za dva mezga, kajti tvoj služabnik ne bo več daroval žgalne in klavne daritve nobenim drugim bogovom razen Gospodu.

^5:18 Tole pa naj Gospod oprosti tvojemu služabniku: Kadar bo šel moj gospodar v Rimónovo hišo molit in se bo opiral na mojo roko, se bom tudi jaz poklonil v Rimónovi hiši. Da se bom poklonil v Rimónovi hiši, to naj Gospod oprosti tvojemu služabniku.«

^5:19 Elizej mu je rekel: »Pojdi v miru!« Ko je od njega napravil že kos poti,

^5:20 si je Gehazí, služabnik Božjega moža Elizeja, rekel: »Poglej, moj gospodar je prizanesel temu Arámcu Naamánu, da ni vzel iz njegove roke, kar je prinesel. Kakor živi Gospod, stekel bom za njim in bom kaj vzel od njega.«

^5:21 Gehazí je torej pohitel za Naamánom. Ko je Naamán videl, da nekdo teče za njim, je skočil z voza, mu šel naproti in rekel: »Je mir s teboj?«

^5:22 Oni je rekel: »Mir. Moj gospodar me pošilja s sporočilom: ›Glej, pravkar sta prišla k meni z Efrájimskega pogorja dva mladeniča izmed preroških sinov. Daj jima, prosim, talent srebra in dvoje prazničnih oblačil!‹«

^5:23 Naamán je rekel: »Izvoli vzeti dva talenta!« Prisilil ga je in zavezal dva talenta srebra v dve vreči in še dvoje prazničnih oblačil. Dal jih je dvema svojima hlapcema, da sta jih nosila pred njim.

^5:24 Ko je prišel do griča, je to vzel iz njunih rok in shranil v hiši. Odslovil je moža in sta odšla.

^5:25 Potem je prišel in se postavil pred svojega gospodarja. Elizej mu je rekel: »Od kod prihajaš, Gehazí?« Rekel je: »Tvoj služabnik ni šel nikamor.«

^5:26 Tedaj mu je rekel: »Mar nisem bil v duhu poleg, ko je nekdo stopil s svojega voza in ti šel naproti? Je mar čas, da jemlješ denar, da jemlješ obleke pa oljčne nasade in vinograde, ovce in vole, hlapce in dekle?

^5:27 Naamánove gobe naj se držijo tebe in tvojih potomcev na veke!« In odšel je od njega gobav kakor sneg.

^6:1 Preroški sinovi so rekli Elizeju: »Glej, prostor, kjer stanujemo poleg tebe, nam je pretesen.

^6:2 Naj gremo k Jordanu, si vzamemo od tam vsak po en hlod in si tam naredimo prostor, da bomo bivali v njem.« Rekel je: »Pojdite.«

^6:3 Eden izmed njih je rekel: »Odloči se, prosim, in pojdi s svojimi služabniki!« Rekel je: »Šel bom.«

^6:4 Šel je torej z njimi. Ko so prišli do Jordana, so sekali les.

^6:5 Ko pa je eden izmed njih podiral deblo, mu je železno rezilo padlo v vodo. Zavpil je in rekel: »Joj, gospod! Pa še izposojeno je!«

^6:6 Božji mož je rekel: »Kam je padlo?« Ko mu je pokazal mesto, je odrezal palico in jo vrgel tja, in železno rezilo je priplavalo na vrh.

^6:7 Potem je rekel: »Vzemi si ga.« In mož je iztegnil roko in ga vzel.

^6:8 Ko se je arámski kralj vojskoval z Izraelom, se je posvetoval s svojimi služabniki in rekel: »Na tem in tem mestu bom taboril.«

^6:9 Božji mož pa je Izraelovemu kralju poslal sporočilo in rekel: »Pazi, da ne boš hodil mimo tistega kraja, kajti tam taborijo Arámci!«

^6:10 Izraelov kralj je torej poslal oglednike na kraj, o katerem mu je rekel Božji mož, in ga tako opozarjal; tako je bil tam na preži, ne le enkrat ali dvakrat.

^6:11 Zaradi tega je srce arámskega kralja vzkipelo. Poklical je služabnike in jim rekel: »Kaj mi ne boste sporočili, kdo izmed naših drži z Izraelovim kraljem!«

^6:12 Eden izmed služabnikov je rekel: »Nobeden, moj gospod kralj; ampak prerok Elizej, ki je v Izraelu, sporoča Izraelovemu kralju besede, ki jih govoriš v spalnici.«

^6:13 Tedaj je rekel: »Pojdite in odkrijte, kje je, da ga dam prijeti!« Sporočili so mu: »V Dotánu je.«

^6:14 In poslal je tja konje, bojne vozove in močno posadko. Prišli so ponoči in obkolili mesto.

^6:15 Ko je sluga Božjega moža naslednje jutro zgodaj vstal in šel iz mesta, glej, je bila okrog mesta vojska s konji in z bojnimi vozovi. Njegov služabnik mu je rekel: »Joj, gospod, kaj naj storimo?«

^6:16 Pa je rekel: »Ne boj se! Kajti teh, ki so z nami, je več kakor tistih, ki so z njimi.«

^6:17 Nato je Elizej molil in rekel: »Gospod, odpri mu vendar oči, da bo videl!« In Gospod je odprl dečku oči in je videl; in glej: gora je bila polna konj in ognjenih voz okrog Elizeja.

^6:18 Ko so Arámci šli nadenj, je Elizej molil h Gospodu in rekel: »Udari, prosim, ta narod s slepoto!« In udaril jih je s slepoto, po Elizejevi besedi.

^6:19 Potem jim je Elizej rekel: »To ni pot in to ni mesto; pojdite za menoj, pa vas pripeljem k možu, ki ga iščete!« In peljal jih je v Samarijo.

^6:20 Ko so prišli v Samarijo, je Elizej rekel: »Gospod, odpri jim oči, da bodo videli!« Gospod jim je odprl oči in so videli; in glej, bili so sredi Samarije.

^6:21 Ko jih je Izraelov kralj videl, je rekel Elizeju: »Ali naj jih do kraja pobijem, oče?«

^6:22 Pa je rekel: »Nikar ne pobijaj! Ali pobijaš tiste, ki si jih ujel s svojim mečem in z lokom? Polôži prednje kruha in vode, da bodo jedli in pili, potem bodo šli k svojemu gospodarju!«

^6:23 Pripravil jim je torej veliko gostijo. Jedli so in pili, nato pa jih je odposlal, da so šli k svojemu gospodarju. Odtlej Arámci niso več prihajali plenit v izraelsko deželo.

^6:24 Potem se je zgodilo, da je arámski kralj Ben Hadád zbral vso svojo vojsko ter šel in oblegal Samarijo.

^6:25 V Samariji je nastala velika lakota; oblegali so jo namreč tako dolgo, da je oslovska glava stala osemdeset srebrnikov, četrt peharja čebule pa pet srebrnikov.

^6:26 Ko je Izraelov kralj nekoč hodil po obzidju, je neka žena zavpila proti njemu in rekla: »Pomagaj, moj gospod kralj!«

^6:27 Rekel je: »Če ti Gospod ne pomaga, od kod naj ti pomagam jaz! Z mlatišča ali iz tlačilnice?«

^6:28 Dalje je rekel: »Kaj te muči?« Pa je rekla: »Tale žena mi je rekla: ›Daj svojega sina, da ga pojemo danes, mojega pa bomo pojedli jutri.‹

^6:29 Skuhali smo torej mojega sina in ga pojedli. Drugi dan sem ji rekla: ›Daj svojega sina, da ga snemo,‹ pa je sina skrila.«

^6:30 Ko je kralj slišal ženino pripoved, si je pretrgal oblačila – ker je bil na obzidju, je ljudstvo lahko videlo: glej, na njegovem golem telesu je bila raševina –

^6:31 in je rekel: »Tako naj mi stori Bog in tako doda, če bo danes ostala glava Šafátovega sina Elizeja na njem!«

^6:32 Elizej je sedèl v svoji hiši in starešine so sedeli pri njem, ko je kralj poslal k njemu svojega človeka; a preden je odposlanec prišel k njemu, je Elizej rekel starešinam: »Ali vidite, da ta morilski sin pošilja nekoga, da mi odseka glavo? Glejte, ko pride odposlanec, zaprite vrata in ga porinite ob vrata! Kaj ni slišati za njim korakov njegovega gospodarja?«

^6:33 Ko je še govoril z njimi, je prišel k njemu kralj in rekel: »Glej, ta nesreča je od Gospoda! Le kaj naj še pričakujem od Gospoda?«

^7:1 Elizej pa je rekel: »Poslušajte Gospodovo besedo! Tako govori Gospod: Jutri ob tem času bo pri samarijskih vratih merica bele moke po en šekel in dve merici ječmenove moke po en šekel.«

^7:2 Pribočnik, na čigar roko se je kralj opiral, pa je Božjega moža zavrnil in rekel: »Tudi če bi Gospod odprl zapornice na nebu, mar se bo to res zgodilo?« On pa je rekel: »Na svoje oči boš videl, jedel pa tistega ne boš!«

^7:3 Pred mestnimi vrati so bili štirje gobavci; rekli so drug drugemu: »Ali bomo tu sedeli, dokler ne pomremo?

^7:4 Če rečemo: ›Pojdimo v mesto!‹, v mestu pa je lakota, bomo tam umrli. Če pa ostanemo tu, bomo tudi umrli. Zdaj torej pojdite, prestopimo v arámski tabor! Če nas bodo pustili pri življenju, bomo živeli; če pa nas usmrtijo, bomo pač umrli.«

^7:5 O mraku so vstali in šli proti arámskemu taboru. Ko pa so prišli do konca arámskega tabora, glej, ni bilo tam nikogar.

^7:6 Gospod je bil namreč storil, da so v arámskem taboru slišali ropot bojnih voz, topot konj in hrup velike vojske. Pa so rekli drug drugemu: »Glej, Izraelov kralj je najel hetejske in egipčanske kralje, da pridejo nad nas.«

^7:7 Zato so o mraku vstali in pobegnili. Pustili so šotore, konje, osle in tabor, kakor je bil, in zbežali, da si rešijo življenje.

^7:8 Ko so torej tisti gobavci prišli do konca tabora, so šli v neki šotor ter jedli in pili; nato so od tam odnesli srebro, zlato in oblačila ter šli in to poskrili. Zatem so se vrnili in šli v drug šotor, odnesli od tam stvari ter šli in jih poskrili.

^7:9 Tedaj so rekli drug drugemu: »Ne delamo prav. Ta dan je dan veselega oznanila. Če bomo molčali in čakali do jutranjega svita, nas bo doletela kazen. Zato pojdite, pridimo in povejmo kraljevi hiši!«

^7:10 Prišli so, poklicali mestne vratarje, jim sporočili in rekli: »Prišli smo v arámski tabor, a glej, tam ni bilo nikogar, ne človeškega glasu, temveč le konji privezani, osli privezani in šotori, kakor so bili.«

^7:11 Vratarji so zaklicali in to sporočili v kraljevo hišo.

^7:12 Kralj je vstal ponoči in rekel svojim služabnikom: »Naj vam sporočim, kaj so nam storili Arámci. Vedo, da trpimo lakoto, zato so šli iz tabora, se poskrili po planjavi in rekli: Kadar pridejo iz mesta, jih ujamemo žive in potem pridemo v mesto!«

^7:13 Eden izmed njegovih služabnikov je odgovoril in rekel: »Naj vzamejo pet preostalih konj, ki so ostali tam; ali se jim zgodi kakor vsej Izraelovi množici, ki je ostala tam, ali kakor vsej Izraelovi množici, ki je poginila – pošljimo sle, da vidimo!«

^7:14 Vzeli so dva voznika konjskih vpreg; kralj ju je poslal za arámsko vojsko in rekel: »Pojdita in poglejta!«

^7:15 Šla sta za njimi do Jordana; in glej, vsa pot je bila polna oblek in opreme, ki so jih Arámci na begu pometali proč. Potem sta se odposlanca vrnila in poročala kralju.

^7:16 Tedaj je ljudstvo vdrlo iz mesta in oplenilo arámski tabor. Merica bele moke je bila po en šekel in dve merici ječmenove moke po en šekel, po Gospodovi besedi.

^7:17 Kralj je pribočnika, na čigar roko se je opiral, postavil za nadzornika mestne tržnice. Toda ljudstvo ga je na tržnici pohodilo in je umrl, kakor je bil govoril Božji mož, ko je prišel k njemu kralj.

^7:18 Ko je namreč Božji mož rekel kralju: »Dve merici ječmenove moke bosta jutri ob tem času pri samarijskih mestnih vratih po šekel in merica bele moke po šekel,«

^7:19 je pribočnik odgovoril Božjemu možu in rekel: »Tudi če bi Gospod odprl zapornice na nebu, mar se bo to res zgodilo?« Oni pa je odgovoril in rekel: »Na svoje oči boš videl, jedel pa tistega ne boš!«

^7:20 In tako se mu je zgodilo: ljudstvo ga je na tržnici pohodilo do smrti.

^8:1 Elizej je govoril ženi, kateri je oživil sina, in rekel: »Vstani in pojdi, ti in tvoja družina, in gostuj, kjer želiš gostovati, kajti Gospod je poklical lakoto, ki že prihaja v deželo za sedem let.«

^8:2 Žena je vstala in storila po besedi Božjega moža. Šla je, ona in njena družina, in je gostovala sedem let v filistejski deželi.

