Devteronomij

^1:1 To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu onstran Jordana v puščavi, v Arábi, nasproti Sufu, med Paránom in Tofelom, Labánom, Hacerótom in Di Zahábom,

^1:2 enajst dni hoda je od Horeba do Kadeš Barnée po poti h gorovju Seír.

^1:3 In v štiridesetem letu, prvi dan enajstega meseca, je Mojzes govoril Izraelovim sinovom vse, kakor mu je bil Gospod zanje zapovedal.

^1:4 Potem ko je Mojzes premagal amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu, in bašánskega kralja Oga, ki je prebival v Aštarótu v Edréiju,

^1:5 je onstran Jordana v moábski deželi začel razlagati to postavo in rekel:

^1:6 Gospod, naš Bog, nam je govoril na Horebu in rekel: »Dolgo se že zadržujete na tej gori.

^1:7 Obrnite se in se odpravite in pojdite k pogorju Amoréjcev in k vsem njihovim sosedom v Arábi, na gorovju, v Šéfeli, v Negebu in ob morski obali, v deželo Kánaancev in k Libanonu do velike reke, reke Evfrat.

^1:8 Glejte, pred vas postavljam deželo; pojdite in vzemite v last deželo, za katero je Gospod prisegel vašim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jo bo dal njim in za njimi njihovim potomcem.«

^1:9 Takrat sem vam rekel: »Sam vas ne morem nositi.

^1:10 Gospod, vaš Bog, vas je namnožil in glej, danes vas je toliko kot zvezd na nebu.

^1:11 Gospod, Bog vaših očetov, naj vas še tisočkrat pomnoži in blagoslovi, kakor vam je govoril.

^1:12 A kako naj sam nosim vaše težave, bremena in prepire?

^1:13 Izberite si po svojih rodovih modre, pametne in izkušene može, da vam jih postavim za voditelje.«

^1:14 Odgovorili ste mi in rekli: »Dobro je, kar si rekel, da boš storil.«

^1:15 Tedaj sem vzel poglavarje vaših rodov, modre in izkušene može, in jih postavil za poglavarje nad vami: za tisočnike, stotnike, petdesetnike, desetnike in nadzornike po vaših rodovih.

^1:16 Takrat sem ukazal vašim sodnikom in rekel: »Poslušajte zadeve svojih bratov in pravično sodite med človekom in njegovim bratom ali tujcem, ki je pri njem!

^1:17 Pri sodbi se ne ozirajte na osebe; poslušajte tako majhnega kakor velikega; nikogar se ne bojte, kajti sodba je Božja! Zadevo pa, ki je za vas pretežka, predložite meni, da jo slišim!«

^1:18 Takrat sem vam zapovedal vse stvari, ki jih morate storiti.

^1:19 Odpravili smo se od Horeba in prehodili vso tisto veliko in strašno puščavo, ki ste jo videli, po poti proti amoréjskemu pogorju, kakor nam je ukazal Gospod, naš Bog. Prišli smo do Kadeš Barnée.

^1:20 Tedaj sem vam rekel: »Prišli ste do amoréjskega pogorja, ki nam ga je dal Gospod, naš Bog.

^1:21 Glej, Gospod, naš Bog, je postavil predte to deželo; pojdi in jo vzemi v last, kakor ti je govoril Gospod, Bog tvojih očetov! Ne boj se in ne trepetaj!«

^1:22 In vsi ste pristopili in rekli: »Pošljimo pred seboj može, da si ogledajo deželo za nas, in naj nam poročajo, kakšna je pot, po kateri bomo šli, in kakšna so mesta, v katera bomo stopili.«

^1:23 Ta beseda mi je bila všeč in vzel sem izmed vas dvanajst mož, po enega iz vsakega rodu.

^1:24 Odšli so, se povzpeli na gorovje in prišli v dolino Eškól. Ogledali so si jo

^1:25 in vzeli v roke nekaj sadežev dežele in nam jih prinesli. Poročali so nam in rekli: »Lepa je dežela, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.«

^1:26 Vi pa niste hoteli iti in ste se upirali ukazu Gospoda, svojega Boga.

^1:27 Godrnjali ste v svojih šotorih in govorili: »Ker nas Gospod sovraži, nas je izpeljal iz egiptovske dežele, da bi nas dal v roke Amoréjcem, da nas pokončajo.

^1:28 Kam naj gremo? Naši bratje so prestrašili naša srca, ko so rekli: ›Ljudstvo je večje in višje rasti, kakor smo mi; mesta so velika in do neba utrjena; tudi Anákove sinove smo videli tam.‹«

^1:29 Rekel sem vam: »Naj vas ne bo strah in ne bojte se jih!

^1:30 Gospod, vaš Bog, ki hodi pred vami, se bo bojeval za vas prav tako, kakor je pred vašimi očmi to storil za vas v Egiptu

^1:31 in v puščavi, kjer si videl, kako te je Gospod, tvoj Bog, nosil, kakor človek nosi svojega sina, vso pot, ki ste jo prehodili, dokler niste prišli v ta kraj.«

^1:32 A kljub temu niste zaupali v Gospoda, svojega Boga,

^1:33 ki je hodil pred vami po poti, da vam je poiskal kraj za vaše taborjenje, ponoči v ognju, da ste videli pot, po kateri ste hodili, podnevi pa v oblaku.

^1:34 Ko je Gospod slišal glas vaših besed, se je razjezil in prisegel:

^1:35 »Nobeden od teh mož iz tega hudobnega rodu ne bo videl lepe dežele, za katero sem prisegel, da jo bom dal vašim očetom,

^1:36 razen Jefunéjevega sina Kaléba; ta jo bo videl, njemu in njegovim sinovom bom dal to deželo, po kateri je hodil, ker se je zvesto držal Gospoda.«

^1:37 Tudi name se je Gospod razjezil zaradi vas in rekel: »Tudi ti ne boš prišel tja,

^1:38 Nunov sin Józue, ki ti streže, on bo prišel tja; osrči ga, kajti on bo dal deželo v last Izraelu!

^1:39 Vaši otroci, o katerih ste rekli, da bodo v plen, in vaši sinovi, ki danes še ne znajo razločevati med dobrim in hudim, ti bodo prišli tja, njim jo bom dal in dobili jo bodo v last.

^1:40 Vi pa se obrnite in se odpravite po poti proti Trstičnemu morju!«

^1:41 Tedaj ste odgovorili in rekli: »Grešili smo pred Gospodom, šli bomo gor in se bojevali, natanko tako, kakor nam je zapovedal Gospod, naš Bog.« In opasali ste vsak svojo bojno opravo in ste lahkomiselno hoteli iti v pogorje.

^1:42 Gospod pa mi je rekel: »Reci jim: ›Ne hodite in ne bojujte se, ker jaz nisem med vami, da vas sovražniki ne porazijo!‹«

^1:43 Govoril sem vam, a niste poslušali, temveč ste se uprli Gospodovemu ukazu in predrzno šli v pogorje.

^1:44 Tedaj so vam prišli nasproti Amoréjci, ki prebivajo v tistem pogorju; in podili so vas, kakor delajo čebele, in vas pobijali od Seíra do Horme.

^1:45 Vrnili ste se in jokali pred Gospodom, a Gospod ni hotel slišati vašega glasu, ni vam prisluhnil.

^1:46 Tako ste veliko dni, ki ste jih prebili tam, ostali v Kadešu.

^2:1 Potem smo se obrnili in se po poti proti Trstičnemu morju odpravili v puščavo, kakor mi je naročil Gospod. Veliko dni smo hodili okoli Seírskega pogorja.

^2:2 Tedaj mi je Gospod spregovoril in rekel:

^2:3 »Dolgo že hodite okoli tega pogorja, obrnite se proti severu!

^2:4 Zapovej ljudstvu in reci: ›Šli boste čez ozemlje svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru. Ustrašili se vas bodo, zato se zelo varujte,

^2:5 da ne bi začenjali boja z njimi. Ne bom vam namreč dal nobenega dela njihove dežele, niti za podplat ne, kajti Seírsko gorovje sem dal v last Ezavu.

^2:6 Kupujte si od njih živež za denar, da boste jedli; tudi vodo si kupujte od njih za denar, da boste pili!

^2:7 Kajti Gospod, tvoj Bog, te je blagoslovil pri vsakem delu tvojih rok. Vedel je, kako si hodil po tej veliki puščavi: že štirideset let je Gospod, tvoj Bog, s teboj; ničesar ti ni manjkalo.‹«

^2:8 Tako smo šli mimo svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seíru, po poti prek Arábe mimo Eláta in Ecjón Geberja, potem smo se obrnili in odšli po poti proti moábski puščavi.

^2:9 In Gospod mi je rekel: »Ne napadaj Moába in ne začenjaj boja z njim! Kajti od njegove dežele ti ne dam posesti, ker sem dal Ar v last Lotovim sinovom.« –

^2:10 Prej so tam bivali Emejci, veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci.

^2:11 Kakor Anákovci so tudi ti veljali za Rafájevce, Moábci pa so jih imenovali Emejce.

^2:12 V Seíru so prej prebivali Horéjci. Ezavovi sinovi pa so jim vzeli njihovo posest, jih pokončali pred seboj in se naselili na njihovo mesto, kakor je Izrael storil z deželo, ki jim jo je Gospod dal v last. –

^2:13 »Zdaj se vzdignite in pojdite čez potok Zered!« In šli smo čez potok Zered.

^2:14 Dni pa, v katerih smo hodili od Kadeš Barnée, dokler nismo prišli čez potok Zered, je bilo osemintrideset let, dokler ni pomrl ves rod bojevnikov iz tabora, kakor jim je Gospod prisegel.

^2:15 Gospodova roka je bila namreč proti njim, da bi jih iztrebil iz tabora, dokler ne bi izginili.

^2:16 Ko so vsi bojevniki izmed ljudstva preminili in pomrli,

^2:17 mi je Gospod govoril in rekel:

^2:18 »Danes boš šel čez moábsko ozemlje, čez Ar,

^2:19 in se približal meji Amónovih sinov: ne napadaj jih in ne začenjaj boja z njimi! Kajti od dežele Amónovih sinov ti ne dam posesti, ker sem jo dal v last Lotovim sinovom.« –

^2:20 Tudi ta velja za deželo Rafájevcev; v njej so nekdaj prebivali Rafájevci, Amónci pa so jih imenovali Zamzuméjce;

^2:21 veliko in številno ljudstvo, visoke postave kakor Anákovci. Toda Gospod jih je pokončal pred njimi in Amónci so zavzeli njihovo posest in se naselili na njihovo mesto,

^2:22 kakor je storil za Ezavove sinove, ki prebivajo v Seíru, da je pred njimi pokončal Horéjce; in zavzeli so njihovo posest in se naselili na njihovo mesto. Tako je ostalo do danes.

^2:23 Tudi Avéjce, ki so prebivali po pristavah do Gaze, so pokončali Kaftoréjci, ki so prišli iz Kaftorja, in se naselili na njihovo mesto.

^2:24 »Vzdignite se, odpravite se in pojdite čez Arnónovo dolino! Glej, v roke ti dam hešbónskega kralja Sihóna, Amoréjca, in njegovo deželo. Začni jo osvajati in spusti se z njim v boj!

^2:25 Ta dan začnem pošiljati nad ljudstva pod vsem nebom strah in grozo pred teboj; ko bodo slišali govoriti o tebi, se bodo tresli in trepetali pred teboj.«

^2:26 Tedaj sem poslal iz puščave Kedemót poslance k Sihónu, hešbónskemu kralju, z mirovnimi besedami, rekoč:

^2:27 »Rad bi šel čez tvojo deželo; hodil bom samó po poti, ne bom krenil ne na desno ne na levo.

^2:28 Živež mi prodaj za denar, da bom jedel, in vodo mi daj za denar, da bom pil! Samó z nogami naj grem čez,

^2:29 kakor so mi to dovolili Ezavovi sinovi, ki prebivajo v Seírju, in Moábci, ki prebivajo v Aru, dokler ne pridem čez Jordan v deželo, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.«

^2:30 Toda hešbónski kralj Sihón nam ni hotel dovoliti, da bi šli čez njegovo ozemlje; kajti Gospod je zakrknil njegovega duha in naredil njegovo srce trdovratno, da bi ti ga dal v roke, kakor je zdaj.

^2:31 In Gospod mi je rekel: »Glej, začel sem ti izročati Sihóna in njegovo deželo, začni osvajati, da dobiš v last njegovo deželo!«

^2:32 Sihón nam je z vsem ljudstvom prišel nasproti, da bi se bojeval pri Jahcu.

^2:33 In Gospod, naš Bog, nam ga je izročil in pobili smo njega, njegove sinove in vse njegovo ljudstvo.

^2:34 Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta in z zakletvijo pokončali vsako mesto: moške, ženske in otroke; nikogar nismo pustili živega.

^2:35 Le živino smo si prisvojili in plen iz mest, ki smo jih zavzeli.

^2:36 Od Aroêrja ob robu Arnónove doline in od mesta v dolini pa tja do Gileáda ni bilo tako utrjenega mesta, da ga ne bi mogli zavzeti; vse nam je izročil Gospod, naš Bog.

^2:37 Le deželi Amónovih sinov se nisi približal, vsemu bregu reke Jabóka, mestom v pogorju in vsem krajem, ki nam jih je prepovedal Gospod, naš Bog.

^3:1 Potem smo se obrnili in šli po poti v Bašán. Bašánski kralj Og pa nam je z vsem svojim ljudstvom prišel nasproti, da bi se bojeval pri Edréiju.

^3:2 Gospod mi je rekel: »Ne boj se ga! Kajti dam ti ga v roke z njegovim ljudstvom in njegovo deželo vred. Stôri z njim, kakor si storil z amoréjskim kraljem Sihónom, ki je prebival v Hešbónu!«

^3:3 In Gospod, naš Bog, nam je dal v roke tudi bašánskega kralja Oga in vse njegovo ljudstvo; pobili smo ga tako, da ni preživel nihče.

^3:4 Takrat smo zavzeli vsa njegova mesta; ni bilo mesta, ki jim ga ne bi odvzeli: šestdeset mest, vso pokrajino Argób, Ogovo kraljestvo v Bašánu.

^3:5 Vsa ta mesta so bila utrjena z visokimi zidovi, dvojnimi vrati in zapahi. Zraven pa še silno veliko vasi.

^3:6 In pokončali smo jih z zakletvijo, kakor smo storili hešbónskemu kralju Sihónu; vsako mesto smo pokončali z zakletvijo: moške, ženske in otroke.