^8:3 Po sedmih letih, ko se je žena vrnila iz filistejske dežele, je šla h kralju, da bi ga prosila pomoči za svojo hišo in polje.

^8:4 Kralj je ravno govoril z Gehazíjem, služabnikom Božjega moža, in rekel: »Pripoveduj mi o vseh velikih delih, ki jih je storil Elizej!«

^8:5 In ko je kralju pripovedoval, kako je oživil nekega umrlega, glej, je žena, kateri je oživil sina, prosila kralja pomoči za svojo hišo in polje. Gehazí je rekel: »Moj gospod kralj, to je tista žena in to je njen sin, ki ga je oživil Elizej!«

^8:6 Kralj je povprašal ženo in ta mu je povedala. Potem ji je kralj dal nekega dvornika in rekel: »Vrni vse, kar je bilo njenega, tudi vse dohodke s polja od dne, ko je zapustila deželo, do zdaj!«

^8:7 Elizej je prišel v Damask, ko je bil arámski kralj Ben Hadád bolan. Sporočili so mu in rekli: »Božji mož je prišel sem.«

^8:8 Kralj je tedaj rekel Hazaélu: »Vzemi s seboj darilo in pojdi Božjemu možu naproti ter po njem povprašaj Gospoda in reci: ›Ali bom ozdravel od te bolezni?‹«

^8:9 Hazaél mu je šel naproti in vzel s seboj darilo, vsakovrstne damaščanske dobrine, tovor za štirideset kamel. Ko je dospel, je stopil predenj in rekel: »Tvoj sin Ben Hadád, arámski kralj, me pošilja k tebi in pravi: ›Ali bom ozdravel od te bolezni?‹«

^8:10 Elizej mu je rekel: »Pojdi in mu reci: ›Gotovo boš ozdravel‹; a Gospod mi je razodel, da bo gotovo umrl.«

^8:11 Uprl je svoj obraz vanj in strmel, dokler ga ni postalo sram. Božji mož je planil v jok.

^8:12 Hazaél je rekel: »Zakaj joka moj gospod?« Pa je rekel: »Ker vem, koliko hudega boš prizadel Izraelovim otrokom: njihove utrdbe boš poslal v ogenj, mladeniče pobil z mečem, jim potolkel otročiče in razparal nosečnice.«

^8:13 Hazaél je rekel: »Kaj je tvoj služabnik, ta pes, da bi mogel storiti kaj tako silovitega?« Elizej je rekel: »Gospod mi je razodel, da boš postal kralj nad Arámom.«

^8:14 Nato je odšel od Elizeja in prišel k svojemu gospodarju, ki mu je rekel: »Kaj ti je povedal Elizej?« Pa je rekel: »Rekel mi je, da boš gotovo ozdravel.«

^8:15 Naslednji dan pa je vzel odejo, jo namočil v vodo in mu jo pogrnil čez obraz; tako je umrl. In Hazaél je postal kralj namesto njega.

^8:16 V petem letu Izraelovega kralja Joráma, Ahábovega sina – ko je bil Judov kralj Józafat – je postal kralj Jorám, sin Judovega kralja Józafata.

^8:17 Dvaintrideset let je imel, ko je postal kralj, in osem let je kraljeval v Jeruzalemu.

^8:18 Hodil je po poti Izraelovih kraljev, kakor je počela Ahábova hiša; imel je namreč Ahábovo hčer za ženo. Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh.

^8:19 Vendar Gospod ni hotel uničiti Juda zaradi svojega služabnika Davida, ker mu je obljubil, da bo njemu in njegovim sinovom dal svetilko za vse dni.

^8:20 V njegovih dneh so se Edómci uprli Judovi oblasti in si postavili kralja.

^8:21 Jorám je tedaj z vsemi bojnimi vozmi krenil v Caír. Vstal je ponoči in potolkel Edómce, ki so bili obkolili njega in poveljnike bojnih voz; ljudstvo pa je pobegnilo v svoje šotore.

^8:22 Edómci pa se upirajo Judovi oblasti do tega dne. Tedaj se je, v istem času, uprla tudi Libna.

^8:23 Druga Jorámova dela in vse, kar je storil – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^8:24 Ko je Jorám legel k svojim očetom, je bil pokopan pri svojih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Ahazjá.

^8:25 V dvanajstem letu Izraelovega kralja Joráma, Ahábovega sina, je postal kralj Ahazjá, sin Judovega kralja Joráma.

^8:26 Dvaindvajset let je imel Ahazjá, ko je postal kralj, in eno leto je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Atalja; bila je hči Izraelovega kralja Omrija.

^8:27 Hodil je po poti Ahábove hiše in delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, kakor Ahábova hiša. Bil je namreč v svaštvu z Ahábovo hišo.

^8:28 Z Ahábovim sinom Jorámom je šel v boj proti arámskemu kralju Hazaélu v Ramót Gileád in Arámci so Joráma ranili.

^8:29 Kralj Jorám se je vrnil, da bi si v Jezreélu ozdravil rane, ki so mu jih zadali Arámci v Rami, ko se je bojeval proti arámskemu kralju Hazaélu. Judov kralj Ahazjá, Jorámov sin, pa je prišel obiskat Ahábovega sina Joráma v Jezreél, ker je bil ranjen.

^9:1 Prerok Elizej je poklical enega izmed preroških sinov in mu rekel: »Opaši si ledja, vzemi s seboj to stekleničko olja in pojdi v Ramót Gileád.

^9:2 Ko prideš tja, poišči tam Jehúja, Józafatovega sina in Nimšíjevega vnuka! Vstopi, vzemi ga izmed njegovih tovarišev in ga pelji v notranjo sobo!

^9:3 Potem vzemi stekleničko olja, izlij mu ga na glavo in reci: Tako govori Gospod: ›Mazilim te za kralja nad Izraelom!‹ Nato odpri vrata in zbeži; ne obotavljaj se!«

^9:4 Mladenič – mladi prerok – je torej šel v Ramót Gileád.

^9:5 Ko je prišel tja, glej, so bili vojaški poveljniki ravno pri posvetu. Rekel je: »Naročilo imam zate, poveljnik.« Jehú je dejal: »Za katerega izmed nas vseh?« Rekel je: »Zate, poveljnik!«

^9:6 Tedaj je vstal in šel v hišo. Oni pa mu je izlil olje na glavo in mu rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Mazilim te za kralja nad Gospodovim ljudstvom Izraelom.

^9:7 Udari hišo Ahába, svojega gospodarja! Tako se bom maščeval nad Jezabelo za kri svojih služabnikov prerokov in za kri vseh Gospodovih služabnikov.

^9:8 Vsa Ahábova hiša bo uničena. Iztrebil bom iz Ahábovega rodu vse moške, nedoletne in polnoletne v Izraelu.

^9:9 Z Ahábovo hišo bom naredil kakor s hišo Nebátovega sina Jerobeáma in kakor s hišo Ahíjevega sina Bašája.

^9:10 Jezabelo bodo pojedli psi na jezreélskem polju in nihče je ne bo pokopal.‹« Nato je odprl vrata in zbežal.

^9:11 Ko je Jehú prišel k služabnikom svojega gospodarja, so mu rekli: »Je mir s teboj? Zakaj pa je prišel ta blaznež k tebi?« Rekel jim je: »Saj poznate človeka in njegovo govorjenje.«

^9:12 Pa so rekli: »Laž; povej nam vendar!« Tedaj je rekel: »Tako in tako mi je rekel: Tako govori Gospod: ›Mazilim te za kralja Izraelu.‹«

^9:13 Vzeli so vsak svoj plašč in jih položili podenj na stopnišču. Trobili so v rog in vzklikali: »Jehú je kralj!«

^9:14 Tako se je Jehú, Józafatov sin in Nimšíjev vnuk, zarotil proti Jorámu. Jorám je bil tedaj z vsem Izraelom na straži pri Ramót Gileádu pred arámskim kraljem Hazaélom.

^9:15 Potem se je kralj Jorám vrnil, da bi si v Jezreélu zdravil rane, ki so mu jih zadali Arámci, ko se je bojeval z arámskim kraljem Hazaélom. Jehú pa je rekel: »Če ste za to, naj se nihče ne izmuzne iz mesta, da bi šel sporočat v Jezreél.«

^9:16 Potem je Jehú stopil na bojni voz in se odpeljal v Jezreél, kajti tam je ležal Jorám in Judov kralj Ahazjá je prišel obiskat Joráma.

^9:17 Čuvaj, ki je stal na stolpu v Jezreélu, je videl, da prihaja Jehújeva četa, in rekel: »Četo vidim!« Jorám je rekel: »Vzemi konjenika, pošlji jim ga naproti in naj vpraša: ›Je mir z vami?‹«

^9:18 Konjenik mu je jezdil naproti in rekel: »Tako pravi kralj: ›Je mir z vami?‹« Jehú je rekel: »Kaj ti je mar mir! Obrni se in za mano!« Čuvaj je sporočil in rekel: »Odposlanec je prišel do njih, a se ne vrača.«

^9:19 Tedaj je poslal drugega konjenika. Ko je prišel k njim, je rekel: »Tako pravi kralj: ›Je mir z vami?‹« Jehú je rekel: »Kaj ti je mar mir! Obrni se in za mano!«

^9:20 Čuvaj je sporočil in rekel: »Prišel je do njih, a se ne vrača. Ta vožnja pa je podobna vožnji Nimšíjevega sina Jehúja, vozi namreč kakor blazen.«

^9:21 Tedaj je Jorám rekel: »Naprezi!« In napregli so njegov voz. Izraelov kralj Jorám in Judov kralj Ahazjá sta odrinila vsak na svojem vozu. Peljala sta se Jehúju naproti in ga srečala na zemljišču Jezreélca Nabóta.

^9:22 Ko je Jorám zagledal Jehúja, je rekel: »Je mir s teboj, Jehú?« Pa je rekel: »Kakšen mir, dokler je toliko vlačuganja tvoje matere Jezabele in njenega vražarstva!«

^9:23 Jorám je zaobrnil, da bi zbežal, in rekel Ahazjáju: »Izdaja, Ahazjá!«

^9:24 Toda Jehú je do konca napel lok in ustrelil Joráma v pleča, da mu je šla puščica skozi srce in se je zgrudil na svojem vozu.

^9:25 Potem je rekel svojemu pribočniku Bidkárju: »Vzemi ga in vrzi na zemljišče Jezreélca Nabóta! Spomni se le, kako sva skupaj jezdila za njegovim očetom Ahábom, ko je Gospod izrekel proti njemu tole napoved:

^9:26 ›Nabótovo kri in kri njegovih sinov, ki sem jo videl včeraj, govori Gospod, ti bom zanesljivo povrnil na tem zemljišču, govori Gospod!‹. Vzemi in vrzi ga torej na to zemljišče, po Gospodovi besedi!«

^9:27 Ko je Judov kralj Ahazjá to videl, je pobegnil proti Bet Hagánu. Jehú pa je drvel za njim in rekel: »Tudi njega ustrelite!« Ustrelili so ga na vozu na vzpetini Gur, ki je pri Jibleámu. Ubežal je v Megído in tam umrl.

^9:28 Njegovi služabniki so ga z vozom prepeljali v Jeruzalem in ga pokopali v njegovi grobnici ob njegovih očetih v Davidovem mestu.

^9:29 V enajstem letu Ahábovega sina Joráma je Ahazjá postal kralj nad Judom.

^9:30 Ko je Jehú prišel v Jezreél in je Jezabela to izvedela, si je naličila oči, nališpala glavo in gledala skoz okno.

^9:31 Ko je vstopil skozi mestna vrata, je rekla: »Je mir s teboj, Zimrí, morilec svojega gospodarja?«

^9:32 Povzdignil je svoj obraz proti oknu in rekel: »Kdo je na moji strani? Kdo?« Dva ali trije dvorjani so pogledali proti njemu.

^9:33 Rekel je: »Vrzite jo dol!« In vrgli so jo dol. Njena kri je oškropila zid in konje, ki so jo pomendrali.

^9:34 Potem je šel noter, jedel in pil, nato pa rekel: »Poskrbite za to prekleto in jo pokopljite, saj je kraljeva hči!«

^9:35 Šli so torej, da bi jo pokopali, pa niso našli od nje nič drugega kakor lobanjo, noge in del rok.

^9:36 Ko so se vrnili in mu to sporočili, je rekel: »To je Gospodova beseda, ki jo je govoril po svojem služabniku Tišbéjcu Eliju in rekel: ›Na jezreélskih tleh bodo psi jedli Jezabelino meso.

^9:37 In Jezabelino truplo bo kakor gnoj na jezreélskem polju, tako da ne bodo mogli reči: To je Jezabela!‹«

^10:1 Aháb je imel v Samariji sedemdeset sinov. Jehú je napisal pismo in ga poslal v Samarijo jezreélskim poglavarjem, starešinam in vzgojiteljem Ahábovih sinov. Rekel je:

^10:2 »Zdaj pa, brž ko pride to pismo do vas, pri vas so namreč sinovi vašega gospodarja, z vami pa so tudi bojni vozovi, konji, utrjena mesta in orožje,

^10:3 izberite najboljšega in najbolj zmožnega izmed sinov vašega gospodarja, posadite ga na prestol njegovega očeta in se bojujte za hišo svojega gospodarja!«

^10:4 Silno so se prestrašili in so rekli: »Glej, dva kralja nista mogla obstati pred njim, kako bomo obstali mi!«

^10:5 Dvorni oskrbnik, mestni poglavar, starešine in vzgojitelji so zato Jehúju poslali sporočilo in rekli: »Tvoji služabniki smo, storili bomo vse, kar nam boš ukazal, nikogar ne bomo postavljali za kralja. Naredi, kar je dobro v tvojih očeh!«

^10:6 Tedaj jim je napisal drugo pismo in rekel: »Če ste na moji strani in meni poslušni, obglavite sinove svojega gospodarja in pridite jutri ob tem času k meni v Jezreél!« Kraljevih sinov pa je bilo sedemdeset; bivali so pri mestnih velikaših, ki so jih vzgajali.