^3:7 Vso živino in plen iz mest pa smo vzeli zase.

^3:8 Takrat smo vzeli deželo iz rok dveh amoréjskih kraljev, ki sta bila onstran Jordana, od Arnónove doline do gore Hermon –

^3:9 Sidónci pravijo Hermonu Sirjón, Amoréjci pa Senír –,

^3:10 vsa mesta na ravnini, ves Gileád in ves Bašán do Salhe in Edréija, mest Ogovega kraljestva v Bašánu. –

^3:11 Bašánski kralj Og je namreč edini ostal od ostanka Rafájevcev. Glej, njegova postelja, železna postelja, ali ni v Rabi Amónovih sinov? Devet navadnih komolcev je dolga in štiri komolce široka. –

^3:12 To deželo smo takrat osvojili. Ozemlje od Aroêrja ob Arnónovi dolini in polovico gileádskega pogorja z njegovimi mesti sem dal Rúbenovcem in Gádovcem.

^3:13 Preostali del Gileáda in ves Bašán, Ogovo kraljestvo, vso pokrajino Argób sem dal polovici Manásejevega rodu. – Ves ta Bašán so imenovali dežela Rafájevcev. –

^3:14 Manásejev sin Jaír je zavzel vso pokrajino Argób do Gešuréjcev in Maahčánov. Te kraje Bašána je poimenoval po svojem imenu Jaírove vasi, kakor se imenujejo še danes.

^3:15 Mahírju sem dal Gileád.

^3:16 Rúbenovcem in Gádovcem sem dal deželo od Gileáda do Arnónove doline – meja je po sredi doline – in do reke Jabók, meje Amónovih sinov,

^3:17 in Arábo – za mejo je Jordan – od Kinéreta do morja v Arábi, Slanega morja, pod pobočji Pisge na vzhodu.

^3:18 Takrat sem vam zapovedal in rekel: »Gospod, vaš Bog, vam je dal to deželo, da jo vzamete v last; vsi bojevniki pojdite oboroženi čez pred svojimi brati, Izraelovimi sinovi!

^3:19 Le vaše žene, vaši otroci in vaša živina – vem, da imate veliko živine – naj ostanejo v vaših mestih, ki sem vam jih dal,

^3:20 dokler Gospod ne nakloni počitka vašim bratom, kakor ga je vam, da tudi oni vzamejo v last deželo, ki jim jo daje Gospod, vaš Bog, onstran Jordana. Potem se boste vrnili vsak na svojo posest, ki sem vam jo dal.«

^3:21 Józuetu sem takrat zapovedal in rekel: »Tvoje oči so videle vse, kar je Gospod, vaš Bog, storil tema kraljema; tako bo Gospod storil vsem kraljestvom, v katera prideš na oni strani.

^3:22 Ne bojte se jih, kajti Gospod, vaš Bog, se bo sam bojeval za vas.«

^3:23 Takrat sem prosil Gospoda, naj se me usmili, in rekel:

^3:24 »Moj Gospod Bog, ti si začel kazati svojemu služabniku svojo veličino in svojo močno roko. Kateri bog je v nebesih ali na zemlji, ki bi opravljal taka dela in taka mogočna dejanja kakor ti?

^3:25 Naj grem, prosim, tja čez, da bom videl lepo deželo onstran Jordana, to lepo pogorje in Libanon.«

^3:26 Gospod pa se je jezil name zaradi vas in me ni uslišal. Gospod mi je rekel: »Dosti! Ne govôri mi še naprej o tem!

^3:27 Pojdi na vrh Pisge in povzdigni oči proti zahodu, severu, jugu in vzhodu in glej s svojimi očmi, kajti čez ta Jordan ne boš šel!

^3:28 Zapovej pa Józuetu in ga opogumi ter okrêpi! Kajti on bo šel čez pred tem ljudstvom in jim bo dal v dedno last deželo, ki jo boš videl.«

^3:29 In ostali smo v dolini nasproti Bet Peórju.

^4:1 Zdaj pa, Izrael, poslušaj zakone in odloke, katere vas učim izpolnjevati, da boste živeli in prišli in vzeli v last deželo, ki vam jo daje Gospod, Bog vaših očetov!

^4:2 Ničesar ne dodajajte besedi, ki vam jo zapovedujem, in ničesar ji ne odvzemajte, da boste izpolnili zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki vam jih zapovedujem!

^4:3 Vaše oči so videle, kaj je Gospod storil pri Báal Peórju; vsakogar namreč, ki je hodil za peórskim Báalom, je Gospod, tvoj Bog, iztrebil iz tvoje srede.

^4:4 Vi pa, ki ste se držali Gospoda, svojega Boga, ste danes vsi živi.

^4:5 Glejte, učim vas zakone in odloke, kakor mi je zapovedal Gospod, moj Bog, da bi jih izpolnjevali v deželi, v katero greste, da jo vzamete v last.

^4:6 Držite se jih in jih izpolnjujte, kajti to bo vaša modrost in razumnost v očeh ljudstev, ki bodo slišala o vseh teh zakonih; rekli bodo: »Resnično, ta véliki narod je modro in razumno ljudstvo.«

^4:7 Kajti kateri véliki narod ima bogove, ki bi mu bili tako blizu, kakor je nam blizu Gospod, naš Bog, kadar koli ga kličemo?

^4:8 In kateri véliki narod ima tako pravične zakone in odloke, kakor je vsa ta postava, ki jo danes dajem pred vas?

^4:9 Samo varuj se in zelo pazi, da ne pozabiš reči, ki so jih videle tvoje oči, in da ti ne izginejo iz srca vse dni tvojega življenja! Pripoveduj o njih svojim sinovom in sinovom svojih sinov!

^4:10 Na dan, ko si stal pred Gospodom, svojim Bogom, na Horebu in ko mi je Gospod rekel: »Zberi mi ljudstvo! Dal jim bom slišati svoje besede, da se me naučijo bati vse dni, ki jih preživijo na zemlji, in to naučijo svoje sinove,«

^4:11 tedaj ste se približali in stali pod goro; ta pa je gorela v ognju do srede neba – tema, oblak in mračnost.

^4:12 In Gospod vam je govoril iz srede ognja; slišali ste zvok besed, niste pa videli nobene podobe, le glas ste slišali.

^4:13 Naznanil vam je svojo zavezo, ki vam jo je zapovedal izpolnjevati, deset besed; napisal jih je na dve kamniti plošči.

^4:14 Meni pa je takrat Gospod zapovedal, naj vas učim zakone in odloke, da bi jih izpolnjevali v deželi, v katero greste, da jo vzamete v last.

^4:15 Zelo pazite nase! Kajti nikakršne podobe niste videli tisti dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz srede ognja.

^4:16 Ne spridite se in si ne delajte rezane podobe v obliki kakršnega koli kipa, podobe moškega ali ženske,

^4:17 podobe kakršne koli živali na zemlji, podobe kakršne koli krilate ptice, ki leta pod nebom,

^4:18 podobe kakršne koli živali, ki lazi po tleh, podobe kakršne koli ribe, ki je v vodi pod zemljo!

^4:19 In kadar povzdigneš oči proti nebu in vidiš sonce, luno in zvezde, vso nebesno vojsko, se ne daj zapeljati, da bi se jim priklanjal in jim služil, saj jih je Gospod, tvoj Bog, določil vsem ljudstvom pod celim nebom.

^4:20 Vas pa je Gospod vzel in vas izpeljal iz topilnice železa, iz Egipta, da bi postali njegovo ljudstvo, njegova dedna last, kakor ste to danes.

^4:21 Gospod se je zaradi vas razjezil name, tako da je prisegel, da ne bom prišel v lepo deželo, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v dedno last.

^4:22 Jaz moram namreč umreti v tej deželi in ne bom šel čez Jordan, vi pa boste šli čez in vzeli v last to lepo deželo.

^4:23 Varujte se, da ne pozabite zaveze Gospoda, svojega Boga, ki jo je sklenil z vami, in si ne naredite rezane podobe v kakršni koli obliki, kar ti je prepovedal Gospod, tvoj Bog.

^4:24 Kajti Gospod, tvoj Bog, je ogenj, ki požira, ljubosumen Bog.

^4:25 Ko se vam bodo rodili sinovi in sinov sinovi in se udomačili v deželi in če bi se potem spridili in si naredili rezano podobo v kakršni koli obliki in s tem delali, kar je hudo v očeh Gospoda, tvojega Boga, da bi ga razdražili,

^4:26 kličem danes nebo in zemljo za priči proti vam, da boste hitro propadli in izginili iz dežele, v katero greste čez Jordan, da jo vzamete v last; ne boste podaljšali v njej svojih dni, do kraja boste iztrebljeni.

^4:27 Gospod vas bo razkropil med ljudstva in le malo vas ostane med narodi, med katere vas požene Gospod.

^4:28 Tam boste služili bogovom, izdelkom človeških rok, lesu in kamnu, ki ne vidijo in ne slišijo, ne jedo in ne duhajo.

^4:29 Potem boš od tam iskal Gospoda, svojega Boga, in ga našel, če ga boš iskal z vsem srcem in vso dušo.

^4:30 Ko boš v stiski in te zadenejo vse te reči, se boš v poznejših dneh vrnil h Gospodu, svojemu Bogu, in boš poslušal njegov glas.

^4:31 Kajti Gospod, tvoj Bog, je usmiljen; ne bo te zapustil, ne bo te pokončal in ne bo pozabil na zavezo z očeti, ki jim jo je prisegel.

^4:32 Vprašaj vendar o prejšnjih dneh, ki so bili pred teboj, od dne, ko je Bog ustvaril človeka na zemlji, in od enega do drugega konca neba, ali se je kdaj zgodilo kaj tako velikega, ali se je kdaj slišalo kaj takega!

^4:33 Je mar katero ljudstvo slišalo glas Boga, govorečega iz srede ognja, kakor si slišal ti, in ostalo živo?

^4:34 Ali pa je kateri bog skušal priti in si vzeti narod iz srede kakega drugega naroda s preizkušnjami, znamenji, čudeži, z bojem, z močno roko, z iztegnjenim laktom in z velikimi strahotami, kakor je vse to za vas storil Gospod, vaš Bog, pred vašimi očmi v Egiptu?

^4:35 Tebi je bilo dano to videti, da bi vedel, da je Gospod Bog in ni drugega razen njega.

^4:36 Iz nebes ti je dal slišati svoj glas, da bi te poučil, in na zemlji ti je dal videti svoj veliki ogenj in slišal si njegove besede iz ognja.

^4:37 Zato ker je ljubil tvoje očete, si je za njimi izbral njihov zarod in te je s svojo veliko močjo izpeljal pred seboj iz Egipta,

^4:38 da prežene pred teboj večje in močnejše narode, kakor si ti, da te pripelje in ti da njihovo deželo v dedno last, kakor je danes.

^4:39 Spoznaj torej danes in si vtisni v srce: Gospod je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji, drugega ni!

^4:40 Izpolnjuj njegove zakone in zapovedi, ki ti jih danes zapovedujem, da bo dobro tebi in za teboj tvojim sinovom in da si podaljšaš dneve na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, za vse dni!

^4:41 Takrat je Mojzes onstran Jordana proti sončnemu vzhodu oddelil tri mesta,

^4:42 da bi se vanje mogel zateči ubijalec, ki je brez vednosti ubil svojega bližnjega in ga prej ni sovražil. Če se zateče v katero od teh mest, si reši življenje:

^4:43 Becer v puščavi na planoti za Rúbenovce, Ramót v Gileádu za Gádovce in Golán v Bašánu za Manásejevce.

^4:44 To je postava, ki jo je Mojzes položil pred Izraelove sinove.

^4:45 To so predpisi, zakoni in odloki, ki jih je Mojzes govoril Izraelovim sinovom, ko so šli iz Egipta,

^4:46 onstran Jordana v dolini nasproti Bet Peórju, v deželi amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu. Njega so Mojzes in Izraelovi sinovi pobili, ko so šli iz Egipta,

^4:47 in zavzeli njegovo deželo in deželo bašánskega kralja Oga, dveh amoréjskih kraljev, ki sta bila onstran Jordana proti sončnemu vzhodu

^4:48 od Aroêrja na robu Arnónove doline do gore Sión, to je do Hermona,

^4:49 z vso Arábo onstran Jordana proti vzhodu vse do morja v Arábi pod pobočji Pisge.

^5:1 Mojzes je sklical ves Izrael in jim rekel: Poslušaj, Izrael, zakone in odloke, ki jih danes govorim v vaša ušesa! Učite se jih in pazite, da jih boste izpolnjevali!

^5:2 Gospod, naš Bog, je na Horebu sklenil z nami zavezo.

^5:3 Gospod te zaveze ni sklenil z našimi očeti, temveč z nami, z nami, ki smo tukaj danes vsi živi.

^5:4 Iz obličja v obličje je Gospod iz ognja govoril z vami na gori.

^5:5 Takrat sem stal med Gospodom in vami, da bi vam naznanil Gospodovo besedo; kajti bali ste se ognja in niste šli na goro. Rekel je:

^5:6 »Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.

^5:7 Ne imej drugih bogov poleg mene!

^5:8 Ne delaj si rezane podobe, ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo!

^5:9 Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih in na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo,

^5:10 toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.

^5:11 Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga! Kajti Gospod ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime.

^5:12 Pazi na sobotni dan in ga posvečuj, kakor je zapovedal Gospod, tvoj Bog!

^5:13 Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela,

^5:14 sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne tvoj vol ne osel ne katero tvoje živinče ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat, da si odpočijeta tvoj hlapec in tvoja dekla kakor ti.

^5:15 Spominjaj se, da si bil suženj v egiptovski deželi in te je Gospod, tvoj Bog, od tam izpeljal z močno roko in z iztegnjenim laktom! Zato ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal obhajati sobotni dan.

^5:16 Spoštuj očeta in mater, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog, da se podaljšajo tvoji dnevi in da ti bo dobro na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!

^5:17 Ne ubijaj!

^5:18 Ne prešuštvuj!

^5:19 Ne kradi!

^5:20 Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!

^5:21 Ne žêli žene svojega bližnjega! Ne bodi pohlepen po hiši svojega bližnjega, po njegovem polju, hlapcu, dekli, volu, oslu ali čemer koli, kar pripada tvojemu bližnjemu.«

^5:22 Te besede je Gospod govoril z močnim glasom vsemu vašemu občestvu na gori iz ognja, oblaka in temine in ničesar ni dodal. Napisal jih je na dve kamniti plošči in ju dal meni.