^10:7 Ko je pismo prišlo do njih, so prijeli kraljeve sinove in vseh sedemdeset pomorili. Njihove glave so deli v košare in mu jih poslali v Jezreél.

^10:8 Prišel je odposlanec in mu sporočil, da so prinesli glave kraljevih sinov. On pa je rekel: »Do jutra jih denite v dveh kupih pred mestna vrata!«

^10:9 Zjutraj je šel ven, se postavil in rekel vsemu ljudstvu: »Vi ste pravični. Glejte, jaz sem se zarotil proti svojemu gospodarju in ga ubil. Kdo pa je pobil vse te?

^10:10 Vedite torej, da ni padla na tla nobena Gospodova beseda, ki jo je Gospod govoril Ahábovi hiši! Gospod je storil, kar je govoril po svojem služabniku Eliju.«

^10:11 Jehú je pobil vse, ki so še ostali od Ahábove hiše v Jezreélu, vse njegove velikaše, znance in duhovnike, in mu ni pustil niti enega samega za ostanek.

^10:12 Zatem se je Jehú odpravil in šel v Samarijo. Ko je bil na poti v Bet Eked Roím,

^10:13 je Jehú naletel na brate Judovega kralja Ahazjája in je rekel: »Kdo ste?« Rekli so: »Ahazjájevi bratje smo. Obiskat gremo kraljeve sinove in sinove kraljice matere.«

^10:14 Rekel je: »Zgrabite jih žive!« In zgrabili so žive ter jih pomorili pri vodnjaku v Bet Ekedu: dvainštirideset mož; nobenemu izmed njih ni prizanesel.

^10:15 Ko je odšel od tam, je naletel na Rehábovega sina Jonadába, ki mu je prišel naproti. Pozdravil ga je in mu rekel: »Ali je tvoje srce iskreno, kakor je moje srce do tvojega srca?« Jonadáb je rekel: »Je.« – »Če je tako, mi daj roko!« In ko mu jo je podal, ga je vzel k sebi na voz

^10:16 in rekel: »Pojdi z mano, da boš videl mojo gorečnost za Gospoda!« Peljali so ga torej na njegovem vozu.

^10:17 Ko je prišel v Samarijo, je pobil vse, kar jih je ostalo od Ahábovega rodu v Samariji, tako da ga je iztrebil, po besedi, ki jo je Gospod govoril Eliju.

^10:18 Jehú je nato zbral vse ljudstvo in jim rekel: »Aháb je malo častil Báala, Jehú pa ga bo močno počastil!

^10:19 Zato skličite k meni vse Báalove preroke, vse njegove služabnike in vse njegove duhovnike! Nobeden ne sme manjkati, kajti Báalu hočem prirediti veliko daritev. Kdor se je ne bo udeležil, ne bo ostal živ!« Jehú pa je to delal zvijačno, da bi uničil Báalove častilce.

^10:20 Potem je rekel: »Priredite slovesen shod v čast Báalu!« In oklicali so ga.

^10:21 Jehú je razposlal glasnike po vsem Izraelu. Prišli so vsi Báalovi častilci; nikogar ni bilo, ki bi ne bil prišel. Šli so v Báalovo hišo in hiša se je napolnila do kraja.

^10:22 Potem je ukazal tistemu, ki je skrbel za obredna oblačila: »Prinesi oblačila vsem Báalovim častilcem!« In prinesel jim je oblačila.

^10:23 Tedaj je šel Jehú z Rehábovim sinom Jonadábom v Báalovo hišo in rekel Báalovim častilcem: »Dobro poglejte, da ne bo tu med vami katerega izmed Gospodovih častilcev, marveč samo Báalovi!«

^10:24 Pristopila sta torej, da bi opravila klavne in žgalne daritve. Jehú pa je postavil zunaj osemdeset mož in rekel: »Kdor bo pustil, da uide kateri izmed mož, ki vam jih izročam, bo dal svoje življenje za njegovo življenje!«

^10:25 Ko je Jehú končal žgalno daritev, je ukazal stražarjem in pribočnikom: »Vstopite in jih pobijte, nobeden naj ne uide!« Stražarji in pribočniki so jih pobili z ostrim mečem, jih pometali ven, vdrli v svetišče Báalove hiše,

^10:26 spravili stebre iz Báalove hiše in jih sežgali.

^10:27 Razdrobili so Báalov kip ter razdejali Báalovo hišo in naredili iz nje stranišča, kakor so še danes.

^10:28 Tako je Jehú iztrebil Báala iz Izraela.

^10:29 Ni pa se odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, v katere je bil ta zapeljal Izraela: od zlatih telet v Betelu in Danu.

^10:30 Gospod je rekel Jehúju: »Ker si dobro opravil, kar je prav v mojih očeh, in si storil Ahábovi hiši povsem po moji volji, bodo tvoji sinovi do četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu.«

^10:31 Vendar se Jehú ni potrudil, da bi se z vsem srcem držal postave Gospoda, Izraelovega Boga; ni se odvrnil od Jerobeámovih grehov, v katere je bil ta zapeljal Izraela.

^10:32 Tiste dni je Gospod začel klestiti Izraela. Hazaél jih je porazil v vseh izraelskih mejnih krajinah

^10:33 vzhodno od Jordana z vso gileádsko deželo, z Gádovci, Rúbenovci in Manásejevci od Aroêrja ob potoku Arnónu, torej v Gileádu in Bašánu.

^10:34 Druga Jehújeva dela, vse, kar je napravil, in vse njegovo junaštvo – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^10:35 Ko je Jehú legel k svojim očetom, so ga pokopali v Samariji. Namesto njega je postal kralj njegov sin Joaház.

^10:36 Jehú je kraljeval nad Izraelom v Samariji osemindvajset let.

^11:1 Ko je Ahazjájeva mati Atalja videla, da je njen sin mrtev, je vstala in hotela pobiti vse králjeve potomce.

^11:2 Jošéba, hči kralja Joráma in Ahazjájeva sestra, pa je vzela Ahazjájevega sina Joáša, ga kradoma odnesla izmed kraljevih sinov, ko so bili na tem, da bodo usmrčeni, in ga z dojiljo vred odvedla v spalnico. Tako ga je skrila pred Ataljo, da ni bil usmrčen.

^11:3 Pri njej je ostal šest let, skrit v Gospodovi hiši, medtem ko je Atalja kraljevala nad deželo.

^11:4 V sedmem letu pa je Jojadá razposlal sle in sklical stotnike Karéjcev in stražarjev ter jih povabil k sebi v Gospodovo hišo. Sklenil je z njimi zavezo, jih zaprisegel v Gospodovi hiši in jim pokazal kraljevega sina.

^11:5 Potem jim je ukazal, rekoč: »Tole morate storiti: Tretjina izmed vas, ki prihaja v službo v soboto in straži kraljevo hišo –

^11:6 tretjina pri Surskih vratih in tretjina pri mestnih vratih za stražarji –, naj straži hišo;

^11:7 druga dva vaša oddelka, vsi, ki v soboto odhajajo iz službe v Gospodovo hišo,

^11:8 obkrožite kralja, vsak z orožjem v roki! Kdor pride do vrst, naj bo usmrčen. Bodite s kraljem, ko bo odhajal in prihajal!«

^11:9 Stotniki so storili vse, kar je ukazal duhovnik Jojadá. Vsak je vzel svoje može, ki so v soboto prihajali v službo, in tiste, ki so v soboto odhajali iz službe, ter prišel k duhovniku Jojadáju.

^11:10 Duhovnik je dal stotnikom sulice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovi hiši.

^11:11 Stražarji so se postavili, vsak z orožjem v svoji roki, od južne strani hiše do severne strani okoli oltarja in hiše, da bi zaščitili kralja.

^11:12 Nato je pripeljal kraljevega sina, mu nadel načelek in mu izročil listino. Tako so ga postavili za kralja in ga mazilili. Ploskali so in rekli: »Živel kralj!«

^11:13 Ko je Atalja slišala vzklikanje stražarjev in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo.

^11:14 Videla je: glej, kralj je stal pri stebru, kakor je bila navada, in ob kralju častniki in trobentači; vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo na trobente. Tedaj je Atalja pretrgala svoja oblačila in zavpila: »Zarota, zarota!«

^11:15 Duhovnik Jojadá pa je ukazal stotnikom, ki so bili postavljeni čez vojsko; rekel jim je: »Odpeljite jo ven med vrstami in vsakega, ki bi šel za njo, usmrtite z mečem!« Duhovnik je bil namreč rekel: »Naj ne bo usmrčena v Gospodovi hiši.«

^11:16 Prijeli so jo, in ko je prišla skozi Konjski vhod v kraljevo hišo, je bila tam usmrčena.

^11:17 Nato je Jojadá sklenil zavezo med Gospodom in kraljem in ljudstvom, da bi bili Gospodovo ljudstvo; pa tudi med kraljem in ljudstvom.

^11:18 Vse ljudstvo dežele je vdrlo v Báalovo hišo in jo razdejalo; popolnoma so razbili njegove oltarje in podobe, Báalovega duhovnika Matána pa ubili pred oltarji. Potem je duhovnik postavil straže pri Gospodovi hiši.

^11:19 Vzel je stotnike, Karéjce, stražarje in vse ljudstvo dežele. Pripeljali so kralja iz Gospodove hiše in prišli skozi Vrata stražarjev v kraljevo hišo; sédel je na prestol kraljev.

^11:20 Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je ostalo mirno. Ataljo pa so usmrtili z mečem v kraljevi hiši.

^12:1 Joáš je imel sedem let, ko je postal kralj.

^12:2 V sedmem letu Jehúja je Joáš postal kralj in štirideset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Cibjá; bila je iz Beeršébe.

^12:3 Joáš je vse svoje dni delal, kar je prav v Gospodovih očeh, ker ga je poučeval duhovnik Jojadá.

^12:4 Le višin niso odpravili; ljudstvo je še vedno opravljalo klavne in kadilne daritve na višinah.

^12:5 Joáš je rekel duhovnikom: »Ves denar od svetih reči, ki ga prinesejo v Gospodovo hišo, denar vsakega obiskovalca, posamezniku odmerjene dajatve in ves denar, ki ga kdo prostovoljno prinese v Gospodovo hišo,

^12:6 naj duhovniki prevzemajo sami, vsak od svojega davčnega cenilca. Z njim naj popravljajo okvare na hiši, kjer koli najdejo kakšno.«

^12:7 Duhovniki pa še v triindvajsetem letu kralja Joáša niso popravili okvar na hiši.

^12:8 Zato je kralj Joáš poklical duhovnika Jojadája in druge duhovnike in jim rekel: »Zakaj ne popravite okvar na hiši? Odslej ne jemljite več denarja od svojih davčnih cenilcev, ampak ga dajajte za popravilo hiše!«

^12:9 Duhovniki so privolili v to, da ne bodo več jemali denarja od ljudstva in popravljali okvar na hiši.

^12:10 Duhovnik Jojadá je tedaj vzel skrinjo, izvrtal luknjo v pokrov in jo postavil zraven oltarja na desni strani vhoda v Gospodovo hišo. Vanjo so devali duhovniki, ki so stražili na pragu, ves denar, ki je prihajal v Gospodovo hišo.

^12:11 Kadar so videli, da je v skrinji veliko denarja, sta prišla kraljevi pisar in véliki duhovnik ter zavezala in preštela denar, ki se je znašel v Gospodovi hiši.

^12:12 Prešteti denar sta izročala delovodjem, ki so imeli na skrbi Gospodovo hišo. Ti so ga izplačevali tesarjem in gradbincem, ki so delali v Gospodovi hiši,

^12:13 zidarjem in kamnosekom, pa tudi za nakup lesa in obdelanih kamnov, da bi se popravile okvare v Gospodovi hiši – skratka za vse stroške pri popravljanju hiše.

^12:14 Za denar, ki se je stekal v Gospodovo hišo, pa niso delali srebrnih skled, nožev, kropil, trobent ali kakršnih koli zlatih in srebrnih posod za Gospodovo hišo,

^12:15 ampak so ga dajali delovodjem, da so z njim popravljali Gospodovo hišo.

^12:16 Od mož, ki sta jim izročala denar, da so ga dajali delavcem, niso terjali obračuna, ker so delali na zaupanje.

^12:17 Denar od spravnih daritev in daritev za greh pa se ni stekal v Gospodovo hišo, ampak je bil za duhovnike.

^12:18 Tedaj je prišel arámski kralj Hazaél, se bojeval proti Gatu in ga zavzel. Ko pa se je Hazaél pripravljal, da gre nad Jeruzalem,

^12:19 je vzel Judov kralj Joáš vse svete predmete, ki so jih bili posvetili njegovi očetje, Judovi kralji Józafat, Jorám in Ahazjá, in kar je sam posvetil, in vse zlato, ki se je znašlo v zakladnicah Gospodove hiše in kraljeve hiše, in to poslal arámskemu kralju Hazaélu. Tedaj se je ta umaknil od Jeruzalema.

^12:20 Druga Joáševa dela in vse, kar je storil – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^12:21 Vzdignila sta se njegova služabnika, spletla zaroto in ubila Joáša v Bet Milóju, na poti v Silo.

^12:22 Njegova služabnika Šimátin sin Zabád in Šomêrin sin Jozabád sta ga pobila in je umrl. Pokopali so ga pri njegovih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Amacjá.

^13:1 V triindvajsetem letu Ahazjájevega sina Joáša, Judovega kralja, je postal kralj nad Izraelom Jehújev sin Joaház in kraljeval v Samariji sedemnajst let.

^13:2 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, in zapadal v grehe Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela, in se ni odvrnil od njih.

^13:3 Zato se je vnela Gospodova jeza nad Izraelom in dal jih je za vse dni v roke arámskemu kralju Hazaélu in Hazaélovemu sinu Ben Hadádu.

^13:4 Ko pa je Joaház pomiril Gospodovo obličje, ga je Gospod uslišal; videl je namreč Izraelovo stisko, kako jih arámski kralj stiska.

^13:5 Gospod je dal Izraelu rešitelja, da so ušli iz rok Arámcev; Izraelovi sinovi so spet bivali v svojih šotorih kakor nekdaj.

^13:6 A kljub temu se niso odvrnili od grehov Jerobeámove hiše, ki je vanje zapeljala Izraela, marveč so vztrajali v njih. Tudi ašera je še stala v Samariji.

^13:7 Joaházu pa je od vojske ostalo samo petdeset konjenikov, deset bojnih voz in deset tisoč pešcev, kajti arámski kralj jih je uničil in naredil z njimi kakor s prahom, ki se pohodi.

^13:8 Druga Joaházova dela, vse, kar je napravil, in njegovo junaštvo – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^13:9 Ko je Joaház legel k svojim očetom, so ga pokopali v Samariji. Namesto njega je postal kralj njegov sin Joáš.

^13:10 V sedemintridesetem letu Judovega kralja Joáša je postal kralj nad Izraelom Joaházov sin Joáš in kraljeval v Samariji šestnajst let.

^13:11 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh; ni se odvrnil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela, ampak je vztrajal v njih.

^13:12 Druga Joáševa dela, vse, kar je naredil, in njegovo junaštvo, kako se je bojeval z Judovim kraljem Amacjájem – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^13:13 Ko je Joáš legel k svojim očetom, je na njegov prestol sédel Jerobeám. Joáš je bil pokopan v Samariji pri Izraelovih kraljih.

^13:14 Elizej pa je zbolel za boleznijo, za katero je tudi umrl. Tedaj je šel k njemu Izraelov kralj Joáš. Jokal je nad njegovim obličjem in rekel: »Moj oče, moj oče, Izraelovo bojno vozovje in njegovi konjeniki!«

^13:15 Elizej mu je rekel: »Vzemi lok in puščice!« Vzel si je lok in puščice.

^13:16 Potem je rekel Izraelovemu kralju: »Iztegni svojo roko na lok!« Ko je iztegnil svojo roko, je Elizej položil svoje roke na králjeve roke

^13:17 in rekel: »Odpri okno proti vzhodu!« Odprl je in Elizej je rekel: »Streljaj!« In je ustrelil. Tedaj je rekel: »Puščica zmage od Gospoda, puščica zmage nad Arámom. Potolkel boš Arámce pri Aféku do kraja.«

^13:18 Nato je rekel: »Vzemi puščice!« Ko jih je vzel, je rekel Izraelovemu kralju: »Udari po tleh!« Udaril je trikrat in odnehal.

^13:19 Božji mož pa se je razjezil nad njim in rekel: »Udariti bi bil moral petkrat ali šestkrat; tedaj bi bil Arámce potolkel do kraja; zdaj pa jih boš potolkel le trikrat.«

^13:20 Potem je Elizej umrl in so ga pokopali. V začetku leta so prihajala v deželo moábska roparska krdela.

^13:21 Ko so nekoč pokopavali nekega moža, glej, so zagledali roparsko krdelo. Moža so vrgli v Elizejev grob in se razšli. Ko pa se je mož dotaknil Elizejevih kosti, je oživel in se postavil na noge.

^13:22 Arámski kralj Hazaél je zatiral Izraela vse Joaházove dni.

^13:23 Gospod pa jim je izkazal milost in se jih usmilil. Obrnil se je k njim zaradi svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom; ni jih hotel uničiti in jih vse do zdaj ni zavrgel izpred svojega obličja.

^13:24 Ko je arámski kralj Hazaél umrl, je namesto njega postal kralj njegov sin Ben Hadád.

^13:25 Joaházov sin Joáš je spet vzel Hazaélovemu sinu Ben Hadádu mesta, ki jih je Hazaél v vojni vzel njegovemu očetu Joaházu. Trikrat ga je Joáš potolkel in dobil nazaj Izraelova mesta.

^14:1 V drugem letu Joaházovega sina Joáša, Izraelovega kralja, je postal kralj Amacjá, sin Judovega kralja Joáša.

^14:2 Petindvajset let je imel, ko je postal kralj, in devetindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Joadána; bila je iz Jeruzalema.

^14:3 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, vendar ne tako kakor njegov oče David; delal je povsem tako, kakor je delal njegov oče Joáš.

^14:4 Le višin niso odpravili; ljudstvo je še vedno opravljalo klavne in kadilne daritve na višinah.

^14:5 Brž ko je bila kraljeva oblast trdno v njegovih rokah, je ubil svoja služabnika, ki sta ubila kralja, njegovega očeta.

^14:6 Sinov obeh ubijalcev pa ni usmrtil – kakor je zapisano v knjigi Mojzesove postave, ki jo je zapovedal Gospod, ko je rekel: »Očetje naj ne bodo usmrčeni zaradi otrok in ne otroci usmrčeni zaradi očetov, ampak vsak naj bo usmrčen za svoj greh.«

^14:7 Potolkel je Edómce v Ge Melahu, deset tisoč mož, v boju zavzel Selo in ji dal ime Jokteél do tega dne.

^14:8 Tedaj je Amacjá poslal odposlance k Izraelovemu kralju Joášu, Joaházovemu sinu in Jehújevemu vnuku, in rekel: »Pridi, da se pomeriva!«

^14:9 Izraelov kralj Joáš pa je Judovemu kralju Amacjáju poslal sporočilo in rekel: »Libanonski osat je cedri libanonski sporočil: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo!‹ Pa je privihrala mimo libanonska divjad in pomendrala osat.

^14:10 Temeljito si potolkel Edómce, zato se je tvoje srce prevzelo. Uživaj slavo in ostani doma! Zakaj siliš v nesrečo in hočeš pasti sam in Juda s teboj?«

^14:11 Amacjá pa ni poslušal. In prišel je Izraelov kralj Joáš in pomerila sta se, on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu na Judovem.

^14:12 Juda je bil poražen pred Izraelom, da so zbežali vsak v svoj šotor.

^14:13 Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina in Ahazjájevega vnuka, pa je Izraelov kralj Joáš pri Bet Šemešu ujel in pripeljal v Jeruzalem. Podrl je štiristo komolcev jeruzalemskega obzidja od Efrájimovih do Vogalnih vrat.

^14:14 Vzel je vse zlato in srebro in vse posode, ki so jih našli v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše, pa še talce in se vrnil v Samarijo.

^14:15 Druga Joáševa dela, kar je naredil in njegovo junaštvo, kako se je bojeval z Judovim kraljem Amacjájem – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^14:16 Ko je Joáš legel k svojim očetom, je bil pokopan v Samariji pri Izraelovih kraljih. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jerobeám.

^14:17 Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je živel po smrti Izraelovega kralja Joáša, Joaházovega sina, še petnajst let.

^14:18 Druga Amacjájeva dela – mar niso zapisana v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^14:19 Ko so v Jeruzalemu spletli zaroto proti njemu, je pobegnil v Lahíš. Vendar so poslali ljudi za njim v Lahíš in ga tam usmrtili.

^14:20 Prenesli so ga na konjih in ga pokopali pri njegovih očetih v Jeruzalemu, v Davidovem mestu.

^14:21 Vse Judovo ljudstvo pa je vzelo Azarjája, ki je imel šestnajst let, in postavili so ga za kralja namesto njegovega očeta Amacjája.

^14:22 Sezidal je Elát in ga spet pripojil Judu, potem ko je kralj legel k svojim očetom.

^14:23 V petnajstem letu Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina, je postal kralj Jerobeám, sin Izraelovega kralja Joáša, in kraljeval v Samariji enainštirideset let.

^14:24 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh; ni se odvrnil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela.

^14:25 Pridobil je nazaj Izraelovo ozemlje od Lebó Hamáta do morja Arábe, po besedi Gospoda, Izraelovega Boga, ki jo je govoril po svojem služabniku Jonu, Amitájevem sinu, preroku, ki je bil iz Gat Heferja.

^14:26 Gospod je namreč videl, da je Izraelova stiska silno bridka; prizaneseno ni bilo ne nedoletnim ne polnoletnim in ni ga bilo, ki bi pomagal Izraelu.

^14:27 Vendar Gospod ni govoril, da bo Izraelovo ime izbrisal izpod neba, zato jih je rešil po Joáševem sinu Jerobeámu.

^14:28 Druga Jerobeámova dela, vse, kar je storil, in njegovo junaštvo, kako se je bojeval in kako je Izraelu vrnil Damask in Hamát na Judovem – mar ni zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^14:29 Ko je Jerobeám legel k svojim očetom, k Izraelovim kraljem, je namesto njega postal kralj njegov sin Zeharjá.

^15:1 V sedemindvajsetem letu Izraelovega kralja Jerobeáma je postal kralj Azarjá, sin Judovega kralja Amacjája.

^15:2 Šestnajst let je imel, ko je postal kralj, in dvainpetdeset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jehólja; bila je iz Jeruzalema.

^15:3 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Amacjá.

^15:4 Le višin niso odpravili; ljudstvo je še vedno opravljalo klavne in kadilne daritve na višinah.

^15:5 Gospod pa je udaril kralja s tem, da je bil gobav vse do dneva svoje smrti. Bivati je moral v posebni hiši, kraljev sin Jotám pa je bil upravitelj hiše in je vladal ljudstvu v deželi.

^15:6 Druga Azarjájeva dela in vse, kar je napravil – ali ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^15:7 Ko je Azarjá legel k svojim očetom, so ga pokopali pri njegovih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jotám.

^15:8 V osemintridesetem letu Judovega kralja Azarjája je postal kralj nad Izraelom Jerobeámov sin Zeharjá in kraljeval v Samariji šest mesecev.

^15:9 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, kakor so delali njegovi očetje; ni se odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela.

^15:10 Proti njemu se je zarotil Jabéšev sin Šalúm, ga potolkel vpričo ljudstva in usmrtil ter postal kralj namesto njega.

^15:11 Druga Zeharjájeva dela, glej, so zapisana v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev.

^15:12 Tole pa je bila beseda, ki jo je Gospod govoril Jehúju in rekel: »Tvoji sinovi bodo do četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu.« In tako se je zgodilo.

^15:13 Jabéšev sin Šalúm je postal kralj v devetintridesetem letu Judovega kralja Uzíja in kraljeval v Samariji mesec dni.

^15:14 Gadíjev sin Menahém je namreč prišel iz Tirce in prišel v Samarijo. Potolkel je Jabéševega sina Šalúma, ga usmrtil in postal kralj namesto njega.

^15:15 Druga Šalúmova dela in zarota, ki jo je spletel, glej, so zapisani v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev.

^15:16 Tedaj je Menahém udaril po Tifsáhu in po vseh, ki so bili v njem, in po vsej njegovi okolici od Tirce naprej. Ker mu niso odprli, ko je pustošil, je razparal vse njegove nosečnice.

^15:17 V devetintridesetem letu Judovega kralja Azarjája je postal kralj nad Izraelom Gadíjev sin Menahém in kraljeval v Samariji deset let.

^15:18 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh; vse življenje se ni odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela.

^15:19 Tedaj je nad deželo prišel asirski kralj Pul; Menahém je dal Pulu tisoč talentov srebra, da bi bila njegova roka z njim in bi utrdil kraljevsko oblast v svoji roki.

^15:20 Ta denar je Menahém naprtil Izraelu, vsem premožnim ljudem, da so dali asirskemu kralju po petdeset šeklov na osebo. Asirski kralj se je tedaj umaknil in ni ostal v deželi.

^15:21 Druga Menahémova dela in vse, kar je storil – ali ni to zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev?

^15:22 Ko je Menahém legel k svojim očetom, je namesto njega postal kralj njegov sin Pekahjá.

^15:23 V petdesetem letu Judovega kralja Azarjája je postal kralj nad Izraelom Menahémov sin Pekahjá in kraljeval v Samariji dve leti.

^15:24 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh; ni se odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela.

^15:25 Proti njemu se je zarotil njegov pribočnik Remaljájev sin Pekah in ga pobil v Samariji v stolpu kraljevega dvora z Argóbom in Arjéjem vred. S Pekahom je bilo petdeset Gileádcev. Ko ga je usmrtil, je postal kralj namesto njega.

^15:26 Druga Pekahjájeva dela in vse, kar je napravil, glej, je zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev.

^15:27 V dvainpetdesetem letu Judovega kralja Azarjája je postal kralj nad Izraelom Remaljájev sin Pekah in kraljeval v Samariji dvajset let.

^15:28 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh; ni se odvrnil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil vanje zapeljal Izraela.