^5:23 In ko ste slišali glas iz teme in je gora gorela v ognju, ste pristopili k meni vsi poglavarji vaših rodov in vaši starešine

^5:24 in rekli: »Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svoje veličastvo in svojo veličino, in slišali smo njegov glas iz ognja; danes smo videli, da Bog govori s človekom in ta ostane živ.

^5:25 Zdaj pa, zakaj naj bi umrli? Saj nas bo ta veliki ogenj požrl; če bomo še naprej poslušali glas Gospoda, našega Boga, bomo umrli.

^5:26 Kajti katero od bitij iz mesa, ki bi slišalo kakor mi glas živega Boga, kako govori iz ognja, bi ostalo živo?

^5:27 Ti pristopi in poslušaj vse, kar bo rekel Gospod, naš Bog! Potem nam ti govôri vse, kar bo Gospod, naš Bog, govoril tebi; poslušali bomo in to izpolnili.«

^5:28 Gospod je slišal glas vaših besed, ko ste mi govorili. In Gospod mi je rekel: »Slišal sem glas besed tega ljudstva, ki so ti jih govorili. Vse, kar so govorili, je dobro.

^5:29 O, da bi le imeli takšno srce, da bi se me vse dni bali in izpolnjevali vse moje zapovedi, da bi bilo vedno dobro njim in njihovim sinovom.

^5:30 Pojdi, reci jim: ›Vrnite se v svoje šotore!‹

^5:31 Ti pa ostani tu pri meni in povedal ti bom vse zapovedi, zakone in odloke, ki jih boš učil, da jih bodo izpolnjevali v deželi, ki jim jo dajem, da jo vzamejo v last.«

^5:32 Skrbite torej, da boste delali, kakor vam je zapovedal Gospod, vaš Bog! Ne odstopajte ne na desno ne na levo!

^5:33 Hodíte povsem po poti, ki vam jo je zapovedal Gospod, vaš Bog, da boste živeli, da vam bo dobro in boste podaljšali dneve v deželi, ki jo boste vzeli v last.

^6:1 In to je zapoved z zakoni in odloki, o katerih je Gospod, vaš Bog, zapovedal, naj vas jih učim, da bi jih izpolnjevali v deželi, v katero greste, da jo vzamete v last;

^6:2 da se boš bal Gospoda, svojega Boga, in vse dni svojega življenja izpolnjeval vse njegove zakone in zapovedi, ki ti jih dajem: ti, tvoj sin in sin tvojega sina, da se podaljšajo tvoji dnevi.

^6:3 Poslušaj jih, Izrael, in jih vestno izpolnjuj, da ti bo dobro in da se zelo pomnožite v deželi, v kateri se cedita mleko in med, kakor ti je obljubil Gospod, tvoj Bog.

^6:4 Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod je edini!

^6:5 Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo!

^6:6 Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu.

^6:7 Ponavljaj jih svojim sinovom in govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš!

^6:8 Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi!

^6:9 Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata!

^6:10 Ko te Gospod, tvoj Bog, pripelje v deželo, za katero je prisegel vašim očetom Abrahamu, Izaku in Jakobu, da ti jo bo dal – velika in lepa mesta, ki jih nisi sezidal,

^6:11 hiše, polne vsega dobrega, ki jih nisi napolnil, izkopane vodnjake, ki jih nisi izkopal, vinograde in oljke, ki jih nisi zasadil –, ko boš jedel in se nasitil,

^6:12 tedaj se varuj, da ne pozabiš Gospoda, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti!

^6:13 Gospoda, svojega Boga, se boj, njemu služi in pri njegovem imenu prisegaj!

^6:14 Ne hodite za drugimi bogovi izmed bogov ljudstev, ki so okoli vas –

^6:15 kajti Gospod, tvoj Bog, v tvoji sredi je ljubosumen Bog –, da se ne vname jeza Gospoda, tvojega Boga, proti tebi in da te ne iztrebi s površja zemlje!

^6:16 Ne preizkušajte Gospoda, svojega Boga, kakor ste ga preizkušali v Masi.

^6:17 Vestno izpolnjujte zapovedi Gospoda, svojega Boga, in njegove predpise in zakone, ki ti jih je zapovedal.

^6:18 Delaj, kar je prav in dobro v Gospodovih očeh, da ti bo dobro in da prideš in vzameš v last lepo deželo, ki jo je Gospod s prisego obljubil tvojim očetom,

^6:19 ko bo pred teboj pregnal vse tvoje sovražnike, kakor je obljubil Gospod.

^6:20 Ko te bo jutri tvoj sin vprašal in rekel: »Kaj pomenijo ti predpisi, zakoni in odloki, ki vam jih je zapovedal Gospod, naš Bog?«

^6:21 tedaj reci svojemu sinu: »Bili smo faraonovi sužnji v Egiptu, Gospod pa nas je z močno roko izpeljal iz Egipta.

^6:22 Gospod je v Egiptu pred našimi očmi delal velika in strašna znamenja in čudeže proti faraonu in vsej njegovi hiši.

^6:23 Nas pa je izpeljal od tam, da bi nas pripeljal in nam dal deželo, ki jo je s prisego obljubil našim očetom.

^6:24 In Gospod nam je zapovedal, naj izpolnjujemo vse te zakone in se bojimo Gospoda, svojega Boga, da nam bo vse dni dobro in da nas ohrani pri življenju, kakor je danes.

^6:25 Za nas bo pravičnost, če bomo vestno izpolnjevali vso to zapoved pred Gospodom, svojim Bogom, kakor nam je zapovedal.«

^7:1 Ko te Gospod, tvoj Bog, pripelje v deželo, v katero greš, da jo vzameš v last, in pred teboj prežene mnoge narode: Hetejce, Girgašéjce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, sedem narodov, številnejših in močnejših od tebe,

^7:2 in ti jih Gospod, tvoj Bog, izroči in jih boš premagal, jih odločno pokončaj z zakletvijo! Ne sklepaj z njimi zaveze, ne prizanašaj jim

^7:3 in ne stopaj v svaštvo z njimi: svoje hčere ne dajaj njegovemu sinu in njegove hčere ne jemlji za svojega sina!

^7:4 Kajti to bi tvojega sina odvrnilo od hoje za menoj in bi služili drugim bogovom; tedaj bi se vnela Gospodova jeza proti vam in bi vas hitro pokončal.

^7:5 Temveč tako ravnajte z njimi: podrite njihove oltarje, razbijte spominske kamne, posekajte svete kole in v ognju sežgite njihove rezane podobe!

^7:6 Kajti sveto ljudstvo si Gospodu, svojemu Bogu; Gospod, tvoj Bog, te je izbral, da boš ljudstvo njegove osebne lastnine izmed vseh ljudstev, ki so na površju zemlje.

^7:7 Gospod se ni nagnil k vam in vas izbral zato, ker bi bili številnejši od vseh drugih ljudstev, saj ste najmanjši izmed vseh,

^7:8 temveč zato, ker vas Gospod ljubi in hoče držati prisego, ki jo je dal vašim očetom, vas je Gospod izpeljal z močno roko in vas rešil iz hiše sužnosti, iz roke egiptovskega kralja faraona.

^7:9 Vedi torej, da je Gospod, tvoj Bog, Bog, zvesti Bog, ki ohranja zavezo in dobroto tistim, ki ga ljubijo in izpolnjujejo njegove zapovedi, do tisočega rodu,

^7:10 toda plačuje tistemu, ki ga sovraži, v njegov obraz, da ga uniči; ne daje odloga tistemu, ki ga sovraži, v njegov obraz mu poplača.

^7:11 Zato izpolnjuj zapoved, zakone in odloke, ki ti jih danes zapovedujem izpolnjevati!

^7:12 In zato, ker boste poslušali te odloke in jih vestno izpolnjevali, ti bo Gospod, tvoj Bog, ohranjal zavezo in dobroto, ki jo je prisegel tvojim očetom.

^7:13 Ljubil te bo, te blagoslavljal in množil. Blagoslavljal bo sad tvojega telesa in sad tvoje zemlje: žito, vino in olje, prirejo tvojega goveda in prirastek tvoje drobnice na zemlji, za katero je prisegel tvojim očetom, da ti jo bo dal.

^7:14 Bolj boš blagoslovljen kakor vsa ljudstva; pri tebi ne bo ne nerodovitnega ne nerodovitne, tudi pri tvoji živini ne.

^7:15 Gospod bo odvrnil od tebe vsako bolezen in nobene izmed hudih egiptovskih nadlog, ki jih poznaš, vam ne bo naložil, ampak jih bo spravil nad vse, ki te sovražijo.

^7:16 In požrl boš vsa ljudstva, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog; naj se ne smilijo tvojim očem. Ne služi njihovim bogovom, kajti s tem bi padel v past.

^7:17 Morda praviš v svojem srcu: »Ti narodi so številnejši od mene; kako bi jih mogel zavojevati?«

^7:18 Ne boj se jih! Le spomni se, kaj je Gospod, tvoj Bog, storil faraonu in vsemu Egiptu:

^7:19 velikih preizkušenj, ki so jih videle tvoje oči, in znamenj in čudežev, močne roke in iztegnjenega lakta, s katerimi te je izpeljal Gospod, tvoj Bog! Tako bo storil Gospod, tvoj Bog, vsem ljudstvom, ki se jih bojiš.

^7:20 In tudi sršene bo pošiljal nadnje Gospod, tvoj Bog, dokler ne bodo uničeni še tisti, ki bodo ostali in se poskrili pred teboj.

^7:21 Ne trepetaj pred njimi, kajti Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi, velik in strašen Bog.

^7:22 Gospod, tvoj Bog, bo pred teboj pregnal te narode polagoma; ne boš jih mogel pokončati hitro, sicer bi se proti tebi namnožile divje zveri.

^7:23 Toda Gospod, tvoj Bog, ti jih bo izročil in jih navdal z veliko zmedenostjo, dokler ne bodo pokončani.

^7:24 Dal ti bo v roke njihove kralje in izbrisal boš njihovo ime izpod neba. Nihče ne bo obstal pred teboj, dokler jih ne pokončaš.

^7:25 Podobe njihovih bogov sežgite v ognju; ne žêli si srebra in zlata, ki je na njih, in si ga ne jemlji, da se s tem ne zapleteš v zanko; kajti to je gnusoba za Gospoda, tvojega Boga.

^7:26 In ne nôsi gnusobe v svojo hišo, da te ne zadene zakletev kakor njo! Na vso moč jo sovraži in strašno naj se ti gnusi, kajti zakleta je!

^8:1 Vestno izpolnjujte vso zapoved, ki ti jo danes dajem, da boste živeli, se namnožili in prišli in vzeli v last deželo, za katero je Gospod prisegel vašim očetom.

^8:2 Spominjaj se vse poti, po kateri te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preizkusil in tako spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš izpolnjeval njegove zapovedi ali ne.

^8:3 Poniževal te je in te stradal, pa te hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje; pokazati ti je hotel, da človek ne živi samo od kruha, kajti človek živi od vsega, kar prihaja iz Gospodovih ust.

^8:4 V teh štiridesetih letih tvoj plašč ni razpadel na tebi in noga ti ni otekla.

^8:5 Spoznaj v svojem srcu, da te Gospod, tvoj Bog, vzgaja, kakor mož vzgaja svojega sina!

^8:6 Izpolnjujte torej zapovedi Gospoda, svojega Boga; hôdi po njegovih poteh in se ga boj!

^8:7 Kajti Gospod, tvoj Bog, te pelje v lepo deželo, v deželo potokov, studencev in podzemskih vodá, ki izvirajo po dolinah in gorah;

^8:8 v deželo pšenice, ječmena, vinske trte, smokev in granatnih jablan, v deželo oljk in medu;

^8:9 v deželo, v kateri ne boš jedel kruha v revščini, kjer ti ne bo ničesar manjkalo, v deželo, katere kamni so železo, in ki boš iz njenih gorá kopal baker.

^8:10 Do sitega se boš najedel in zahvalil boš Gospoda, svojega Boga, za lepo deželo, ki ti jo je dal.

^8:11 Varuj se, da ne pozabiš Gospoda, svojega Boga, da ne bi izpolnjeval njegovih zapovedi, odlokov in zakonov, ki ti jih danes zapovedujem!

^8:12 Ko boš jedel do sitega, zidal lepe hiše in v njih prebival,

^8:13 ko se ti bo množilo govedo in drobnica, množilo srebro in zlato in vse tvoje imetje,

^8:14 glej, da se tvoje srce ne prevzame in ne pozabiš Gospoda, svojega Boga, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti,

^8:15 ki te je vodil po veliki in strašni puščavi, kjer so strupene kače, škorpijoni in suhi kraji, kjer ni vode; ki ti je točil vodo iz kremenaste skale;

^8:16 ki te je v puščavi hranil z mano, ki je tvoji očetje niso poznali. Tako te je poniževal in preizkušal, da bi ti potem izkazoval dobrote.

^8:17 Pa boš rekel v svojem srcu: »Moja moč in sila moje roke mi je pridobila to bogastvo.«

^8:18 A spomni se Gospoda, svojega Boga, kajti on je tisti, ki ti daje moč, da si lahko pridobivaš bogastvo, zato da uresničuje, kakor to dela danes, svojo zavezo, ki jo je s prisego sklenil s tvojimi očeti.

^8:19 Če pa bi vendarle pozabil Gospoda, svojega Boga, in hodil za drugimi bogovi, jim služil in se jim priklanjal, vam danes zagotavljam, da boste gotovo uničeni.

^8:20 Kakor narodi, ki jih Gospod uničuje pred vami, tako boste uničeni, ker niste poslušali glasu Gospoda, svojega Boga.

^9:1 Poslušaj, Izrael! Danes boš šel čez Jordan, da prideš in zavojuješ narode, ki so večji in mogočnejši od tebe, velika in do neba utrjena mesta,

^9:2 veliko in visokoraslo ljudstvo Anákovce, ki jih poznaš in si slišal o njih: »Kdo more obstati pred Anákovimi sinovi?«

^9:3 Danes boš spoznal, da gre Gospod, tvoj Bog, pred teboj tja čez kot požirajoč ogenj; uničil jih bo in jih ponižal pred teboj. Razlastil jih boš in jih hitro pokončal, kakor ti je obljubil Gospod.