^15:29 V dneh Izraelovega kralja Pekaha je prišel asirski kralj Tiglát Piléser in zavzel Ijón, Abél Bet Maáho, Janóah, Kedeš, Hacór, Gileád in Galilejo, vso Neftálijevo deželo; odpeljal je ljudi v izgnanstvo v Asirijo.

^15:30 Proti Remaljájevemu sinu Pekahu je Elájev sin Hošéa spletel zaroto, ga potolkel in usmrtil ter postal kralj namesto njega v dvajsetem letu Uzíjevega sina Jotáma.

^15:31 Druga Pekahova dela in vse, kar je storil, glej, je zapisano v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev.

^15:32 V drugem letu Remaljájevega sina Pekaha, Izraelovega kralja, je postal kralj Jotám, sin Judovega kralja Uzíja.

^15:33 Petindvajset let je imel, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jerúša; bila je Cadókova hči.

^15:34 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh; delal je povsem tako, kakor je delal njegov oče Uzíja.

^15:35 Le višin niso odpravili; ljudstvo je še vedno opravljalo klavne in kadilne daritve na višinah. Sezidal pa je Gornja vrata pri Gospodovi hiši.

^15:36 Druga Jotámova dela, ki jih je napravil – mar niso zapisana v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^15:37 V tistih dneh je Gospod začel pošiljati nad Juda arámskega kralja Recína in Remaljájevega sina Pekaha.

^15:38 Ko je Jotám legel k svojim očetom, je bil pokopan pri očetih v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Aház.

^16:1 V sedemnajstem letu Remaljájevega sina Pekaha je postal kralj Aház, sin Judovega kralja Jotáma.

^16:2 Dvajset let je imel Aház, ko je postal kralj, in šestnajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Ni delal, kar je prav v očeh Gospoda, njegovega Boga, kakor njegov oče David,

^16:3 temveč je hodil po poti Izraelovih kraljev. Celo svojega sina je žrtvoval v ognju po gnusni navadi narodov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov.

^16:4 Opravljal je tudi klavne in kadilne daritve na višinah, na gričih in pod vsakim zelenim drevesom.

^16:5 Tedaj sta arámski kralj Recín in Izraelov kralj Remaljájev sin Pekah šla v boj proti Jeruzalemu. Obkolila sta Aháza, pa ga nista mogla premagati.

^16:6 Tisti čas je arámski kralj Recín spet pripojil Elát Arámu in pregnal Judovce iz Eláta. Tedaj so v Elát prišli Edómci in ostali tam do tega dne.

^16:7 Aház je poslal k asirskemu kralju Tiglát Piléserju odposlance in rekel: »Tvoj služabnik in tvoj sin sem. Pridi in me reši iz rok arámskega kralja in iz rok Izraelovega kralja, ki sta se vzdignila proti meni!«

^16:8 Potem je Aház vzel srebro in zlato, ki se je našlo v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše, ter ga poslal v dar asirskemu kralju.

^16:9 Asirski kralj ga je uslišal. In asirski kralj je šel nad Damask, ga zavzel in odpeljal ljudi v izgnanstvo v Kir, Recína pa usmrtil.

^16:10 Ko je šel kralj Aház v Damask asirskemu kralju Tiglát Piléserju naproti, je videl oltar, ki je stal v Damasku. Kralj Aház je poslal duhovniku Urijáju osnutek in posnetek oltarja z vsemi podrobnostmi.

^16:11 Duhovnik Urijá je sezidal oltar; natanko tako, kakor je kralj Aház sporočil iz Damaska, ga je naredil duhovnik Urijá, še preden je prišel kralj Aház iz Damaska.

^16:12 Ko je kralj prišel iz Damaska, si je kralj ogledal oltar. Potem se je približal oltarju in se povzpel nanj.

^16:13 Zažgal je svojo žgalno in jedilno daritev, izlil pitno daritev in pokropil oltar s krvjo mirovnih daritev, ki jih je imel.

^16:14 Bronasti oltar, ki je stal pred Gospodom, pa je odstranil izpred svetišča, s prostora med novim oltarjem in Gospodovo hišo, in ga postavil na severni strani novega oltarja.

^16:15 Kralj Aház je ukazal duhovniku Urijáju, rekoč: »Na vélikem oltarju zažigaj jutranjo žgalno daritev in večerno jedilno daritev, kraljevo žgalno in jedilno daritev, pa tudi žgalno daritev vsega ljudstva v deželi, njihovo jedilno in njihove pitne daritve! Po njem pokropi vso kri žgalne in vso kri klavne daritve! Bronasti oltar pa mi bo za vedeževanje.«

^16:16 In duhovnik Urijá je naredil povsem tako, kakor mu je kralj ukazal.

^16:17 Kralj Aház je odlomil stranice na stojalih in odstranil umivalnike, ki so bili na njih. Snel je morje z bronastih volov, ki so ga nosili, in ga položil na kamnit podstavek.

^16:18 Tudi pokriti sobotni hodnik, ki so ga naredili v templju, in kraljev zunanji vhod v Gospodovo hišo je zaradi asirskega kralja odstranil.

^16:19 Druga Aházova dela, ki jih je napravil – ali niso zapisana v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^16:20 Ko je Aház legel k svojim očetom, je bil pokopan pri svojih očetih v Davidovem mestu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Ezekíja.

^17:1 V dvanajstem letu Judovega kralja Aháza je postal kralj nad Izraelom Elájev sin Hošéa in kraljeval v Samariji devet let.

^17:2 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, vendar ne tako kakor Izraelovi kralji, ki so bili pred njim.

^17:3 Ko je šel nadenj asirski kralj Salmanasar, mu je Hošéa postal podložen in mu je moral plačevati davek.

^17:4 Asirski kralj pa je odkril zaroto pri Hošéu, ker je poslal odposlance k egiptovskemu kralju Soju in ni dal asirskemu kralju davka kakor vsako leto. Zato ga je asirski kralj prijel in ga vklenil v ječi.

^17:5 Potem je asirski kralj krenil nad vso deželo, prišel do Samarije in jo tri leta oblegal.

^17:6 V devetem Hošéovem letu je asirski kralj Samarijo zavzel, odpeljal Izraelce v izgnanstvo v Asirijo in jih naselil v Haláhu, ob Habórju, reki v Gozánu, in po medijskih mestih.

^17:7 To se je zgodilo, ker so Izraelovi sinovi grešili proti Gospodu, svojemu Bogu, ki jih je pripeljal iz egiptovske dežele izpod oblasti egiptovskega kralja faraona, in častili druge bogove.

^17:8 Živeli so po zakonih narodov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov, in po razvadah, ki so jih vpeljali Izraelovi kralji.

^17:9 Izraelovi sinovi so počeli stvari, ki niso bile poštene do Gospoda, njihovega Boga. Gradili so si višine v vseh mestih, od stražnega stolpa do utrjenega mesta.

^17:10 Postavljali so si stebre in ašere na vsakem visokem griču in pod vsakim zelenim drevesom

^17:11 in na vseh višinah zažigali kadilo kakor narodi, ki jih je Gospod pregnal izpred njih. Počenjali so hude stvari in jezili Gospoda.

^17:12 Služili so malikom, o katerih jim je Gospod rekel: »Ne delajte tega!«

^17:13 Gospod je svaril Izraela in Juda po vseh svojih prerokih in po vseh vidcih ter rekel: »Odvrnite se od svojih hudobnih poti in se držite mojih zapovedi in zakonov po vsej postavi, ki sem jo zapovedal vašim očetom in vam jo poslal po svojih služabnikih prerokih!«

^17:14 Pa niso poslušali; svoj tilnik so napravili trši, kakor je bil tilnik njihovih očetov, ki niso bili zvesti Gospodu, svojemu Bogu.

^17:15 Zavrgli so njegove zakone in zavezo, ki jo je sklenil z njihovimi očeti, in pričevanja, s katerimi jim je pričeval. Hodili so za praznimi maliki in postali prazni, in za narodi, ki so jih obdajali in glede katerih jim je Gospod ukazal, naj ne delajo kakor oni.

^17:16 Zapustili so vse zapovedi Gospoda, svojega Boga, in si naredili uliti podobi – dve teleti; napravili so ašero, molili vso nebesno vojsko in služili Báalu.

^17:17 Svoje sinove in hčere so žrtvovali v ognju in se ukvarjali z vedeževanjem in s čaranjem. Vdajali so se temu, kar je hudo v Gospodovih očeh, in ga jezili.

^17:18 In Gospod se je silno razsrdil nad Izraelom; odpravil jih je izpred svojega obličja, tako da je preostal samo še Judov rod.

^17:19 Tudi Juda se ni držal zapovedi Gospoda, svojega Boga, temveč so posnemali navade, ki jih je vpeljal Izrael.

^17:20 Zato je Gospod zavrgel vse Izraelovo potomstvo, jih stiskal in jih dajal plenilcem v roke, dokler jih ni vrgel izpred svojega obličja.

^17:21 Ko je bil Gospod odtrgal Izraela od Davidove hiše, so postavili za kralja Nebátovega sina Jerobeáma. Jerobeám je odvrnil Izraela od Gospoda in jih zapeljal v velik greh.

^17:22 Izraelovi sinovi so hodili v vseh grehih, ki jih je delal Jerobeám. Niso se odvrnili od njih,

^17:23 dokler ni Gospod odpravil Izraela izpred svojega obličja, kakor je bil govoril po vseh svojih služabnikih prerokih. In Izrael je moral oditi s svoje zemlje v izgnanstvo v Asirijo do tega dne.

^17:24 Asirski kralj pa je iz Babilona, iz Kute, Avája, Hamáta in Sefarvájima pripeljal ljudi ter jih naselil po samarijskih mestih namesto Izraelovih sinov. Zasedli so Samarijo in bivali v njenih mestih.

^17:25 Ko so se doselili tja, niso častili Gospoda; zato je Gospod poslal mednje leve, da so jih ubijali.

^17:26 Tedaj so rekli asirskemu kralju: »Narodi, ki si jih odpeljal in naselil po samarijskih mestih, ne vedo, kako naj prav častijo boga te dežele. Zato je poslal mednje leve; in glej, ti jih morijo, ker ne vedo, kako naj prav častijo boga te dežele.«

^17:27 Asirski kralj je ukazal in rekel: »Peljite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih odpeljali od tam! Naj gre, se tam naseli in jih uči, kako naj prav častijo boga te dežele.«

^17:28 Prišel je torej eden izmed duhovnikov, ki so jih bili odpeljali iz Samarije, se naselil v Betelu in jih učil, kako naj častijo Gospoda.

^17:29 Vendar si je vsak narod naredil svojega boga in ga postavil v svetiščih na višinah, ki so jih napravili Samarijani, vsak narod v mestih, kjer je prebival.

^17:30 Ljudje iz Babilona so si naredili Sukót Benóta, ljudje iz Kute so naredili Nergála, ljudje iz Hamáta Ašimája,

^17:31 Avéjci Nibháza in Tartáka, Sefarvéjci pa so sežigali svoje otroke v ognju sefarvájimskima bogovoma Adramélehu in Anamélehu.

^17:32 Častili so tudi Gospoda, vendar so si postavljali iz svoje srede duhovnike za višine, da so opravljali službo v svetiščih na višinah.

^17:33 Častili so torej Gospoda in služili svojim bogovom po običaju narodov, iz katerih so jih bili odpeljali.

^17:34 Vse do tega dne se ravnajo po svojih nekdanjih običajih. Ne častijo Gospoda in se ne ravnajo po njegovih zakonih in odlokih, po postavi in zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal sinovom Jakoba, kateremu je dal ime Izrael.

^17:35 Z njimi je Gospod sklenil zavezo, jim zapovedal in rekel: »Ne častite drugih bogov, ne molite jih, ne služite jim in jim ne darujte,

^17:36 marveč Gospoda, ki vas je z veliko močjo in z iztegnjenim laktom izpeljal iz egiptovske dežele; njega častite, njega molite in njemu darujte!

^17:37 Držite se zakonov in odlokov, postave in zapovedi, ki vam jih je zapisal, in jih izpolnjujte vse dni! Ne častite drugih bogov!

^17:38 Ne pozabite na zavezo, ki sem jo sklenil z vami, in ne častite drugih bogov,

^17:39 marveč Gospoda, svojega Boga, častite in rešil vas bo iz rok vseh vaših sovražnikov.«

^17:40 Pa niso poslušali, temveč so se ravnali po svojem nekdanjem običaju.

^17:41 Ti narodi so torej častili Gospoda in obenem služili malikom. Tudi njihovi otroci in otrok otroci do tega dne delajo tako, kakor so delali njihovi očetje.

^18:1 V tretjem letu Elájevega sina Hošéa, Izraelovega kralja, je zavladal Ezekíja, sin Judovega kralja Aháza.

^18:2 Petindvajset let je imel, ko je postal kralj, in devetindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Abí; bila je Zeharjájeva hči.

^18:3 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče David.

^18:4 Odstranil je višine, razbil stebre in posekal ašero. Razbil je tudi bronasto kačo, ki jo je bil naredil Mojzes; vse dotlej so ji namreč Izraelci zažigali kadilo. Dali so ji ime Nehuštán.

^18:5 Ezekíja je zaupal v Gospoda, Izraelovega Boga; med vsemi Judovimi kralji za njim ni bilo njemu enakega, pa tudi med tistimi ne, ki so bili pred njim.

^18:6 Držal se je Gospoda in ni odstopil od njega; izpolnjeval je zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu.

^18:7 Zato je bil Gospod z njim: česar koli se je lotil, vse se mu je posrečilo. Uprl se je asirskemu kralju in mu ni bil več podložen.

^18:8 Filistejce je tolkel tja do Gaze in njene okolice, od stražnega stolpa do utrjenega mesta.

^18:9 V četrtem letu kralja Ezekíja, to je v sedmem letu Elájevega sina Hošéa, Izraelovega kralja, je prišel asirski kralj Salmanasar nad Samarijo in jo oblegal.

^18:10 Po treh letih so jo zavzeli. V šestem Ezekíjevem letu, to je v devetem letu Izraelovega kralja Hošéa, je bila Samarija zavzeta.

^18:11 Asirski kralj je odpeljal Izraelce v izgnanstvo v Asirijo; nastanil jih je v Haláhu, ob Habórju, reki v Gozánu, in po medijskih mestih,

^18:12 ker niso poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, in so prelomili njegovo zavezo. Kar je Gospodov služabnik Mojzes zapovedal, sploh niso poslušali in ne izpolnjevali.

^18:13 V štirinajstem letu kralja Ezekíja je asirski kralj Sanheríb šel nad vsa utrjena Judova mesta in jih osvojil.

^18:14 Judov kralj Ezekíja je poslal asirskemu kralju v Lahíš sporočilo in rekel: »Pregrešil sem se. Obrni se od mene! Kar koli mi boš naložil, bom nosil.« Asirski kralj je tedaj Judovemu kralju Ezekíju naložil tristo talentov srebra in trideset talentov zlata.

^18:15 Ezekíja je izročil vse srebro, ki se je našlo v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše.

^18:16 V tistem času je Judov kralj Ezekíja dal z vrat Gospodovega templja in s podbojev odluščiti zlato, s katerim jih je bil sam ukazal prekriti, in ga je dal asirskemu kralju.

^18:17 Asirski kralj pa je poslal iz Lahíša Tartána, Rabsarísa in Rabšakéja z močno vojsko h kralju Ezekíju v Jeruzalem. Šli so in prišli pred Jeruzalem. Ko so dospeli, so se ustavili pri vodovodu h gornjemu zbiralniku, ob cesti k Belivčevemu zemljišču

^18:18 in poklicali kralja. Tedaj so prišli k njim dvorni oskrbnik Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec Asáfov sin Joáh.

^18:19 Rabšaké jim je rekel: »Povejte Ezekíju: Tako govori veliki kralj, asirski kralj: Kakšna je opora, na katero se zanašaš?

^18:20 Misliš, da so gole besede že izkušenost in moč za vojskovanje? Na koga se vendar zanašaš, da si se mi uprl?

^18:21 Zdaj, glej, se zanašaš na ta nalomljeni trstovec, na Egipt, ki se vsakemu, ki se opre nanj, zadere v dlan in jo predre. Tak je faraon, egiptovski kralj, za vse, ki se zanašajo nanj.

^18:22 Če pa mi porečete: ›V Gospoda, svojega Boga, zaupamo‹ – mar ni to on, čigar višine in oltarje je Ezekíja odstranil ter Judu in Jeruzalemu rekel: ›Pred tem oltarjem v Jeruzalemu molite!‹

^18:23 Zdaj torej sprejmi izziv mojega gospodarja, asirskega kralja: dam ti dva tisoč konj, če premoreš jezdece, da jih posadiš nanje!

^18:24 Kako boš odbil enega samega, čeprav najnižjega častnika mojega gospodarja, ko se glede konj in konjenikov zanašaš na Egipt!

^18:25 In naposled, ali sem brez Gospodove volje prišel nad ta kraj, da ga opustošim? Gospod mi je rekel: Pojdi nad to deželo in jo opustoši!«

^18:26 Tedaj so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: »Govôri s svojimi hlapci po aramejsko! Saj razumemo. Ne govôri z nami po judovsko, ker to sliši ljudstvo, ki je na obzidju!«

^18:27 Rabšaké jim je rekel: »Me je mar moj gospodar poslal, da govorim te besede le tvojemu gospodarju in tebi, in ne tudi možem, ki sedijo na obzidju in bodo morali z vami vred jesti svoje blato in piti svoj seč?«

^18:28 Tedaj se je Rabšaké ustopil in po judovsko zaklical na ves glas: »Poslušajte besedo velikega kralja, asirskega kralja!

^18:29 Takole govori kralj: Naj vas Ezekíja ne zavaja, kajti ne bo vas mogel rešiti iz moje roke.

^18:30 Naj vam Ezekíja ne vliva zaupanja v Gospoda in ne govori: Gospod nas bo gotovo rešil in to mesto ne bo dano v roke asirskemu kralju.

^18:31 Ne poslušajte Ezekíja! Tako namreč govori asirski kralj: Sklenite prijateljstvo z mano in prestopite k meni, pa bo vsak lahko jedel sadove svoje trte in smokve in pil vodo iz svoje kapnice,

^18:32 dokler ne pridem in vas ne vzamem v deželo, podobno vaši, v deželo žita in novega vina, deželo kruha in vinogradov, deželo oljk in medu, da boste živeli in ne umrli. Nikar ne poslušajte Ezekíja, ker vas zapeljuje, ko pravi: ›Gospod nas bo rešil!‹

^18:33 Mar so bogovi narodov mogli rešiti svojo deželo iz rok asirskega kralja?

^18:34 Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje bogovi Sefarvájima, Hene in Avája? So morda rešili Samarijo iz mojih rok?

^18:35 Kateri izmed bogov teh dežel je rešil svojo deželo iz mojih rok? Pa naj bi Gospod rešil Jeruzalem iz mojih rok!«

^18:36 Ljudstvo pa je molčalo in mu ni odgovorilo niti besede. Kraljev ukaz se je namreč glasil: »Ne odgovarjajte mu!«

^18:37 Nato so dvorni oskrbnik Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec Asáfov sin Joáh prišli s pretrganimi oblačili k Ezekíju in mu sporočili Rabšakéjeve besede.

^19:1 Ko je kralj Ezekíja to slišal, je pretrgal svoja oblačila, se ogrnil v raševino in šel v Gospodovo hišo.

^19:2 Poslal je dvornega oskrbnika Eljakíma, pisarja Šebnája in starešine duhovnikov, ogrnjene v raševino, k Amócovemu sinu, preroku Izaiju.

^19:3 Rekli so mu: »Tako govori Ezekíja: ›Dan stiske, kazni in sramote je ta dan! Otroci so že prišli do poroda, ni pa moči, da bi se rodili.

^19:4 Morda je Gospod, tvoj Bog, prisluhnil besedam Rabšakéja, ki ga je njegov gospodar, asirski kralj, poslal zasramovat živega Boga, in ga bo kaznoval za besede, ki jih je Gospod, tvoj Bog, slišal. Zato vzdigni molitev za ostanek, ki se še najde!‹«

^19:5 Ko so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju,

^19:6 jim je Izaija rekel: »Takole recite svojemu gospodarju: Tako govori Gospod: ›Ne boj se zaradi besed, ki si jih slišal in so me z njimi sramotili služabniki asirskega kralja!

^19:7 Glej, dal mu bom duha, da bo slišal novico in se vrnil v svojo deželo, v njegovi deželi pa ga bom pustil pasti pod mečem.‹«

^19:8 Rabšaké se je vrnil in našel asirskega kralja v boju z Libno. Slišal je namreč, da je bil odrinil iz Lahíša.

^19:9 Ko pa je slišal govorico o etiopskem kralju Tirháku: »Glej, napotil se je, da bi se bojeval proti tebi!«, je znova poslal k Ezekíju odposlance in rekel:

^19:10 »Tole recite Judovemu kralju Ezekíju: ›Naj te ne zavaja tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskemu kralju.

^19:11 Glej, sam si slišal, kaj so asirski kralji storili vsem deželam, ko so jih z zakletvijo pokončali. In ti naj bi se rešil?

^19:12 Mar so bogovi narodov rešili nje, ki so jih uničili moji očetje: prebivalce Gozána, Harána, Recefa in sinove Edena, ki so bili v Telasárju?

^19:13 Kje je kralj Hamáta, kralj Arpáda, kralj mesta Sefarvájima, Hene in Avája?‹«

^19:14 Ezekíja je vzel pisanje iz rok odposlancev in ga prebral. Nato je Ezekíja šel v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.

^19:15 Potem je Ezekíja molil pred Gospodom in rekel: »Gospod, Izraelov Bog, ki prestoluješ med kerubi! Ti si Bog, ti edini, vsem kraljestvom na zemlji. Ti si naredil nebo in zemljo.

^19:16 Napni, Gospod, uho in prisluhni! Odpri, Gospod, oči in poglej! Poslušaj besede, ki jih je poslal Sanheríb, da bi osramotil živega Boga!

^19:17 Res so, Gospod, asirski kralji opustošili narode in njihove dežele,

^19:18 njihove bogove pa pometali v ogenj. Saj to niso bogovi, temveč delo človeških rok, les in kamen; zato so jih mogli uničiti.

^19:19 Zdaj torej, Gospod, naš Bog, nas vendar reši iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«

^19:20 Tedaj je Amócov sin Izaija poslal Ezekíju sporočilo in rekel: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: »Kar si molil k meni glede asirskega kralja Sanheríba, sem slišal.«

^19:21 Tole je beseda, ki jo je Gospod govoril o njem: »Posmehuje se ti, zaničuje te devica, hči sionska, z glavo maje za teboj hči jeruzalemska.

^19:22 Koga si sramotil in žalil, proti komu si povzdignil glas in ošabno vzdignil oči? Proti Izraelovemu Svetemu!

^19:23 Po svojih odposlancih si sramotil Gospoda. Rekel si: ›S svojimi številnimi vozovi sem se povzpel na višave gora, na skrajna področja Libanona; posekal sem njegove najvišje cedre, njegove izbrane ciprese. Prišel sem do najbolj odmaknjenega prenočišča, do njegovega najgostejšega gozda.

^19:24 Izkopal sem vodnjake in pil vodo na tujem, s stopalom svojih nog posušil vse egiptovske veletoke.‹

^19:25 Kaj nisi slišal: iz daljave sem to pripravljal, od nekdanjih dni sem to oblikoval, zdaj sem to privedel: da zrušiš v kupe razvalin utrjena mesta.

^19:26 Zato so njihovi prebivalci onemogli, preplašili so se in osramotili; postali so bilje na polju, mlado zelišče, trava po strehah, ki uvene, preden se vzdigne.

^19:27 Poznam tvoj počitek, tvoj odhod in prihod, tvoje divjanje proti meni.

^19:28 Ker divjaš proti meni in se je tvoja prevzetnost vzpela do mojih ušes, ti bom dal svoj obroček v nos, svojo brzdo v usta in te odpeljal po poti, po kateri si prišel.«

^19:29 »To naj ti bo v znamenje: letos boste jedli, kar podraste; drugo leto, kar zraste na ledini; tretje leto pa sejte in žanjite, zasajajte vinograde in jejte njihov sad.

^19:30 Rešenci Judove hiše, ki bodo preostali, bodo spet poganjali korenine navzdol in prinašali sad navzgor.

^19:31 Kajti iz Jeruzalema bo vzniknil ostanek, rešenci z gore Sion. Gospodova gorečnost bo to storila.

^19:32 Zato Gospod tako govori o asirskem kralju: Ne bo prišel v to mesto ne ustrelil tja puščice, ne bo se mu približal s ščitom ne nasul nasipa proti njemu.

^19:33 Po poti, po kateri je prišel, bo šel nazaj, v to mesto pa ne bo prišel, govori Gospod.

^19:34 Branil bom to mesto, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.«

^19:35 Tisto noč je prišel Gospodov angel in v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč mož. Ko so zjutraj vstali, glej, so vsi bili trupla, mrliči.

^19:36 Tedaj je asirski kralj Sanheríb odrinil, šel in se vrnil; ostal je v Ninivah.

^19:37 Ko je molil v templju svojega boga Nisróha, sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarécer z mečem ubila. Ta dva sta se zatekla v deželo Ararát, namesto njega pa je postal kralj njegov sin Asarhadón.

^20:1 Tiste dni je Ezekíja zbolel na smrt. K njemu je prišel prerok Izaija, Amócov sin, in mu rekel: »Tako govori Gospod: Daj ukaze za svojo hišo, kajti umrl boš, ne boš preživel!«

^20:2 Ta pa je svoj obraz obrnil k steni in molil h Gospodu:

^20:3 »Oh, Gospod, spomni se, da sem hodil pred tvojim obličjem v zvestobi in s celim srcem, da sem delal, kar je dobro v tvojih očeh!« In Ezekíja je glasno jokal.

^20:4 Izaija pa še ni odšel iz srednjega dvora, ko se mu je zgodila Gospodova beseda, rekoč:

^20:5 »Vrni se in reci Ezekíju, knezu mojega ljudstva: Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, ozdravil te bom; tretji dan boš šel gor v Gospodovo hišo.

^20:6 Tvojim dnem bom pridal petnajst let. Rešil bom tebe in to mesto iz rok asirskega kralja in branil to mesto zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.«

^20:7 Nato je Izaija rekel: »Prinesite smokvino pogačo!« Prinesli so jo, jo položili na bulo in je oživel.

^20:8 Ezekíja pa je rekel Izaiju: »Kaj je znamenje, da me bo Gospod ozdravil in bom tretji dan šel gor v Gospodovo hišo?«

^20:9 Izaija je rekel: »To naj ti bo znamenje od Gospoda, da bo Gospod izpolnil, kar je rekel: ali naj se senca pomakne za deset stopnic naprej, ali naj gre deset stopnic nazaj?«

^20:10 Ezekíja je dejal: »Senca se zlahka pomakne za deset stopnic naprej; a naj se rajši pomakne za deset stopnic nazaj!«

^20:11 Prerok Izaija je tedaj klical h Gospodu in ta je pomaknil senco na stopnicah, ki se spušča po Aházovem stopnišču, za deset stopnic nazaj.