^9:4 Ko jih bo Gospod, tvoj Bog, pregnal izpred tebe, ne reci v svojem srcu: »Zaradi moje pravičnosti me je Gospod pripeljal, da vzamem to deželo v last.« Temveč zaradi krivičnosti teh narodov jih bo Gospod pregnal izpred tebe.

^9:5 Ne boš prišel in si vzel njihove dežele v last zaradi svoje pravičnosti in zaradi iskrenosti svojega srca, temveč zaradi krivičnosti teh narodov jih bo Gospod, tvoj Bog, pregnal izpred tebe in da uresniči besedo, ki jo je Gospod prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

^9:6 Vedi torej, da ti Gospod, tvoj Bog, ne daje v last te lepe dežele zaradi tvoje pravičnosti, kajti trdovratno ljudstvo si!

^9:7 Spominjaj se, ne pozabi, kako si v puščavi jezil Gospoda, svojega Boga! Od dneva, ko si odšel iz egiptovske dežele, do tedaj, ko si prišel v ta kraj, ste se upirali Gospodu.

^9:8 Tako ste na Horebu jezili Gospoda in Gospod se je razsrdil nad vami in vas hotel pokončati.

^9:9 Ko sem šel na goro, da bi vzel kamniti plošči, plošči zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami, sem ostal na gori štirideset dni in štirideset noči; nisem ne jedel kruha ne pil vode.

^9:10 In Gospod mi je dal kamniti plošči, popisani z Božjim prstom; na njiju so bile vse besede, ki vam jih je Gospod govoril na gori iz srede ognja na dan občestva.

^9:11 Ko je preteklo štirideset dni in štirideset noči, mi je Gospod dal kamniti plošči, plošči zaveze.

^9:12 In Gospod mi je rekel: »Vstani, pojdi hitro dol od tod! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz Egipta, se je spridilo; hitro so krenili s poti, ki sem jim jo zapovedal: naredili so si ulito podobo.«

^9:13 Nato mi je Gospod rekel tole: »Pogledal sem to ljudstvo in glej, to je trdovratno ljudstvo.

^9:14 Pusti me, da jih pokončam in izbrišem njihovo ime izpod neba, iz tebe pa napravim narod, močnejši in številnejši od tega!«

^9:15 Obrnil sem se in odšel z gore, ki je gorela v ognju; v vsaki roki sem imel po eno ploščo zaveze.

^9:16 Pogledal sem in glej, grešili ste proti Gospodu, svojemu Bogu, naredili ste si ulito tele; hitro ste krenili s poti, ki vam jo je zapovedal Gospod.

^9:17 Tedaj sem zgrabil plošči, ju vrgel iz rok in ju razbil pred vašimi očmi.

^9:18 Potem sem se vrgel pred Gospoda in kakor prvič ostal štirideset dni in štirideset noči. Nisem ne jedel kruha ne pil vode zaradi vseh vaših grehov, s katerimi ste se pregrešili, ko ste delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, tako da ste ga razjezili.

^9:19 Kajti zbal sem se jeze in srda, s katerim se je Gospod jezil na vas, tako da vas je hotel pokončati. In Gospod me je tudi tokrat uslišal.

^9:20 Tudi nad Aronom se je Gospod tako zelo razjezil, da ga je hotel pokončati; tudi zanj sem takrat prosil.

^9:21 Vaš greh pa, ki ste ga naredili, tele, sem vzel, ga sežgal v ognju, ga zdrobil in popolnoma zmlel v droben prah, prah pa vrgel v potok, ki teče z gore.

^9:22 Tudi v Tabêri, v Masi in v Kibrót Taávi ste jezili Gospoda.

^9:23 In ko vas je Gospod poslal iz Kadeš Barnée in rekel: »Pojdite in vzemite v last deželo, ki vam jo dajem!« ste se uprli ukazu Gospoda, svojega Boga, in mu niste zaupali in ne poslušali njegovega glasu.

^9:24 Uporni ste bili nasproti Gospodu vse od dneva, ko sem vas spoznal.

^9:25 Vrgel sem se torej pred Gospoda in ležal na tleh štirideset dni in štirideset noči, kajti Gospod je rekel, da vas bo pokončal.

^9:26 Prosil sem Gospoda in rekel: »Gospod Bog, ne uničuj svojega ljudstva in svoje dediščine, ki si jih rešil s svojo veličino in jih z močno roko izpeljal iz Egipta!

^9:27 Spomni se svojih služabnikov Abrahama, Izaka in Jakoba! Ne oziraj se na trdovratnost tega ljudstva, na njihovo hudobijo in pregreho,

^9:28 da ne bodo rekli v deželi, iz katere si nas izpeljal: ›Ker jih Gospod ni mogel pripeljati v deželo, ki jim jo je obljubil, in ker jih je sovražil, jih je odpeljal, da bi jih pomoril v puščavi.‹

^9:29 In vendar so tvoje ljudstvo in tvoja dediščina, ki si jih izpeljal s svojo veliko močjo in z iztegnjenim laktom.«

^10:1 Tisti čas mi je Gospod rekel: »Izsekaj si dve kamniti plošči, kakršni sta bili prvi, in pridi k meni na goro! Narêdi si tudi leseno skrinjo!

^10:2 Na plošči bom napisal besede, ki so bile na prvih ploščah, ki si ju razbil; potem ju polôži v skrinjo!«

^10:3 Naredil sem torej skrinjo iz akacijevega lesa, izsekal kamniti plošči, kakršni sta bili prvi, in s ploščama v roki šel na goro.

^10:4 Napisal je na plošči, kakor je bilo napisano prej, deset besed, ki vam jih je Gospod govoril na gori iz ognja na dan občestva; nato ju je Gospod dal meni.

^10:5 Obrnil sem se, šel z gore in položil plošči v skrinjo, ki sem jo naredil. Tam sta ostali, kakor mi je zapovedal Gospod.

^10:6 In Izraelovi sinovi so se odpravili iz Beerót Bené Jaakána v Mosêr. – Tam je Aron umrl in bil pokopan. Namesto njega je postal duhovnik njegov sin Eleazar. –

^10:7 Od tam so se odpravili v Hor Gidgád in iz Gidgáda v Jotbáto, deželo potokov.

^10:8 Tisti čas je Gospod določil Levijev rod, naj nosi skrinjo Gospodove zaveze, naj stoji pred Gospodom, mu služi in v njegovem imenu blagoslavlja; tako je še danes.

^10:9 Zato Levi nima deleža in dediščine s svojimi brati: Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil Gospod, tvoj Bog.

^10:10 Ostal sem torej kakor prvikrat na gori štirideset dni in štirideset noči in Gospod me je tudi tokrat uslišal, Gospod te ni hotel pokončati.

^10:11 In Gospod mi je rekel: »Vstani in pojdi, odpravi se pred ljudstvom, da pridejo in vzamejo v last deželo, ki sem jo s prisego obljubil dati vašim očetom!«

^10:12 In zdaj, Izrael, kaj zahteva od tebe Gospod, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo,

^10:13 da izpolnjuješ Gospodove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih danes zapovedujem, da ti bo dobro.

^10:14 Glej, Gospodu pripadajo nebo in nebes nebesa in zemlja in vse, kar je na njej.

^10:15 Vendar se je Gospod zavzel samo za tvoje očete, da bi jih ljubil, in za njimi je izbral njihov zarod, vas, izmed vseh ljudstev, kakor je danes.

^10:16 Obrežite torej prednjo kožico svojega srca in ne bodite več trdovratni!

^10:17 Kajti Gospod, vaš Bog, je Bog nad vsemi bogovi in Gospod nad vsemi gospodi, véliki, mogočni in strašni Bog, ki ne gleda na osebo in ne sprejema podkupnine,

^10:18 ki pomaga do pravice siroti in vdovi, ljubi tujca in mu daje kruha in obleke.

^10:19 Ljubite tujca, kajti bili ste tujci v egiptovski deželi.

^10:20 Gospoda, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se dŕži in pri njegovem imenu prisegaj!

^10:21 On je tvoja hvalnica, on je tvoj Bog, ki ti je storil velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.

^10:22 Sedemdeset duš je bilo tvojih očetov, ko so šli v Egipt, zdaj pa te je Gospod, tvoj Bog, namnožil kakor zvezde na nebu.

^11:1 Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, in vse dni izpolnjuj, kar si dolžan izpolnjevati, njegove zakone, odloke in zapovedi.

^11:2 Spoznajte torej danes – ne vaši sinovi, ki niso ne spoznali ne videli – pouk Gospoda, svojega Boga, njegovo veličino, njegovo močno roko in iztegnjeni laket,

^11:3 njegova znamenja in dela, ki jih je storil v Egiptu egiptovskemu kralju faraonu in vsej njegovi deželi;

^11:4 in kar je storil egiptovski vojski, konjem in vozovom, kako jih je Gospod, ko so vas zasledovali, preplavil z vodami Trstičnega morja in jih uničil do tega dne;

^11:5 in kar vam je storil v puščavi, dokler niste prišli do tega kraja;

^11:6 kaj je storil Datánu in Abirámu, sinovoma Rubenovega sina Eliába, kako je zemlja sredi vsega Izraela odprla usta in ju pogoltnila z družinama in šotoroma vred in z vsemi privrženci.

^11:7 Kajti vaše oči so videle vsa Gospodova velika dela, ki jih je storil.

^11:8 Izpolnjujte torej vso zapoved, ki vam jo danes dajem, da boste močni in da pridete in vzamete v last deželo, v katero greste, da jo vzamete v last,

^11:9 in da podaljšate svoje dneve na zemlji, ki jo je Gospod s prisego obljubil dati vašim očetom in njihovemu zarodu, deželo, v kateri se cedita mleko in med.

^11:10 Kajti dežela, v katero greš, da jo vzameš v last, ni taka kakor egiptovska dežela, iz katere ste odšli in ki si jo poseval s semenom in namakal z nogami kakor zelenjavni vrt.

^11:11 Dežela, kamor greste, da jo vzamete v last, je dežela hribov in dolin in pije vodo iz dežja neba,

^11:12 dežela, za katero skrbi Gospod, tvoj Bog: oči Gospoda, tvojega Boga, so nenehno obrnjene vanjo od začetka leta do konca leta.

^11:13 Če boste torej natančno poslušali moje zapovedi, ki vam jih danes zapovedujem, in boste ljubili Gospoda, svojega Boga, in mu služili z vsem srcem in vso dušo,

^11:14 bom vaši deželi dajal dež o pravem času, zgodnji in pozni dež, da spraviš žito, vino in olje;

^11:15 in na tvojem polju bom dajal travo za tvojo živino; in jedel boš in se nasitil.

^11:16 Varujte se, da se vaše srce ne da zapeljati, da bi skrenili s poti in služili drugim bogovom in se jim priklanjali.

^11:17 Sicer bi se proti vam vnela Gospodova jeza in bi zaprl nebo, da ne bi bilo dežja, in zemlja ne bi dajala pridelka; hitro bi izginili iz lepe dežele, ki vam jo daje Gospod.

^11:18 Vtisnite si te moje besede v srce in v dušo, privežite si jih za znamenje na roko in naj vam bodo za čelni nakit med očmi.

^11:19 Učite jih svoje sinove tako, da jim jih govorite, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš!

^11:20 Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata,

^11:21 da se pomnožijo tvoji dnevi in dnevi tvojih sinov na zemlji, za katero je Gospod prisegel vašim očetom, da jim jo bo dal, kakor dolgo bo nebo nad zemljo!

^11:22 Kajti če boste vestno izpolnjevali vso to zapoved, ki vam jo ukazujem izpolnjevati, in ljubili Gospoda, svojega Boga, hodili po vseh njegovih poteh in se ga držali,

^11:23 bo Gospod pregnal pred vami vse te narode in razlastili boste narode, večje in močnejše od sebe.

^11:24 Vsak kraj, kamor stopi stopalo vaše noge, bo vaš; od puščave in Libanona, od reke, reke Evfrata, do zahodnega morja bo vaše ozemlje.

^11:25 Nihče ne bo obstal pred vami; Gospod, vaš Bog, pošlje pred vami grozo in strah nad vso deželo, po kateri boste hodili, kakor vam je obljubil.

^11:26 Glejte, danes polagam pred vas blagoslov in prekletstvo:

^11:27 blagoslov, če boste poslušni zapovedim Gospoda, svojega Boga, ki vam jih danes dajem;

^11:28 prekletstvo, če ne boste poslušni zapovedim Gospoda, svojega Boga, temveč boste krenili s poti, ki vam jo danes zapovedujem, in hodili za drugimi bogovi, ki jih niste poznali.

^11:29 Ko te Gospod, tvoj Bog, pripelje v deželo, v katero greš, da jo vzameš v last, daj blagoslov na goro Garizím, prekletstvo pa na goro Ebál! –

^11:30 Ali nista onstran Jordana, za potjo proti sončnemu zahodu v deželi Kánaancev, ki prebivajo v Arábi nasproti Gilgálu, pri Moréjevih hrastih?

^11:31 Kajti čez Jordan pojdete, da pridete in vzamete v last deželo, ki vam jo daje Gospod, vaš Bog. Ko jo boste vzeli v last in prebivali v njej,

^11:32 vestno izpolnjujte vse zakone in odloke, ki jih danes polagam pred vas!

^12:1 To so zakoni in odloki, ki jih vestno izpolnjujte v deželi, ki ti jo Gospod, Bog tvojih očetov, daje v last za vse dni, dokler boste živeli na zemlji.

^12:2 Popolnoma uničite vse kraje, kjer so narodi, ki jih boste razlastili, služili svojim bogovom na visokih gorah, na gričih in pod vsakim zelenim drevesom.

^12:3 Podrite njihove oltarje, razbijte spominske kamne, sežgite svete kole v ognju, razbijte rezane podobe njihovih bogov in izbrišite njihovo ime s tistega kraja!

^12:4 Ne delajte tako Gospodu, svojemu Bogu!

^12:5 Temveč poiščite kraj, ki ga izbere Gospod, vaš Bog, izmed vseh vaših rodov, da tam naseli svoje ime in bo tam prebival! Tja prihajajte

^12:6 in tja prinašajte žgalne in klavne daritve, desetine, vzdigovanje svoje roke, zaobljube, prostovoljne darove in prvence goveda in drobnice!

^12:7 In tam, pred Gospodom, svojim Bogom, jejte in se vi in vaše hiše veselite vsega pridelka svojih rok, s katerim te je blagoslovil Gospod, tvoj Bog!

^12:8 Ne delajte tako, kakor danes delamo tukaj, vsakdo, kakor je prav v njegovih očeh!