^20:12 Tisti čas je poslal babilonski kralj Merodáh Baladán, Baladánov sin, Ezekíju pisma in dar, ker je slišal, da je bil Ezekíja bolan.

^20:13 Ezekíja se je odposlancev razveselil in jim razkazal vso zakladnico, srebro in zlato, dišave in dragocena olja, hišno orožarno in vse, kar se je našlo v njegovih zakladnicah. Ni bilo stvari v njegovi hiši in po vsej njegovi oblasti, katere bi jim Ezekíja ne bil pokazal.

^20:14 Tedaj je prišel h kralju Ezekíju prerok Izaija in mu rekel: »Kaj so rekli ti možje in od kod so prišli k tebi?« Ezekíja je rekel: »Iz daljne dežele so prišli, iz Babilona.«

^20:15 Pa je rekel: »Kaj so videli v tvoji hiši?« Ezekíja je rekel: »Vse, kar je v moji hiši, so videli. Ni je stvari v mojih zakladnicah, katere jim ne bi bil pokazal.«

^20:16 Tedaj je Izaija rekel Ezekíju: »Poslušaj Gospodovo besedo:

^20:17 ›Glej, pridejo dnevi, ko bo vse, kar je v tvoji hiši in kar so tvoji očetje nabrali do tega dne, odneseno v Babilon. Nič ne bo ostalo, govori Gospod.

^20:18 Nekaj tvojih sinov, ki se ti bodo rodili, bodo vzeli, da bodo za strežaje na dvoru babilonskega kralja.‹«

^20:19 Ezekíja je rekel Izaiju: »Gospodova beseda, ki si jo govoril, je dobra.« Rekel si je namreč: »Prav, da bosta le v mojih dneh mir in varnost!«

^20:20 Druga Ezekíjeva dela, vse njegovo junaštvo, kako je napravil vodni zbiralnik in vodovod ter napeljal vodo v mesto – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^20:21 Ko je Ezekíja legel k svojim očetom, je namesto njega postal kralj njegov sin Manáse.

^21:1 Manáse je imel dvanajst let, ko je postal kralj, in petinpetdeset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Hefcí Bah.

^21:2 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, in posnemal gnusobe narodov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih sinov.

^21:3 Spet je pozidal višine, ki jih je bil razdejal njegov oče Ezekíja, postavil oltarje Báalu, napravil ašero, kakor je storil Izraelov kralj Aháb, molil vso nebesno vojsko in ji služil.

^21:4 Sezidal je oltarje v Gospodovi hiši, ki je o njej Gospod rekel: »V Jeruzalemu bom postavil svoje ime.«

^21:5 Vsej nebesni vojski je sezidal oltarje v obeh dvorih Gospodove hiše.

^21:6 Svojega sina je žrtvoval v ognju, vedeževal je in vražaril, vpeljal zarotovalce duhov in razlagalce znamenj. Storil je veliko takega, kar je hudo v Gospodovih očeh, da bi ga jezil.

^21:7 Kip Ašere, ki ga je naredil, je postavil v hišo, o kateri je Gospod rekel Davidu in njegovemu sinu Salomonu: »V tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izvolil med vsemi Izraelovimi rodovi, bom postavil svoje ime na veke.

^21:8 Ne bom dopustil, da bi se morale noge Izraelcev še kdaj umakniti z zemlje, ki sem jo dal njihovim očetom, če bodo le zvesto delali vse, kar sem jim zapovedal, v skladu z vso postavo, ki jim jo je zapovedal moj služabnik Mojzes.«

^21:9 Vendar niso poslušali in Manáse jih je zapeljal, da so počeli še hujše reči kakor narodi, ki jih je Gospod pokončal pred Izraelovimi sinovi.

^21:10 Tedaj je govoril Gospod po svojih služabnikih prerokih in rekel:

^21:11 »Ker je Judov kralj Manáse delal te gnusobe, hujše od vsega, kar so pred njim delali Amoréjci, in je še Juda zapeljal v greh s svojimi maliki,

^21:12 zato tako govori Gospod, Izraelov Bog: Glej, nad Jeruzalem in nad Juda bom spravil tako nesrečo, da bo vsakomur, ki bo to slišal, zvenelo v obeh ušesih.

^21:13 Razpel bom čez Jeruzalem merilno vrv kakor čez Samarijo, in svinčnico Ahábove hiše in zbrisal bom Jeruzalem, kakor se zbriše posoda: zbriše se in povezne.

^21:14 Zavrgel bom ostanek svoje dediščine in jih dal v roke njihovih sovražnikov; tako bodo za rop in plen vsem svojim sovražnikom,

^21:15 ker so delali, kar je hudo v mojih očeh, in me jezili od dneva, ko so njihovi očetje odšli iz Egipta, do tega dne.«

^21:16 Manáse je tudi prelil silno veliko nedolžne krvi, dokler ni z njo napolnil Jeruzalema od enega do drugega konca, poleg greha, s katerim je Juda zapeljal v greh, da so delali, kar je hudo v Gospodovih očeh.

^21:17 Druga Manásejeva dela, vse, kar je še storil, in greh, s katerim se je pregrešil – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^21:18 Ko je Manáse legel k svojim očetom, je bil pokopan na vrtu svoje hiše, na Uzájevem vrtu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Amón.

^21:19 Amón je imel dvaindvajset let, ko je postal kralj, in dve leti je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Mešulémeta; bila je hči Harúca iz Jotbe.

^21:20 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, kakor je delal njegov oče Manáse.

^21:21 Hodil je po vsej poti, ki je po njej hodil njegov oče, služil je malikom, katerim je služil njegov oče, in jih molil.

^21:22 Zapustil je Gospoda, Boga svojih očetov, in ni hodil po Gospodovi poti.

^21:23 Amónovi služabniki pa so se zarotili proti njemu in so kralja usmrtili v njegovi hiši.

^21:24 Vendar je ljudstvo dežele pobilo vse, ki so se zarotili proti kralju Amónu; potem je ljudstvo dežele namesto njega postavilo za kralja njegovega sina Jošíja.

^21:25 Druga Amónova dela, kar je še napravil – mar ni zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^21:26 Pokopali so ga v njegovi grobnici na Uzájevem vrtu. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jošíja.

^22:1 Jošíja je imel osem let, ko je postal kralj, in enaintrideset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Jedída; bila je hči Adajája iz Bockáta.

^22:2 Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh; hodil je v vsem po poti svojega očeta Davida in ni krenil ne na desno ne na levo.

^22:3 V osemnajstem letu kralja Jošíja je poslal kralj pisarja Šafána, Acaljájevega sina, Mešulámovega vnuka, v Gospodovo hišo in rekel:

^22:4 »Pojdi k vélikemu duhovniku Hilkijáju! Naj prešteje denar, ki je bil prinesen v Gospodovo hišo in so ga čuvaji na pragu nabrali od ljudstva.

^22:5 Naj ga izročijo delavcem, ki nadzorujejo v Gospodovi hiši; ti pa naj ga dajo delavcem, ki so v Gospodovi hiši, da bi popravili okvare v hiši:

^22:6 tesarjem, gradbincem in zidarjem, pa tudi za nakup lesa in obdelanega kamenja, da hišo popravijo.

^22:7 Vendar naj denarja, ki ga dajo v njihove roke, ne obračunavajo z njimi, ker delajo na zaupanje.«

^22:8 Tedaj je véliki duhovnik Hilkijá rekel pisarju Šafánu: »Knjigo postave sem našel v Gospodovi hiši.« In Hilkijá je dal knjigo Šafánu, da jo je bral.

^22:9 Potem je pisar Šafán prišel h kralju; kralju je poročal o zadevi in rekel: »Tvoji služabniki so izsuli denar, ki se je našel v hiši, in ga izročili delavcem, ki nadzorujejo v Gospodovi hiši.«

^22:10 Nato je pisar Šafán sporočil kralju in rekel: »Duhovnik Hilkijá mi je dal knjigo.« In Šafán jo je bral pred kraljem.

^22:11 Ko je kralj slišal besede knjige postave, je pretrgal svoja oblačila.

^22:12 Potem je kralj ukazal duhovniku Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Mihajájevemu sinu Ahbórju, pisarju Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju in rekel:

^22:13 »Pojdite in povprašajte Gospoda zame, za ljudstvo in za vsega Juda o besedah te knjige, ki se je našla! Velik je namreč Gospodov srd, ki se je vnel zoper nas, ker naši očetje niso poslušali besed te knjige in delali v skladu z vsem, kar je napisano za nas.«

^22:14 Duhovnik Hilkijá, Ahikám, Ahbór, Šafán in Asajá so šli k prerokinji Huldi, ženi Šalúma, Tikvájevega sina in Harhásovega vnuka, varuha obrednih oblačil, ki je bivala v Jeruzalemu v drugem okraju, in so govorili z njo.

^22:15 Rekla jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Recite možu, ki vas je poslal k meni:

^22:16 Tako govori Gospod: Glej, spravil bom nesrečo nad ta kraj in nad njegove prebivalce – vse besede te knjige, ki jo je bral Judov kralj.

^22:17 Ker so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me jezili z vsakršnimi deli svojih rok, se bo vnel moj srd zoper ta kraj in se ne bo polegel.

^22:18 Judovemu kralju, ki vas je poslal povprašat Gospoda, recite takole: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Glede besed, ki si jih slišal:

^22:19 Ker se je tvoje srce omečilo in si se ponižal pred Gospodom, ko si slišal, kar sem govoril zoper ta kraj in njegove prebivalce, da bodo postali groza in prekletstvo, in si pretrgal svoja oblačila in jokal pred menoj, sem te tudi jaz uslišal, govori Gospod.

^22:20 Zato, glej, ko te bom pridružil tvojim očetom, boš v miru pridružen v svojem grobu. Tvoje oči ne bodo gledale vse nesreče, ki jo bom spravil nad ta kraj.« Potem so kralju sporočili odgovor.

^23:1 Kralj je poslal sle in pri njem so se zbrali vsi Judovi in jeruzalemski starešine.

^23:2 Potem je šel v Gospodovo hišo in z njim vsi Judovi možje in vsi jeruzalemski prebivalci, duhovniki in preroki ter vse ljudstvo od najmanjšega do največjega. Prebral je vpričo njih vse besede knjige zaveze, ki se je našla v Gospodovi hiši.

^23:3 Nato je kralj stopil k stebru in sklenil zavezo pred Gospodom, da bi hodili za Gospodom in se držali njegovih zapovedi, pričevanj in zakonov z vsem srcem in z vso dušo, da bi uresničevali besede zaveze, ki so zapisane v tej knjigi. In vse ljudstvo je privolilo v zavezo.

^23:4 Potem je kralj ukazal vélikemu duhovniku Hilkijáju, drugim duhovnikom in čuvajem na pragu, naj spravijo iz Gospodovega templja vso opremo, narejeno za Báala, Ašero in vso nebesno vojsko. Sežgal jo je zunaj Jeruzalema na Cedronskih poljanah in njen pepel odnesel v Betel.

^23:5 Odpravil je svečenike, ki so jih postavili Judovi kralji, da so zažigali kadilo na višinah po Judovih mestih in v okolici Jeruzalema; pa tudi tiste, ki so zažigali kadilo Báalu, soncu in mesecu, ozvezdjem in vsej nebesni vojski.

^23:6 Tudi Ašero je spravil iz Gospodove hiše, ven iz Jeruzalema k potoku Cedronu in jo v potoku Cedronu sežgal in zmlel v prah, njen prah pa raztresel po grobeh preprostega ljudstva.

^23:7 Podrl je tudi stanovanja obrednih vlačugarjev, ki so bila ob Gospodovi hiši in kjer so ženske tkale ogrinjala za Ašero.

^23:8 Nadalje je odpravil vse duhovnike iz Judovih mest, oskrunil višine od Gebe do Beeršébe, kjer so duhovniki zažigali kadilo. Podrl je višine ob vhodih, ki so bili pred vrati mestnega poglavarja Jošúa na levi strani ob mestnih vratih.

^23:9 Duhovniki višin pa niso smeli pristopati h Gospodovemu oltarju v Jeruzalemu, le nekvašeni kruh so lahko jedli med svojimi brati.

^23:10 Oskrunil je Tofet, ki je v Ge Ben Hinómu, da ne bi nihče več žrtvoval Molohu sina ali hčere v ognju.

^23:11 Odstranil je konje, ki so jih Judovi kralji postavili soncu ob vhodu v Gospodovo hišo pri sobi evnuha Netán Meleha, ki je v prizidku; sončne vozove pa je sežgal v ognju.

^23:12 Oltarje, ki so bili na strehi Aházove gornje izbe in so jih bili napravili Judovi kralji, in oltarje, ki jih je bil napravil Manáse na obeh dvoriščih Gospodove hiše, je kralj podrl, na mestu razdrobil in njihov prah stresel v potok Cedron.

^23:13 Tudi višine, ki so vzhodno od Jeruzalema, južno od Gore razdejanja, ki jih je izraelski kralj Salomon sezidal Astarti, gnusobi Sidóncev, Kemošu, gnusobi Moábcev, in Milkómu, gnusobi Amóncev, je kralj oskrunil.

^23:14 Razbil je stebre in posekal ašere in njihove kraje napolnil s človeškimi kostmi.

^23:15 Tudi oltar v Betelu, višino, katero je bil postavil Nebátov sin Jerobeám, ki je zapeljal Izraela v greh, tudi ta oltar in višino je podrl; sežgal je višino, jo zmlel v prah in sežgal ašero.

^23:16 Ko se je Jošíja obrnil, je zagledal grobove, ki so bili tam na gori. Poslal je ljudi in vzel kosti iz grobov, jih sežgal na oltarju in ga tako oskrunil, po Gospodovi besedi, ki jo je napovedal Božji mož, mož, ki je napovedal te reči.

^23:17 Nato je rekel: »Kaj je tisti spomenik, ki ga vidim?« Meščani so mu rekli: »To je grob Božjega moža, ki je prišel z Judovega in napovedal te reči, ki si jih naredil nad oltarjem v Betelu.«

^23:18 Tedaj je rekel: »Pustite ga počivati; nihče naj ne premika njegovih kosti!« Tako so rešili njegove kosti, skupaj s kostmi preroka, ki je prišel iz Samarije.

^23:19 Tudi vsa svetišča in višine, ki so jih po samarijskih mestih napravili Izraelovi kralji in s tem jezili Gospoda, je Jošíja odstranil; z njimi je storil prav tako, kakor je storil v Betelu.

^23:20 Vse duhovnike višin, ki so bili tam, je žrtvoval na oltarjih in dal na njih sežgati človeške kosti. Potem se je vrnil v Jeruzalem.

^23:21 Tedaj je kralj ukazal vsemu ljudstvu in rekel: »Obhajajte pasho Gospodu, svojemu Bogu, kakor je pisano v tej knjigi zaveze!«

^23:22 Takšna pasha se namreč ni obhajala od dni sodnikov, ki so sodili Izraela, in vse dni Izraelovih in Judovih kraljev.

^23:23 Šele v osemnajstem letu kralja Jošíja se je obhajala ta pasha Gospodu v Jeruzalemu.

^23:24 Vrh tega je Jošíja iztrebil zarotovalce mrtvih in vedeževalce, hišne bogove in malike, vse gnusobe, ki jih je bilo mogoče videti v Judovi deželi in v Jeruzalemu, da bi tako izpolnil besede postave, zapisane v knjigi, ki jo je duhovnik Hilkijá našel v Gospodovi hiši.

^23:25 Pred njim ni bilo kralja, ki bi mu bil enak in bi se bil vrnil h Gospodu z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo, v celem zvest Mojzesovi postavi; tudi za njim ni vstal nobeden, ki bi mu bil enak.

^23:26 Vendar se Gospod ni odvrnil od svoje srdite, velike jeze, ko se je vnela njegova jeza nad Judom zaradi vsega izzivanja, s katerim ga je jezil Manáse.

^23:27 Gospod je rekel: »Tudi Juda bom odstranil izpred svojega obličja, kakor sem odstranil Izraela; zavrgel bom to mesto, ki sem ga izvolil, Jeruzalem, in hišo, o kateri sem rekel: Tam bo moje ime.«

^23:28 Druga Jošíjeva dela in vse, kar je še napravil – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^23:29 V njegovih dneh je faraon Neho, egiptovski kralj, šel nad asirskega kralja proti reki Evfratu. Kralj Jošíja pa mu je šel nasproti. Ko ga je faraon zagledal v Megídu, ga je usmrtil.

^23:30 Njegovi služabniki so ga mrtvega odpeljali iz Megída in ga pripeljali v Jeruzalem. Pokopali so ga v njegovi grobnici. Ljudstvo dežele pa je vzelo Jošíjevega sina Joaháza; mazilili so ga in postavili za kralja namesto njegovega očeta.

^23:31 Joaház je imel triindvajset let, ko je postal kralj, in tri mesece je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Hamutála; bila je hči Jirmejája iz Libne.

^23:32 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor so delali njegovi očetje.

^23:33 Faraon Neho ga je vklenil v Ribli v deželi Hamátu, da ne bi več kraljeval v Jeruzalemu, deželi pa je naložil globo sto talentov srebra in talent zlata.

^23:34 Faraon Neho je postavil Jošíjevega sina Eljakíma za kralja namesto njegovega očeta Jošíja ter ga preimenoval v Jojakíma. Joaháza pa je vzel in odpeljal v Egipt; tam je tudi umrl.

^23:35 Jojakím je oddal faraonu srebro in zlato, vendar je moral naložiti deželi davek, da je mogel oddati denar na faraonovo zahtevo. Od ljudstva je izterjal srebro in zlato, od vsakega, kolikor so mu določili, da bi ga dal faraonu Nehu.

^23:36 Jojakím je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Zebúda; bila je hči Pedajája iz Rume.

^23:37 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor so delali njegovi očetje.

^24:1 V njegovih dneh je prišel babilonski kralj Nebukadnezar. Jojakím mu je bil podložen tri leta, potem se je premislil in se mu uprl.

^24:2 Gospod pa je poslal proti njemu krdela Kaldejcev, krdela Arámcev, krdela Moábcev in Amóncev. Poslal jih je proti Judu, da bi ga ugonobili, po besedi, ki jo je bil Gospod govoril po svojih služabnikih prerokih.

^24:3 Prav po Gospodovem ukazu je prišlo to nad Juda, da bi ga odstranil izpred svojega obličja zaradi Manásejevih grehov, zaradi vsega, kar je storil,

^24:4 tudi zaradi nedolžne krvi, ki jo je prelil, saj je napolnil Jeruzalem z nedolžno krvjo. Zato Gospod ni hotel odpustiti.

^24:5 Druga Jojakímova dela in vse, kar je še napravil – mar ni to zapisano v knjigi Letopisi Judovih kraljev?

^24:6 Ko je Jojakím legel k svojim očetom, je namesto njega postal kralj njegov sin Jojahín.

^24:7 Egiptovski kralj ni več prišel iz svoje dežele, kajti babilonski kralj je zavzel vse, kar je pripadalo egiptovskemu kralju, od Egiptovskega potoka do reke Evfrata.

^24:8 Jojahín je imel osemnajst let, ko je postal kralj, in tri mesece je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Nehúšta; bila je hči Elnatána iz Jeruzalema.

^24:9 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče.

^24:10 V tistem času so služabniki babilonskega kralja Nebukadnezarja odrinili nad Jeruzalem in mesto je bilo oblegano.

^24:11 Tudi babilonski kralj Nebukadnezar sam je prišel nad mesto, ko so ga njegovi služabniki oblegali.

^24:12 Judov kralj Jojahín je šel k babilonskemu kralju, on, njegova mati, njegovi služabniki, knezi in dvorjani. Babilonski kralj pa ga je v osmem letu svojega kraljevanja vzel za ujetnika.

^24:13 Od tam je odnesel vse zaklade Gospodove hiše in zaklade kraljeve hiše ter v Gospodovem templju razbil vse zlate posode, ki jih je bil napravil izraelski kralj Salomon – kakor je bil govoril Gospod.

^24:14 Odpeljal je v izgnanstvo ves Jeruzalem, vse višje uradnike in vse bojevnike, deset tisoč izgnancev, tudi vse kovače in ključavničarje; nič drugega ni ostalo razen revščine podeželskega ljudstva.

^24:15 Jojahína je odpeljal v izgnanstvo v Babilon; tudi kraljevo mater, kraljeve žene, njegove dvorjane in veljake v deželi je odpeljal iz Jeruzalema v izgnanstvo v Babilon.

^24:16 Tudi vse krepke moške, sedem tisoč, kovače in ključavničarje, tisoč, vse junake, ki so bili zmožni za vojno, je babilonski kralj odpeljal v izgnanstvo v Babilon.

^24:17 Namesto Jojahína pa je postavil za kralja njegovega strica Matanjája in mu spremenil ime v Sedekíja.

^24:18 Sedekíja je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Hamutála; bila je hči Jirmejája iz Libne.

^24:19 Delal je, kar je hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal Jojakím.

^24:20 Na Gospodovo jezo se je namreč to godilo v Jeruzalemu in Judu, dokler ju ni zavrgel izpred svojega obličja, ko se je Sedekíja uprl babilonskemu kralju.

^25:1 V devetem letu njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, desetega v mesecu je babilonski kralj Nebukadnezar prišel z vso svojo vojsko nad Jeruzalem in se utaboril pred njim; zgradili so proti njemu okope krog in krog.

^25:2 Tako je bilo mesto oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja.

^25:3 Deveti dan meseca je v mestu tako pritisnila lakota, da za ljudstvo dežele ni bilo živeža.

^25:4 Tedaj so prebili mestno obzidje in vsi vojaki so ponoči zbežali skozi vrata med zidovoma, ob kraljevem vrtu, čeprav so Kaldejci imeli mesto obkoljeno. Šli so v smeri proti Arábi,

^25:5 toda kaldejska vojska je zasledovala kralja in ga dohitela v jerihonskih stepah; vsa njegova vojska pa se je bila že razkropila proč od njega.

^25:6 Kralja so prijeli, ga pripeljali k babilonskemu kralju v Riblo in mu izrekli sodbo.

^25:7 Sedekíjeve sinove so pred njegovimi očmi zaklali; Sedekíju je iztaknil oči, ga vklenil v dve bronasti verigi in odpeljal v Babilon.

^25:8 Sedmi dan petega meseca, to je v devetnajstem letu kralja Nebukadnezarja, babilonskega kralja, je prišel v Jeruzalem Nebuzaradán, poveljnik telesne straže, služabnik babilonskega kralja.

^25:9 Požgal je Gospodovo hišo, kraljevo hišo in vse jeruzalemske hiše; vsako večjo hišo je požgal z ognjem.

^25:10 Vsa kaldejska vojska, ki je bila s poveljnikom telesne straže, je podrla obzidje okrog Jeruzalema.

^25:11 Preostali del ljudstva, ki je ostal v mestu, in prebežnike, ki so prestopili k babilonskemu kralju, in preostalo množico je poveljnik telesne straže Nebuzaradán odpeljal v izgnanstvo.

^25:12 Nekaj najrevnejših v deželi pa je poveljnik telesne straže pustil kot vinogradnike in poljedelce.

^25:13 Bronasta stebra v Gospodovi hiši, stojala in bronasto morje v Gospodovi hiši so Kaldejci razbili in bron odnesli v Babilon.

^25:14 Pobrali so tudi posode, lopate, nože, skodele in vse bronaste priprave, ki so se rabile pri bogoslužju.

^25:15 Poveljnik telesne straže je odnesel tudi kadilnice in kropilnice, ki so bile iz čistega zlata in iz čistega srebra.

^25:16 Obeh stebrov, enega morja in stojal, ki jih je Salomon naredil za Gospodovo hišo – vseh teh bronastih predmetov ni bilo mogoče stehtati.

^25:17 En steber je bil visok osemnajst komolcev, na njem je bil bronast glavič, tri komolce visok, krog in krog glaviča je bila mreža z granatnimi jabolki, vse iz brona. Prav tak je bil tudi drugi steber z mrežo.

^25:18 Poveljnik telesne straže je vzel vélikega duhovnika Serajája, drugega duhovnika Cefanjája in tri čuvaje na pragu.

^25:19 Iz mesta je vzel enega častnika, ki je poveljeval vojakom, pet mož izmed kraljevih svetovalcev, ki so jih našli v mestu, tajnika vrhovnega poveljnika, ki je nabiral vojake med prebivalstvom, in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so se znašli v mestu.

^25:20 Te je torej vzel poveljnik telesne straže Nebuzaradán in jih odpeljal k babilonskemu kralju v Riblo.

^25:21 In babilonski kralj jih je potolkel in usmrtil v Ribli, v deželi Hamátu. Tako je bil Juda odpeljan s svoje zemlje v izgnanstvo.

^25:22 Čez ljudstvo, ki je ostalo v Judovi deželi in ga je pustil babilonski kralj Nebukadnezar, pa je postavil Ahikámovega sina in Šafánovega vnuka Gedaljája.

^25:23 Ko so vsi vojaški poveljniki in njihovi možje izvedeli, da je babilonski kralj imenoval za upravitelja Gedaljája, so prišli k njemu v Micpo: Netanjájev sin Jišmaél, Karéahov sin Johanán, Tanhúmetov sin Serajá, Netófčan, in Maahčánov sin Jaazanjá s svojimi možmi.

^25:24 Gedaljá je njim in njihovim možem prisegel in jim rekel: »Nikar se ne bojte kaldejskih služabnikov, ostanite v deželi in bodite podložni babilonskemu kralju, pa vam bo dobro!«

^25:25 Sedmi mesec pa je prišel Netanjájev sin in Elišamájev vnuk Jišmaél, iz kraljeve rodbine, in z njim deset mož. Potolkli so Gedaljája, da je umrl, tudi Jude in Kaldejce, ki so bili pri njem v Micpi.

^25:26 Tedaj se je vse ljudstvo, od najmanjšega do največjega, z vojaškimi poveljniki vred vzdignilo in odšlo v Egipt, ker so se bali Kaldejcev.

^25:27 V sedemintridesetem letu izgnanstva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, sedemindvajsetega v mesecu, je babilonski kralj Evíl Merodáh v letu, ko je postal kralj, pomilostil Judovega kralja in ga izpustil iz ječe.

^25:28 Prijazno je govoril z njim in mu dal višji sedež kakor kraljem, ki so bili pri njem v Babilonu.

^25:29 Smel je odložiti jetniško obleko in redno jesti pri njem vse dni svojega življenja.

^25:30 Kralj mu je dal obrok kot reden vsakdanji obrok, vse dni njegovega življenja.