^12:9 Kajti niste še prišli do počivališča in do dediščine, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.

^12:10 Ko pa pridete čez Jordan in se naselite v deželi, ki vam jo Gospod, vaš Bog, daje kot dediščino, in ko vam bo naklonil mir pred vsemi vašimi sovražniki naokrog in boste varno prebivali,

^12:11 tedaj prinašajte na kraj, ki ga izbere Gospod, vaš Bog, da bo tam prebivalo njegovo ime, vse, kar vam zapovedujem: žgalne in klavne daritve, desetine, vzdigovanje svoje roke in vse izbrane darove, ki jih boste zaobljubili Gospodu!

^12:12 In veselite se pred Gospodom, svojim Bogom, s svojimi sinovi in hčerami, s hlapci in deklami in z levitom, ki je znotraj vaših vrat, ker nima deleža in dediščine z vami!

^12:13 Varuj se, da ne boš daroval svojih žgalnih daritev na katerem koli kraju, ki ga ugledaš!

^12:14 Temveč daruj svoje žgalne daritve na kraju, ki ga izbere Gospod v enem izmed tvojih rodov, in tam izpolnjuj vse, kar ti zapovedujem!

^12:15 Vendar smeš, kakor želi tvoja duša, klati in jesti meso znotraj vseh svojih vrat, kakor te blagoslovi Gospod, tvoj Bog. Nečisti in čisti ga sme jesti kakor gazelo in jelena.

^12:16 Le krvi ne smete uživati; izlij jo na zemljo kakor vodo!

^12:17 Znotraj svojih vrat ne smeš jesti desetine svojega žita, vina in olja, ne prvencev goveda in drobnice ne katerih koli zaobljub, ki jih zaobljubiš, ne prostovoljnih darov in ne vzdigovanja svojih rok!

^12:18 Temveč pred Gospodom, svojim Bogom, na kraju, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog, jih uživaj s sinom in hčerjo, s hlapcem in deklo in z levitom, ki je znotraj tvojih vrat! In vesêli se pred Gospodom, svojim Bogom, vsega pridelka svojih rok!

^12:19 Varuj se, da ne zapustiš levita vse dni, ko boš na svoji zemlji.

^12:20 Ko Gospod, tvoj Bog, razširi tvojo pokrajino, kakor ti je obljubil, in porečeš: »Meso bi rad jedel,« ker si bo tvoja duša zaželela jesti meso, smeš jesti meso, kolikor ga želi tvoja duša.

^12:21 Če bo kraj, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog, da tam naseli svoje ime, daleč, smeš klati od goveda in drobnice, ki ti jo da Gospod, kakor sem ti zapovedal; in znotraj svojih vrat smeš jesti, kolikor želi tvoja duša.

^12:22 Jej ga tako, kakor ješ gazelo in jelena! Skupaj ga smeta jesti čisti in nečisti.

^12:23 Samo tega se trdno dŕži, da ne boš užival krvi! Kajti kri je življenje in ne smeš jesti življenja z mesom vred.

^12:24 Ne smeš je uživati, izlij jo na zemljo kakor vodo!

^12:25 Ne uživaj je, da bo dobro tebi in za teboj tvojim sinovom, če storiš, kar je prav v Gospodovih očeh!

^12:26 Samo svete darove, ki si jih dolžan, in zaobljubljene darove vzemi in pojdi na kraj, ki ga izbere Gospod,

^12:27 in daruj žgalne daritve, meso in kri, na oltarju Gospoda, svojega Boga! Kri svojih klavnih daritev izlij na oltar Gospoda, svojega Boga, meso pa smeš jesti.

^12:28 Izpolnjuj in poslušaj vse te besede, ki ti jih zapovedujem, da bo dobro tebi in za teboj tvojim sinovom na veke, če storiš, kar je dobro in prav v očeh Gospoda, tvojega Boga!

^12:29 Ko bo Gospod, tvoj Bog, pred teboj pokončal narode, v katerih deželo greš, da jih razlastiš, in ko jih razlastiš in se naseliš v njihovi deželi,

^12:30 se varuj, da se ne daš ujeti, da bi jih posnemal, potem ko so bili pokončani pred teboj. Ne išči njihovih bogov in ne reci: »Kako so ti narodi služili svojim bogovom? Tudi jaz bom tako delal.«

^12:31 Ne delaj tako Gospodu, svojemu Bogu, kajti vse, kar je Gospodu gnusoba, kar sovraži, delajo oni svojim bogovom; saj celó sinove in hčere v ognju sežigajo bogovom.

^13:1 Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!

^13:2 Če v tvoji sredi vstane prerok ali sanjavec sanj in ti napove znamenje ali čudež

^13:3 in se znamenje ali čudež, o katerem je govoril, zgodi, pa reče: »Pojdimo za drugimi bogovi, ki jih ne poznaš, in jim služimo!«

^13:4 ne poslušaj besed tega preroka ali tega sanjavca sanj! Kajti Gospod, vaš Bog, vas preizkuša, da bi spoznal, ali ljubite Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo.

^13:5 Za Gospodom, svojim Bogom, hôdite in njega se bojte; njegove zapovedi izpolnjujte, njegov glas poslušajte, njemu služite in njega se držite!

^13:6 Tisti prerok ali tisti sanjavec sanj pa mora umreti, ker je nagovarjal k odpadu od Gospoda, vašega Boga, ki vas je izpeljal iz egiptovske dežele in te odkupil iz hiše sužnosti. Hotel te je odvrniti s poti, po kateri ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal hoditi; tako boš iztrebil zlo iz svoje srede.

^13:7 Če te tvoj brat, sin tvoje matere, ali tvoj sin ali hči ali žena tvojega naročja, ali prijatelj, ki je kakor tvoja duša, na skrivaj zapeljuje in pravi: »Pojdimo in služimo drugim bogovom,« ki jih niste poznali ne ti ne tvoji očetje,

^13:8 izmed bogov ljudstev, ki so okoli vas, najsi bodo blizu ali daleč od tebe, od enega do drugega konca zemlje,

^13:9 ne vdajaj se mu in ne poslušaj ga! Naj se ne smili tvojemu očesu, ne prizanašaj mu in ne skrivaj ga,

^13:10 temveč ga neizprosno ubij! Tvoja roka naj se ob usmrtitvi prva vzdigne proti njemu, potem pa roke vsega ljudstva.

^13:11 Pobij ga s kamenjem, da bo umrl, ker te je skušal odvrniti od Gospoda, tvojega Boga, ki te je izpeljal iz Egipta, iz hiše sužnosti.

^13:12 Ves Izrael naj to sliši in se boji, da nihče v tvoji sredi ne bo več storil kakšne tako hudobne stvari.

^13:13 Če v katerem svojih mest, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog, da boš tam prebival, slišiš govoriti,

^13:14 da so iz tvoje srede odšli možje, ničvredneži, in zapeljali prebivalce svojega mesta z besedami: »Pojdimo in služimo drugim bogovom,« ki jih niste poznali,

^13:15 tedaj dobro preišči, poizvedi in povprašaj! In glej, stvar je zanesljivo resnična: ta gnusoba se je zgodila v tvoji sredi;

^13:16 tedaj neizprosno udari prebivalce tega mesta z ostrino meča, z zakletvijo pokončaj mesto in vse, kar je v njem, tudi živino udari z ostrino meča!

^13:17 Ves njegov plen znôsi na sredo trga in do kraja sežgi z ognjem mesto in ves plen za Gospoda, svojega Boga; za vedno naj ostane groblja, naj se več ne pozida.

^13:18 Od reči, ki sodijo pod zakletev, naj se nič ne prime tvojih rok, da Gospod odneha od žara svoje jeze in ti izkaže usmiljenje, se te usmili in te namnoži, kakor je prisegel tvojim očetom,

^13:19 ker boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in izpolnjeval vse njegove zapovedi, ki ti jih danes dajem, in delal, kar je prav v očeh Gospoda, tvojega Boga.

^14:1 Sinovi ste Gospodu, svojemu Bogu. Ne delajte si urezov in ne strizite se do golega med očmi zaradi mrtveca!

^14:2 Kajti sveto ljudstvo si Gospodu, svojemu Bogu, in Gospod te je izbral, da boš njegova osebna lastnina izmed vseh ljudstev, ki so na površju zemlje.

^14:3 Ne jej nobene gnusobe!

^14:4 To so živali, ki jih smete jesti: govedo, ovca, koza,

^14:5 jelen, gazela, damjak, divja koza, kozorog, antilopa in divja ovca.

^14:6 Jesti smete vse živali, ki imajo parklje, na dvoje preklane parklje, in tiste živali, ki prežvekujejo.

^14:7 Ne jejte pa od prežvekovalcev in od teh, ki imajo popolnoma preklane parklje: kamele, zajca in skalnega jazbeca; te sicer prežvekujejo, nimajo pa parkljev: za vas so nečiste;

^14:8 in svinje, ker sicer ima parklje, pa ne prežvekuje; za vas je nečista. Ne jejte njihovega mesa in ne dotikajte se njihove mrhovine!

^14:9 Izmed vseh živali, ki so v vodi, smete jesti tele: jesti smete vse, kar ima plavuti in luskine.

^14:10 Ne smete pa jesti ničesar, kar nima plavuti in luskin: za vas je nečisto.

^14:11 Vse čiste ptice smete jesti.

^14:12 Te pa so, ki jih ne smete jesti: orel, brkati ser, jastreb,

^14:13 kanja, sokol, lunj po njegovih vrstah,

^14:14 krokar po njegovih vrstah,

^14:15 noj, postovka, galeb, kragulj po njegovih vrstah,

^14:16 čuk, čebélar, sova,

^14:17 kavka, mrhar, kormoran,

^14:18 štorklja, deževnik po njegovih vrstah, smrdokavra in netopir.

^14:19 In vse krilate žuželke so za vas nečiste: ne smete jih jesti.

^14:20 Vso čisto perutnino pa smete jesti.

^14:21 Nobene mrhovine ne smete jesti. Smeš jo dati tujcu, ki je znotraj tvojih vrat, da jo pojé, ali pa prodati tujcu; kajti sveto ljudstvo si Gospodu, svojemu Bogu. Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere!

^14:22 Natančno oddêli desetino od vsega pridelka svoje setve, ki leto za letom zraste na njivi!

^14:23 Pred Gospodom, svojim Bogom, na kraju, ki ga izbere, da bo tam prebivalo njegovo ime, jej desetino svojega žita, vina in olja in prvence goveda in drobnice, da se naučiš bati vse dni Gospoda, svojega Boga.

^14:24 Če je pot zate predolga, če ne moreš prinesti desetine, ker je kraj, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog, da tam naseli svoje ime, preveč oddaljen, ko te Gospod, tvoj Bog blagoslovi,

^14:25 tedaj jo zamenjaj za srebro in s srebrom v roki pojdi na kraj, ki si ga izbere Gospod, tvoj Bog!

^14:26 Srebro zamenjaj za vse, kar hoče tvoja duša: goveda, drobnice, vina, opojne pijače in česar koli poželi tvoja duša, in jej tam pred Gospodom, svojim Bogom, in se vesêli s svojo hišo!

^14:27 In ne zapústi levita, ki je znotraj tvojih vrat, saj nima deleža in dediščine s teboj!

^14:28 Ob koncu vsakega tretjega leta izloči vso desetino svojega pridelka tega leta in jo spravi znotraj svojih vrat,

^14:29 da lahko pride levit, ker nima deleža in dediščine s teboj, in tujec, sirota in vdova, ki so znotraj tvojih vrat; naj se najedo in nasitijo, da te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, pri vsem delu tvojih rok, ki ga opravljaš.

^15:1 Ob koncu sedmih let narêdi odpust!

^15:2 Odpust pa je v temle: roka vsakega upnika, ki je kaj posodil bližnjemu, naj dolg odpusti; naj ne terja svojega bližnjega in brata, kajti odpust je razglašen za Gospoda.

^15:3 Tujca smeš terjati, kar pa je tvojega pri tvojem bratu, naj tvoja roka odpusti.

^15:4 Sicer pa pri tebi ne bo smelo biti reveža; kajti Gospod te bo obilno blagoslovil v deželi, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v dediščino, da jo vzameš v last,

^15:5 če boš le zvesto poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in vestno izpolnjeval vso to zapoved, ki ti jo danes dajem.

^15:6 Kajti Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil, kakor ti je obljubil, in boš lahko posojal mnogim narodom, sam pa ne boš jemal na pósodo; gospodoval boš nad mnogimi narodi, nad teboj pa ne bodo gospodovali.

^15:7 Če bo pri tebi revež, kateri izmed tvojih bratov, v katerem koli kraju v tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, ne zakrkni svojega srca in ne zapiraj roke pred svojim revnim bratom,

^15:8 temveč mu jo na široko odpiraj in mu rad posojaj, kolikor potrebuje tega, kar mu manjka.

^15:9 Varuj se, da v tvojem srcu ne bo nizkotne misli, da bi rekel: »Sedmo leto se bliža, odpustno leto,« in bi bilo tvoje oko hudobno do revnega brata in bi mu ničesar ne dal! Vpil bi h Gospodu zoper tebe in ti bi bil kriv.

^15:10 Velikodušno mu dajaj in tvoje srce naj ne bo nevoljno, ko mu daješ; zaradi tega te bo namreč Gospod, tvoj Bog, blagoslovil pri vsem tvojem delu in pri vsem, česar se loti tvoja roka.

^15:11 Ker v deželi ne bo zmanjkalo revežev, ti zapovedujem in pravim: »Široko odpiraj svojo roko bratu, ubožcu in revežu v svoji deželi!«

^15:12 Če se ti proda tvoj brat, Hebrejec ali Hebrejka, naj ti služi šest let, sedmo leto pa ga odpústi prostega!

^15:13 Ko ga odpustiš prostega, ga ne odpuščaj praznega!

^15:14 Bogato ga preskrbi z darovi od svoje drobnice, z mlatišča in iz tlačilnice; s čimer te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, od tega mu daj!

^15:15 Spomni se, da si bil suženj v egiptovski deželi in da te je Gospod, tvoj Bog, odkupil! Zato ti danes dajem to zapoved.

^15:16 Če pa ti poreče: »Nočem oditi od tebe,« ker ljubi tebe in tvojo hišo, ker mu je dobro pri tebi,

^15:17 tedaj vzemi šilo in mu prebodi uho na vratih! Potem ti bo suženj za zmeraj. Enako stôri tudi svoji sužnji!

^15:18 Naj ne bo težko v tvojih očeh, da ga odpuščaš prostega, kajti v šestih letih ti je prislužil dvojno najemnikovo plačilo. In Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil pri vsem, kar boš delal.

^15:19 Vsakega prvega samca, ki bo storjen pri tvojem govedu in pri tvoji drobnici, posvéti Gospodu, svojemu Bogu! Ne delaj s prvencem svojega goveda in ne strizi prvenca svoje drobnice!

^15:20 Pred Gospodom, svojim Bogom, ga iz leta v leto s svojo hišo vred jej na kraju, ki ga izbere Gospod!

^15:21 Če pa ima žival kako napako, da je hroma ali slepa ali ima kakršno koli napako, je ne smeš darovati Gospodu, svojemu Bogu;

^15:22 znotraj svojih vrat jo pojej! Čisti in nečisti jo smeta jesti skupaj kakor smeta gazelo ali jelena.

^15:23 Samo njene krvi ne uživaj; izlij jo na zemljo kakor vodo!

^16:1 Pazi na mesec abíb in obhajaj pasho za Gospoda, svojega Boga! Kajti v mesecu abíbu te je Gospod, tvoj Bog, ponoči izpeljal iz Egipta.

^16:2 Kot pasho daruj Gospodu, svojemu Bogu, drobnico in govedo na kraju, ki ga izbere Gospod, da bi tam prebivalo njegovo ime.

^16:3 Ne jej zraven nič kvašenega; sedem dni jej zraven nekvašeni kruh, kruh stiske – kajti v naglici si odšel iz egiptovske dežele –, da se boš vse dni svojega življenja spominjal dneva, ko si odšel iz egiptovske dežele.

^16:4 Sedem dni naj se ne vidi pri tebi kvas v vsej tvoji pokrajini; in od mesa, ki ga daruješ zvečer prvega dne, naj nič ne ostane čez noč do jutra.

^16:5 Ne smeš darovati pashe v katerem koli svojih krajev, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog,

^16:6 temveč na kraju, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog, da bi na njem prebivalo njegovo ime, tam daruj pasho zvečer, ob sončnem zahodu, ob času, ko si odšel iz Egipta!

^16:7 Na kraju, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog, jo skuhaj in jej! Zjutraj pa se vrni in pojdi v svoje šotore!

^16:8 Šest dni jej nekvašeni kruh; sedmi dan pa je praznični shod za Gospoda, tvojega Boga! Ne opravljaj nobenega dela!

^16:9 Štej sedem tednov; ob času, ko pride srp prvič nad žito, začni šteti sedem tednov!

^16:10 Potem obhajaj praznik tednov za Gospoda, svojega Boga, s prostovoljnimi darovi svoje roke; daj primerno temu, kakor te je blagoslovil Gospod, tvoj Bog!

^16:11 Vesêli se pred Gospodom, svojim Bogom, s sinom in hčerjo, s hlapcem in z deklo in z levitom, ki je znotraj tvojih vrat, s tujcem, siroto in vdovo, ki so v tvoji sredi, na kraju, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog, da bi tam prebivalo njegovo ime!

^16:12 Pomni, da si bil suženj v Egiptu, in vestno izpolnjuj te zakone!

^16:13 Šotorski praznik obhajaj sedem dni, ko spraviš pridelke z mlatišča in iz tlačilnice!

^16:14 Vesêli se ob svojem prazniku s sinom in hčerjo, s hlapcem in z deklo in z levitom, s tujcem, siroto in z vdovo, ki so znotraj tvojih vrat!

^16:15 Sedem dni praznuj za Gospoda, svojega Boga, na kraju, ki ga izbere Gospod, kajti Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil pri vsem tvojem pridelku in pri vsem delu tvojih rok; bodi zares vesel!

^16:16 Trikrat v letu naj se prikažejo vsi tvoji moški pred Gospodom, tvojim Bogom, na kraju, ki ga izbere: na praznik nekvašenega kruha, na praznik tednov in na šotorski praznik. A naj se ne prikažejo praznih rok pred Gospodovim obličjem,

^16:17 ampak vsak z darom, ki ga zmore njegova roka, kakor te blagoslovi Gospod, tvoj Bog.

^16:18 Postavi si sodnike in nadzornike po vseh svojih krajih, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog, po tvojih rodovih, da bodo s pravično sodbo sodili ljudstvo!

^16:19 Ne prirejaj si prava, ne glej na osebo, ne jemlji podkupnine! Kajti podkupnina slepi oči modrih in prevrača besede pravičnih.

^16:20 Za pravičnost, za pravičnost se poganjaj, da boš živel in vzel v last deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.

^16:21 Ne zasajaj svetega kola iz kakršnega koli lesa blizu oltarja Gospoda, tvojega Boga, ki si ga narediš!

^16:22 Tudi si ne postavljaj spominskih kamnov, ki jih Gospod, tvoj Bog, sovraži!

^17:1 Ne daruj Gospodu, svojemu Bogu, ne goveda ne drobnice, ki ima kakšno napako, kar koli slabega! Kajti to je gnusoba Gospodu, tvojemu Bogu.

^17:2 Če se najde v tvoji sredi, v katerem tvojih krajev, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog, mož ali žena, ki dela, kar je hudo v očeh Gospoda, tvojega Boga, s tem da prestopa njegovo zavezo

^17:3 ter gre in služi drugim bogovom in se jim priklanja, ali soncu ali luni ali vsej nebesni vojski, česar nisem zapovedal,

^17:4 in ti to povedo in slišiš o tem, tedaj zadevo dobro preišči! In glej, stvar je zanesljivo resnična: zgodila se je ta gnusoba v Izraelu;

^17:5 tedaj odpelji tistega moža ali tisto ženo, ki sta storila to húdo stvar, k vratom, moža ali ženo, in ju kamnaj, da umreta!

^17:6 Po izjavi dveh ali treh prič naj se usmrti, kdor mora umreti; po izjavi ene priče pa se ne sme usmrtiti.

^17:7 Pri usmrtitvi naj se najprej vzdigne proti njemu roka prič in potem roka vsega ljudstva. Tako odpravi zlo iz svoje srede!

^17:8 Če je zadeva zate pretežka, da bi mogel razsoditi med krvjo in krvjo, med pravico in pravico in med napadom in napadom – kakršna koli sporna zadeva pri tvojih mestnih vratih –, vstani in pojdi na kraj, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog!

^17:9 Pojdi k levitskim duhovnikom in k sodniku, ki bo v tistih dneh; vprašaj jih in povedali ti bodo, kakšna je razsodba.

^17:10 Stôri po besedi, ki ti jo povedo na tistem kraju, ki ga izbere Gospod, in vestno izpolni vse, kakor te poučijo!

^17:11 Stôri po postavi, o kateri te poučijo, in po sodbi, ki ti jo izrečejo! Ne obračaj se od besede, ki ti jo povedo, ne na desno ne na levo!

^17:12 Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo Gospodu, tvojemu Bogu, ali sodnika, ta človek mora umreti. Tako odpravi zlo iz Izraela!

^17:13 Vse ljudstvo naj to sliši, da se bodo bali in ne bodo več ravnali predrzno.

^17:14 Ko prideš v deželo, ki ti jo dá Gospod, tvoj Bog, in jo vzameš v last in v njej prebivaš, pa porečeš: »Postavim si kralja kakor vsi narodi, ki so okoli mene,«

^17:15 tedaj si vsekakor postavi kralja, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog! Izmed svojih bratov si postavi kralja; ne smeš postaviti čezse tujca, ki ni tvoj brat!

^17:16 Vendar naj ne množi konj in naj ne vodi ljudstva nazaj v Egipt, da bi pomnožil število konj, saj vam je Gospod rekel: »Nikoli več se ne vračajte po tej poti!«

^17:17 Tudi naj si ne množi žen, da se njegovo srce ne izneveri; in naj si ne kopiči preveč srebra in zlata.

^17:18 In ko zasede prestol svojega kraljestva, naj si od levitskih duhovnikov prepiše v knjigo to postavo.

^17:19 Naj jo ima pri sebi in jo bere vse dni svojega življenja, da se nauči bati Gospoda, svojega Boga, in vestno izpolnjevati vse besede te postave in te zakone,

^17:20 da se njegovo srce ne povzdigne nad brate in se ne odvrne od zapovedi ne na desno ne na levo, da se njemu in njegovim sinovom podaljšajo dnevi kraljevanja sredi Izraela.

^18:1 Levitski duhovniki, ves Levijev rod, naj nimajo deleža in dediščine z Izraelom; živijo naj od Gospodovih ognjenih daritev in od njegove dediščine.

^18:2 Naj nima dediščine med svojimi brati; Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil.

^18:3 In to je pravica za duhovnike pri ljudstvu, pri tistih, ki darujejo klavne daritve, bodisi vola ali ovco: naj dajo duhovniku pleče, obe čeljusti in želodec.

^18:4 Prvine svojega žita, vina in olja in prvine od striženja svoje drobnice mu daj!

^18:5 Kajti njega je izbral Gospod, tvoj Bog, izmed vseh tvojih rodov, naj on in njegovi sinovi vse dni stojijo in opravljajo službo v Gospodovem imenu.

^18:6 Če pride levit iz katerega od tvojih krajev, kjer koli v Izraelu, kjer prebiva – če pride povsem po želji svoje duše – na kraj, ki ga izbere Gospod,

^18:7 sme opravljati službo v imenu Gospoda, svojega Boga, kakor vsi njegovi bratje leviti, ki stojijo tam pred Gospodom.

^18:8 Enake deleže naj uživa ne glede na to, koliko je dobil s prodajo očetnega imetja.

^18:9 Ko prideš v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, se nikar ne úči posnemati gnusobe tistih narodov!

^18:10 Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer žrtvoval v ognju, ki bi opravljal vedeževanje, zarotoval, razlagal znamenja ali čaral

^18:11 ali izgovarjal uroke ali klical duhove umrlih in druge duhove ali povpraševal umrle za svet.

^18:12 Kajti Gospodu je gnusoba, kdor koli dela te reči, in zaradi teh gnusob jih bo Gospod, tvoj Bog, pregnal pred teboj.

^18:13 Popoln bodi z Gospodom, svojim Bogom!

^18:14 Kajti ti narodi, ki jih boš razlastil, poslušajo zarotovalce in vedeževalce; tebi pa Gospod, tvoj Bog, ne pusti, da bi počel take reči.

^18:15 Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor mene, ti bo obudil Gospod, tvoj Bog; njega poslušajte.

^18:16 Prav tako kakor si na dan občestva prosil Gospoda, svojega Boga, na Horebu, ko si rekel: »Naj ne poslušam več glasu Gospoda, svojega Boga, in ne gledam več tega velikega ognja, da ne umrem.«

^18:17 Tedaj mi je Gospod rekel: »Prav je, kar so rekli.

^18:18 Obudil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom svoje besede v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapovedal.

^18:19 Kdor ne bo poslušal mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, tega pokličem na odgovor.

^18:20 Toda prerok, ki bi se drznil v mojem imenu govoriti besedo, katere mu nisem ukazal govoriti, ali ki bi govoril v imenu drugih bogov, ta prerok mora umreti.«

^18:21 Morda porečeš v svojem srcu: »Kako naj spoznam, katere besede Gospod ni spregovoril?«

^18:22 Kadar prerok govori v Gospodovem imenu, pa se beseda ne zgodi in ne izpolni, je to beseda, ki je Gospod ni povedal. V predrznosti jo je govoril prerok; nikar se ga ne boj!

^19:1 Ko Gospod, tvoj Bog, iztrebi narode, katerih deželo ti daje Gospod, tvoj Bog, in ko jih razlastiš in boš prebival v njihovih mestih in hišah,

^19:2 si sredi svoje dežele, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, da jo vzameš v last, oddêli tri mesta!

^19:3 Pripravi si poti in razdêli ozemlje svoje dežele, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v dediščino, na tri dele, da se lahko tja zateče vsak ubijalec.

^19:4 In to je beseda za ubijalca, ki se zateče tja, da ostane živ: Kdor brez vednosti ubije svojega bližnjega, ne da bi ga prej sovražil –

^19:5 na primer, da gre s svojim bližnjim v gozd podirat drevje in njegova roka zamahne s sekiro, da bi posekal drevo, pa železo odleti s toporišča in zadene njegovega bližnjega, da umre –, naj se zateče v katero izmed teh mest, da ostane živ.

^19:6 Sicer pohiti krvni maščevalec, ko mu je srce razgreto, za ubijalcem in ga, ker je pot predolga, dohiti in ubije. In vendar ni zaslužil smrtne obsodbe, ker ga prej ni sovražil.

^19:7 Zato ti zapovedujem tole: Odloči si tri mesta!

^19:8 Če pa Gospod, tvoj Bog, razširi tvoje ozemlje, kakor je prisegel tvojim očetom, in ti da vso deželo, ki jo je obljubil dati tvojim očetom –

^19:9 ker si izpolnjeval to zapoved in delal, kar sem ti danes zapovedal, da ljubi Gospoda, svojega Boga, in hôdi vse dni po njegovih poteh –, tedaj dodaj tem trem še tri mesta!

^19:10 Tako se ne bo prelivala nedolžna kri sredi tvoje dežele, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje kot dediščino; ta kri bi prišla nadte.

^19:11 Če pa kdo svojega bližnjega sovraži in ga zalezuje ter se vzdigne proti njemu in ga udari, da umre, a se potem zateče v katero teh mest,

^19:12 naj starešine njegovega mesta pošljejo ponj in ga spravijo od tam in naj ga dajo v roke krvnemu maščevalcu, da umre.

^19:13 Naj se ne smili tvojemu očesu, temveč odpravi krivdo nedolžne krvi iz Izraela, da ti bo dobro!

^19:14 Ne premikaj meje svojega bližnjega, ki so jo določili predniki, na posesti, ki jo boš podedoval v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, da jo vzameš v last.

^19:15 Naj ne nastopa le ena priča proti možu, ki je zagrešil katero koli hudodelstvo, kateri koli prestopek ali pogrešek; stvar naj se ugotovi po izjavi dveh ali treh prič.

^19:16 Če proti komu nastopi zlonamerna priča in ga obtoži uporništva,

^19:17 naj se moža, ki imata spor, postavita pred Gospoda, pred duhovnike in sodnike, ki bodo v tistih dneh.

^19:18 Sodniki naj stvar natančno preiščejo: in glej, priča je kriva priča, proti svojemu bratu je izpovedala laž;

^19:19 storite mu tako, kakor je on mislil storiti svojemu bratu! Tako odpravi zlo iz svoje srede!

^19:20 Drugi naj to slišijo in naj se bojijo, da ne storijo več take hude stvari v tvoji sredi.

^19:21 Tvoje oko bódi brez usmiljenja: življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo!

^20:1 Kadar greš v boj proti sovražnikom in zagledaš konje in bojne vozove in ljudstvo, številnejše od tebe, se jih ne boj! Kajti s teboj bo Gospod, tvoj Bog, ki te je pripeljal iz egiptovske dežele.

^20:2 Ko boste blizu boja, naj nastopi duhovnik, govori naj ljudstvu

^20:3 in mu reče: »Poslušaj, Izrael! Danes ste pred bojem s sovražniki. Naj vam ne upade srce; ne bojte se in ne plašite se in naj vas ne bo strah pred njimi!

^20:4 Kajti Gospod, vaš Bog, hodi z vami, da se bo bojeval za vas z vašimi sovražniki in vam dal zmago.«

^20:5 Nadzorniki pa naj govorijo ljudstvu in rečejo: »Je kdo pozidal novo hišo, pa je še ni posvetil? – Naj gre in se vrne v svojo hišo, da ne umre v boju in je ne posveti kdo drug.

^20:6 Je kdo zasadil vinograd, pa ga še ni začel uživati? – Naj gre in se vrne v svojo hišo, da ne umre v boju in ga ne začne uživati kdo drug.

^20:7 Se je kdo zaročil z žensko, pa je še ni vzel? – Naj gre in se vrne v svojo hišo, da ne umre v boju in je ne vzame kdo drug.«

^20:8 Nadzorniki naj še naprej govorijo ljudstvu in rečejo: »Je kdo bojazljiv in plašnega srca? – Naj gre in se vrne v svojo hišo, da ne preplaši src svojih bratov, kakor je njegovo srce.«

^20:9 Ko nadzorniki nehajo govoriti ljudstvu, naj postavijo vojvode na čelo ljudstva.

^20:10 Ko se približaš mestu, da bi ga napadel, mu najprej ponudi mir!

^20:11 Če ti odgovori miroljubno in se ti odpre, naj ti bo vse ljudstvo, ki se najde v njem, dolžno opravljati tlako in ti služiti.

^20:12 Če pa ne sklene miru s teboj, ampak se hoče bojevati, ga oblegaj!

^20:13 Ko ti ga Gospod, tvoj Bog, da v roke, pobij vse moške v njem z ostrino meča!

^20:14 Le ženske, otroke, živino in vse, kar je v mestu, ves plen v njem zapleni zase in uživaj plen svojih sovražnikov, ki ti ga da Gospod, tvoj Bog!

^20:15 Tako stôri z vsemi mesti, ki so zelo daleč od tebe in niso izmed mest tehle narodov!

^20:16 Toda v mestih teh ljudstev, ki ti jih Gospod, tvoj Bog, daje kot dedno posest, ne puščaj pri življenju ničesar, kar diha,

^20:17 temveč z zakletvijo popolnoma pokončaj Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog,

^20:18 da vas ne naučijo počenjati vseh gnusob, ki so jih počenjali svojim bogovom, da se ne pregrešite proti Gospodu, svojemu Bogu!

^20:19 Kadar boš kako mesto oblegal veliko dni, da bi ga premagal in zavzel, ne uničuj njegovega drevja, da bi vihtel sekiro proti njemu! Od drevja raje uživaj, nikar ga ne sekaj! Je mar drevo na polju človek, da bi ga moral oblegati?

^20:20 Samo tisto drevje, o katerem veš, da ni za jed, smeš uničiti in posekati, da postaviš oblegovalne naprave zoper mesto, ki se bojuje s teboj, dokler ne podleže.

^21:1 Če se na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, v last, najde ubit človek, ki leži na polju, pa se ne ve, kdo ga je ubil,

^21:2 naj gredo tvoji starešine in sodniki ven in naj zmerijo oddaljenost do mest, ki so okoli ubitega.

^21:3 Starešine tistega mesta, ki je najbližje ubitemu, naj vzamejo junico, ki še ni delala in vlekla v jarmu.

^21:4 In starešine tistega mesta naj peljejo junico v dolino s stalno tekočim potokom, kjer se ni ne oralo ne sejalo, in naj tam v potoku zlomijo junici tilnik.

^21:5 Potem naj pristopijo duhovniki, Levijevi sinovi; kajti njih je izbral Gospod, tvoj Bog, naj mu opravljajo službo in blagoslavljajo v Gospodovem imenu; in po njihovi besedi naj se uredi vsak spor in vsaka poškodba.

^21:6 Vsi starešine tistega mesta, ki je ubitemu najbližje, pa naj si umijejo roke nad junico, ki so ji v potoku zlomili tilnik.

^21:7 Potem naj izjavijo in rečejo: »Naše roke niso prelile te krvi in naše oči tega niso videle.

^21:8 Nakloni, Gospod, spravo svojemu ljudstvu Izraelu, ki si ga odkupil, in ne daj, da bi bila krivda nedolžne krvi sredi tvojega ljudstva Izraela!« S tem bo zanje opravljena sprava za kri.

^21:9 Tako odpraviš krivdo nedolžne krvi iz svoje srede, kajti storil boš, kar je prav v Gospodovih očeh.

^21:10 Kadar greš na vojsko proti sovražniku in ti ga Gospod, tvoj Bog, da v roke in zajameš ujetnike,

^21:11 pa med njimi zagledaš žensko lepe postave in se zaljubiš vanjo in bi jo hotel vzeti za ženo,

^21:12 jo pelji v svojo hišo! Naj si ostriže glavo, obreže nohte,

^21:13 sleče svoje ujetniško oblačilo, ostane v tvoji hiši in mesec dni žaluje za očetom in materjo. Potem smeš iti k njej in se poročiti z njo, da ti bo za ženo.

^21:14 Če pa ti ne ugaja več, jo pústi, naj gre, kamor hoče: nikakor je ne smeš prodati za denar; ne bodi z njo nasilen, ker si jo ponižal!

^21:15 Če ima mož dve ženi, eno, ki jo ljubi, in drugo, ki je ne mara, pa mu rodita sinove, ljubljena in neljubljena, in je prvorojenec sin tiste, ki je ne mara,

^21:16 na dan, ko deli sinovom premoženje v dediščino, ne sme dati prvenstva sinu ljubljene v škodo sinu neljubljene, ki je prvorojenec,

^21:17 temveč mora priznati prvorojenca, sina neljubljene, in mu dati dvojni delež od vsega, kar se najde pri njem. Kajti ta je prvenec njegove moči, njemu gre pravica prvorojenstva.

^21:18 Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta,

^21:19 naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja.

^21:20 Rečeta naj starešinam njegovega mesta: »Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.«

^21:21 Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji.

^21:22 Če kdo naredi greh, ki zasluži smrtno kazen, in ga usmrtijo ter ga obesiš na drevo,

^21:23 naj njegovo truplo ne ostane na drevesu čez noč, ampak ga vsekakor pokoplji še isti dan! Kajti obešenec je preklet od Boga; ne skruni svoje zemlje, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v dediščino!

^22:1 Ne smeš se umakniti, če vidiš, da je zašel vol tvojega brata ali njegova ovca, temveč žival vsekakor pripelji bratu nazaj!

^22:2 Če pa tvoj brat ni blizu tebe in ga ne poznaš, jo spravi v svojo hišo, da bo pri tebi, dokler jo tvoj brat išče; potem mu jo daj nazaj!

^22:3 Prav tako stôri z njegovim oslom in z njegovim plaščem; tako stôri z vsako izgubljeno rečjo svojega brata, ki jo je izgubil, ti pa našel: ne smeš se umakniti.

^22:4 Ne smeš se umakniti, če vidiš, da je osel tvojega brata ali njegov vol padel na poti: vsekakor mu pomagaj, da ga vzdigne!

^22:5 Ženska naj ne nosi moške obleke in moški naj si ne oblači ženskih oblačil; kajti gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, kdor koli to dela.

^22:6 Če ob poti naletiš na ptičje gnezdo, bodisi na kakem drevesu ali na tleh, z mladiči ali z jajci, in stara sedi na mladičih ali na jajcih, ne jemlji stare z mladiči vred!

^22:7 Pústi, da stara odleti, mladiče pa si lahko vzameš, da ti bo dobro in si podaljšaš dneve.

^22:8 Kadar zidaš novo hišo, narêdi na strehi ograjo, da ne spraviš krvi nad svojo hišo, ko bi kdo po nesreči padel z nje.

^22:9 Ne sej dveh vrst semena v svojem vinogradu, da ne zapade celoten pridelek svetišču: kar bo zraslo iz semena, ki si ga posejal, in pridelek vinograda!

^22:10 Ne orji z volom in oslom skupaj!

^22:11 Ne oblači obleke, tkane iz volne in lanu!

^22:12 Narêdi si čopke na štirih vogalih ogrinjala, s katerim se ogrinjaš!

^22:13 Če si kdo vzame ženo in gre k njej, pa jo neha imeti rad

^22:14 in jo obdolži hudih reči in jo spravi na slab glas, ko pravi: »Vzel sem si to ženo, in ko sem se ji približal, je nisem našel več device,«

^22:15 tedaj naj oče in mati mlade žene vzameta dokaz devištva mlade žene in ga odneseta starešinam k vratom.

^22:16 Oče mlade žene naj reče starešinam: »Svojo hčer sem dal temu možu za ženo, pa jo je nehal imeti rad.

^22:17 Glejte, obdolžuje jo hudih reči, ko pravi: ›Tvoje hčere nisem našel več device.‹ Toda tu je dokaz devištva moje hčere.« In razgrneta naj ogrinjalo pred mestnimi starešinami.

^22:18 Nato naj starešine tistega mesta primejo moža in ga kaznujejo.

^22:19 Naložijo naj mu globo sto šeklov srebra in to dajo očetu mlade žene, kajti izraelsko devico je spravil na slab glas. Mora jo imeti za ženo in vse svoje dni je ne sme odsloviti.

^22:20 Če pa se ta stvar izkaže za resnično, ker se pri mladi ženi ni našel dokaz devištva,

^22:21 naj jo odpeljejo k vratom hiše njenega očeta in možje njenega mesta naj jo posujejo s kamenjem, da umre, ker je storila nesramnost v Izraelu: vlačugala se je v hiši svojega očeta. Tako odpravi zlo iz svoje srede!

^22:22 Če najdejo koga, da je ležal pri omoženi ženski, naj umreta oba: moški, ki je ležal pri ženski, in ženska. Tako odpravi zlo iz Izraela!

^22:23 Če je dekle, devica, zaročena možu, pa jo kdo sreča in leži pri njej,

^22:24 oba pripeljite k vratom tistega mesta in ju posujte s kamenjem, da umreta; dekle zato, ker v mestu ni vpila, moškega pa zato, ker je onečastil ženo svojega bližnjega. Tako odpravi zlo iz svoje srede!

^22:25 Če pa kdo na polju sreča zaročeno dekle in ji stori silo in leži pri njej, naj umre samo moški, ki je ležal pri njej.

^22:26 Dekletu pa ne smeš nič storiti; nima greha, ki bi zaslužil smrt; s to stvarjo je namreč tako, kakor če se kdo vzdigne proti svojemu bližnjemu in ga ubije.

^22:27 Kajti na polju jo je srečal in naj je zaročeno dekle tudi vpilo, ni bilo nikogar, ki bi ji lahko prihitel na pomoč.

^22:28 Če kdo sreča dekle, devico, ki ni zaročena, in jo zgrabi in leži pri njej, pa ju najdejo,

^22:29 mora dati moški, ki je ležal pri dekletu, njenemu očetu petdeset šeklov srebra in jo imeti za ženo, ker jo je onečastil. Ne sme je odsloviti vse svoje dni.

^23:1 Nihče naj se ne ženi z ženo svojega očeta in naj ne odgrinja odeje svojega očeta.

^23:2 Kdor ima zmečkana moda ali odrezan moški ud, naj ne pride v Gospodovo občestvo.

^23:3 Noben mešanec naj ne pride v Gospodovo občestvo; tudi do desetega rodu naj njegovi ne pridejo v Gospodovo občestvo.

^23:4 Noben Amónec ne Moábec naj ne pride v Gospodovo občestvo; tudi do desetega rodu naj njihovi ne pridejo v Gospodovo občestvo, vekomaj ne,

^23:5 ker vam niso prišli naproti s kruhom in vodo na poti, ko ste šli iz Egipta, in ker so proti tebi najeli Beórjevega sina Bileáma iz Petórja v Mezopotamiji, da bi te preklel.

^23:6 Gospod, tvoj Bog, pa ni hotel poslušati Bileáma; Gospod, tvoj Bog, ti je spremenil prekletstvo v blagoslov, kajti Gospod, tvoj Bog, te ljubi.

^23:7 Nikoli ne skŕbi za njihov mir in njihov blagor, vse svoje dni ne!

^23:8 Na Edómca ne glej z gnusom, kajti tvoj brat je; na Egipčana ne glej z gnusom, kajti kot tujec si bival v njegovi deželi.

^23:9 Otroci, ki se jim rodijo, smejo v tretjem rodu priti v Gospodovo občestvo.

^23:10 Kadar greš in se utaboriš proti sovražniku, se varuj vsakršne hude reči!

^23:11 Če je pri tebi kdo, ki je postal nečist zaradi tega, kar se mu je pripetilo ponoči, naj gre iz tabora, naj ne hodi v notranjost tabora.

^23:12 Ko se zvečeri, naj se skopa v vodi, po sončnem zahodu pa naj pride v tabor.

^23:13 Zunaj tabora imej poseben kraj in tja ven hôdi!

^23:14 Med svojim orodjem imej lopatico: koplji z njo, ko moraš zunaj počeniti, in potem pokrij, kar je šlo od tebe!

^23:15 Kajti Gospod, tvoj Bog, hodi sredi tvojega tabora, da te rešuje in ti izroča tvoje sovražnike; zato bodi tabor svet, da ne vidi pri tebi nič nespodobnega in se ne odvrne od tebe.

^23:16 Sužnja, ki je od svojega gospodarja pribežal k tebi, ne izročaj njegovemu gospodarju!

^23:17 S teboj naj prebiva v tvoji sredi v kraju, ki ga izbere v enem od tvojih mest, kjer mu je všeč. Ne zatiraj ga!

^23:18 Naj ne bo posvečene vlačuge med Izraelovimi hčerami, ne posvečenega vlačugarja med Izraelovimi sinovi.

^23:19 Ne prinašaj vlačugarske nagrade ne pasjega plačila v hišo Gospoda, svojega Boga, za kakršno koli zaobljubo! Kajti oboje je gnusoba Gospodu, tvojemu Bogu.

^23:20 Ne jemlji obresti od svojega brata: obresti za denar, obresti za hrano, obresti za kakršno koli reč, ki se posoja na obresti!

^23:21 Tujcu smeš posojati na obresti, bratu pa ne, da te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, v vsem, česar se loti tvoja roka v deželi, v katero greš, da jo vzameš v last!

^23:22 Kadar narediš zaobljubo Gospodu, svojemu Bogu, je ne odlašaj izpolniti! Kajti Gospod, tvoj Bog, jo bo strogo terjal od tebe in na tebi bi bil greh.

^23:23 Če pa se vzdržiš zaobljube, na tebi ni greha.

^23:24 A kar je prišlo s tvojih ustnic, to izpolni in stôri, kakor si prostovoljno obljubil Gospodu, svojemu Bogu, kar si govoril s svojimi usti!

^23:25 Če prideš v vinograd svojega bližnjega, smeš jesti grozdje, kolikor želiš, da se nasitiš, v posodo pa ne smeš devati.

^23:26 Če prideš v žito svojega bližnjega, smeš z roko smukati klase, s srpom pa ne smeš žeti žita svojega bližnjega.

^24:1 Če kdo vzame žensko in se z njo poroči in če ona potem ne najde naklonjenosti v njegovih očeh, ker je na njej našel kaj zoprnega, pa ji napiše ločitveni list, ji ga da v roke, jo odslovi iz svoje hiše,

^24:2 ona pa odide iz hiše in gre in postane žena drugega,

^24:3 pa jo ta drugi mož, ki si jo je vzel za ženo, neha imeti rad, ji napiše ločitveni list, ji ga da v roke, jo odslovi iz svoje hiše, ali pa ta drugi mož, ki si jo je vzel za ženo, umre,

^24:4 je njen prvi mož, ki jo je odslovil, ne sme ponovno vzeti, da bi mu bila za ženo, potem ko je postala nečista. Kajti to je gnusoba pred Gospodom; ne spravljaj v greh dežele, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v last!

^24:5 Če se je kdo pred kratkim oženil, naj ne odhaja v vojsko in naj se mu ne nalaga nikakršno opravilo; prost naj bo eno leto za hišo in naj razveseljuje ženo, ki jo je vzel.

^24:6 Ne jemlji v zastavo ročnega mlina ali njegovega zgornjega kamna; kajti življenje bi vzel v zastavo.

^24:7 Če koga zalotijo, da je ugrabil katerega izmed bratov, izmed Izraelovih sinov, z njim surovo ravnal in ga prodal, naj ugrabitelj umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede!

^24:8 Glej, da boš pri gobavi bolezni vestno naredil vse tako, kakor te učijo levitski duhovniki; ravnajte natančno tako, kakor sem jim zapovedal!

^24:9 Spomni se, kaj je Gospod, tvoj Bog, storil Mirjam na poti, ko ste šli iz Egipta!

^24:10 Če daš svojemu bližnjemu kar koli na pósodo, ne hôdi v njegovo hišo, da bi od njega vzel zastavo!

^24:11 Zunaj postoj in ta, ki mu posojaš, naj zastavo prinese k tebi ven.

^24:12 Če je to ubožec, ne hôdi spat, ko imaš njegovo zastavo pri sebi!

^24:13 Vsekakor mu vrni zastavo ob sončnem zahodu, da leže spat s svojim plaščem in te blagoslovi; zate pa bo to pravičnost pred Gospodom, tvojim Bogom.

^24:14 Ne izkoriščaj ubogega in revnega dninarja, bodisi da je izmed tvojih bratov ali izmed tujcev, ki so v tvoji deželi, znotraj tvojih vrat!

^24:15 Še tisti dan ga plačaj, da ne zaide sonce nad njegovim plačilom! Kajti ubog je in njegova duša hrepeni po tem; sicer bo vpil zoper tebe h Gospodu in na tebi bo greh.

^24:16 Očetje naj ne bodo usmrčeni zaradi sinov in sinovi ne zaradi očetov: vsak naj bo usmrčen za svoj greh.

^24:17 Ne krati pravice tujcu in siroti in ne jemlji vdovi oblačila v zastavo!

^24:18 Spomni se, da si bil suženj v Egiptu in da te je Gospod, tvoj Bog, odkupil od tam! Zato ti zapovedujem, da izpolniš to besedo.

^24:19 Kadar žanješ žito na polju in pozabiš kak snop na polju, se ne vračaj, da bi ga vzel! Naj bo za tujca, siroto in vdovo, da te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, pri vsem delu tvojih rok.

^24:20 Kadar klatiš olive, ne raziskuj vej za seboj; naj bo za tujca, siroto in vdovo.

^24:21 Kadar trgaš v svojem vinogradu, ne paberkuj za seboj; naj bo za tujca, siroto in vdovo.

^24:22 Spomni se, da si bil suženj v egiptovski deželi; zato ti zapovedujem, da izpolniš to besedo.

^25:1 Kadar nastane spor med možmi in pridejo k sodbi, da bi jim sodili, naj pravičnega oprostijo, krivičnega pa obsodijo.

^25:2 Če je krivični zaslužil udarce, naj sodnik ukaže, da ga položijo na tla in mu vpričo njega dajo toliko udarcev, kolikor je primerno njegovi krivdi.

^25:3 Štirideset udarcev naj mu dajo, več ne, da ne bo tvoj brat, če bi mu dali še veliko več udarcev, onečaščen v tvojih očeh.

^25:4 Ne zavezuj gobca volu, kadar vrši žito!

^25:5 Če bratje bivajo skupaj in eden izmed njih umre, pa nima sina, naj se žena umrlega ne moži ven s tujcem. Njen svak naj gre k njej in si jo vzame za ženo in ji izpolni svaško dolžnost.

^25:6 Prvorojenec, ki ga bo rodila, naj se imenuje po njegovem umrlem bratu, da se njegovo ime ne izbriše iz Izraela.

^25:7 Če pa mož ne mara vzeti svakinje, naj gre svakinja k mestnim vratom k starešinam in reče: »Moj svak noče ohraniti imena svojega brata v Izraelu, noče mi izpolniti svaške dolžnosti.«

^25:8 Starešine njegovega mesta naj ga pokličejo in mu prigovarjajo. Če vztraja in reče: »Ne maram je vzeti,«

^25:9 naj njegova svakinja stopi k njemu pred očmi starešin, mu sezuje sandalo in mu pljune v obraz. Potem naj spregovori in reče: »Tako naj se stori možu, ki noče zidati hiše svojemu bratu.«

^25:10 In njegovo ime naj se v Izraelu glasi hiša sezutega.

^25:11 Če se tepeta moška, mož in njegov brat, in se približa žena enega, da bi rešila svojega moža iz rok tistega, ki ga tepe, pa iztegne roko in ga zgrabi za sram,

^25:12 ji odsekaj roko; tvoje oko naj bo brez usmiljenja.

^25:13 Ne imej v svoji vreči dveh vrst uteži, večje in manjše!

^25:14 Ne imej v svoji hiši dveh vrst škafov, večjega in manjšega!

^25:15 Imej celo in pravilno utež, imej cel in pravilen škaf, da se ti podaljšajo dnevi na zemlji, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog!

^25:16 Kajti gnusoba je Gospodu, tvojemu Bogu, vsak, ki dela te reči, vsak, ki ravna nepošteno.

^25:17 Spominjaj se, kaj ti je storil Amálek na poti, ko ste šli iz Egipta;

^25:18 kako te je na poti napadel in pobil pri tebi vse, ki so opešali in zaostali za teboj, ko si bil izčrpan in utrujen, in se ni bal Boga!

^25:19 Ko ti torej Gospod, tvoj Bog, nakloni mir pred vsemi tvojimi sovražniki okrog in okrog v deželi, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje, da jo kot dediščino vzameš v last, izbriši spomin na Amáleka izpod neba! Ne pozabi!

^26:1 Ko prideš v deželo, ki ti jo Gospod, tvoj Bog, daje v dedno posest, in jo vzameš v last in se v njej naseliš,

^26:2 vzemi nekaj prvin vseh zemeljskih sadov, ki jih dobiš iz svoje dežele, katero ti daje Gospod, tvoj Bog, daj jih v koš in pojdi na kraj, ki ga izbere Gospod, tvoj Bog, da tam prebiva njegovo ime!

^26:3 Potem pridi k duhovniku, ki bo tiste dni, in mu reci: »Danes pričujem Gospodu, tvojemu Bogu, da sem prišel v deželo, za katero je Gospod prisegel našim očetom, da nam jo bo dal.«

^26:4 Duhovnik naj vzame koš iz tvoje roke in ga postavi pred oltar Gospoda, tvojega Boga.

^26:5 Potem spregovôri in reci pred Gospodom, svojim Bogom: »Moj oče je bil blodeč Aramejec. Šel je v Egipt in je tam z malo ljudmi tujčeval. Tam pa je nastal iz njega velik, močan in številen narod.

^26:6 Toda Egipčani so hudo ravnali z nami, stiskali so nas in nam nalagali težko tlako.

^26:7 In vpili smo h Gospodu, Bogu naših očetov, in Gospod je slišal naš glas in videl našo bedo, težavo in stisko.

^26:8 Gospod nas je izpeljal iz Egipta z močno roko in z iztegnjenim laktom, z veliko strahoto, z znamenji in s čudeži.

^26:9 Pripeljal nas je v ta kraj in nam dal to deželo, v kateri se cedita mleko in med.

^26:10 In zdaj, glej, prinašam prvine sadov zemlje, ki si mi jo dal, Gospod.« Tako postavi koš pred Gospoda, svojega Boga, in se prikloni pred Gospodom, svojim Bogom!

^26:11 Z levitom in tujcem, ki sta v tvoji sredi, se vesêli vseh dobrot, ki jih je Gospod, tvoj Bog, dal tebi in tvoji hiši!

^26:12 Ko v tretjem letu, letu desetine, oddaš celo desetino vsega svojega pridelka in jo daš levitu, tujcu, siroti in vdovi, da se do sitega najedo znotraj tvojih vrat,

^26:13 reci pred Gospodom, svojim Bogom: »Odpravil sem iz hiše, kar je bilo posvečenega, in dal tudi levitu, tujcu, siroti in vdovi natanko po tvoji zapovedi, ki si mi jo dal; nobene od tvojih zapovedi nisem prestopil in ne pozabil.

^26:14 Od tega nisem jedel ob žalovanju, od tega nisem ničesar oddal, ko sem bil nečist, in od tega nisem ničesar dal kakemu mrliču; poslušal sem glas Gospoda, svojega Boga, storil sem čisto tako, kakor si mi zapovedal.

^26:15 Ozri se dol iz svojega svetega bivališča, iz nebes, in blagoslôvi svoje ljudstvo Izrael in zemljo, ki si nam jo dal, kakor si prisegel našim očetom, deželo, v kateri se cedita mleko in med.«

^26:16 Danes ti Gospod, tvoj Bog, zapoveduje, da izpolnjuj te zakone in odloke; vestno jih torej izpolnjuj z vsem srcem in vso dušo!

^26:17 Gospoda si danes pripravil k izjavi, da bo tvoj Bog in da boš hodil po njegovih poteh in izpolnjeval njegove zakone, zapovedi in odloke ter poslušal njegov glas.

^26:18 In Gospod je danes pripravil tebe k izjavi, da boš ljudstvo njegove osebne lastnine, kakor ti je obljubil, in da boš izpolnjeval vse njegove zapovedi,

^26:19 da te postavi visoko v hvali, imenu in sijaju nad vse narode, ki jih je naredil, in da boš sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu, kakor je govoril.

^27:1 Mojzes je z Izraelovimi starešinami ljudstvu zapovedal in rekel: »Izpolnjujte vso zapoved, ki vam jo danes dajem!

^27:2 Ko pridete čez Jordan v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, si postavi velike kamne, jih pobeli z apnom

^27:3 in nanje napiši vse besede te postave, ko prideš čez, da prideš v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, v deželo, v kateri se cedita mleko in med, kakor ti je obljubil Gospod, Bog tvojih očetov.

^27:4 Ko torej pridete čez Jordan, postavite te kamne, kakor vam danes zapovedujem, na gori Ebál in jih pobeli z apnom!

^27:5 Postavi tam tudi oltar Gospodu, svojemu Bogu, oltar iz kamnov, nad katerimi ne smeš vihteti železa:

^27:6 iz neobdelanih kamnov postavi oltar Gospoda, svojega Boga, in na njem daruj žgalne daritve Gospodu, svojemu Bogu,

^27:7 in žrtvuj mirovne daritve in tam jej in se vesêli pred Gospodom, svojim Bogom!

^27:8 Na kamne napiši prav razločno vse besede te postave!«

^27:9 Mojzes je z levitskimi duhovniki govoril vsemu Izraelu in rekel: »Molče poslušaj, Izrael! Ta dan si postal ljudstvo Gospoda, svojega Boga.

^27:10 Poslušaj torej glas Gospoda, svojega Boga, in izpolnjuj njegove zapovedi in zakone, ki ti jih danes zapovedujem.«

^27:11 Tisti dan je Mojzes zapovedal ljudstvu in rekel:

^27:12 Ko pridete čez Jordan, naj tile stojijo na gori Garizím, da blagoslovijo ljudstvo: Simeon, Levi, Juda, Isahár, Jožef in Benjamin;

^27:13 in tile naj stojijo na gori Ebál za preklinjanje: Ruben, Gad, Aser, Zábulon, Dan in Neftáli.

^27:14 Leviti naj spregovorijo in vsem Izraelovim možem rečejo s povzdignjenim glasom:

^27:15 »Preklet, kdor naredi rezano ali ulito podobo, gnusobo Gospodu, delo rokodelčevih rok, in jo postavi na skrivnem! In vse ljudstvo naj odgovori in reče: ›Amen.‹

^27:16 Preklet, kdor zaničuje očeta in mater! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:17 Preklet, kdor prestavi mejnik svojega bližnjega! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:18 Preklet, kdor zapelje slepega na poti! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:19 Preklet, kdor izkrivlja pravico tujca, sirote in vdove! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:20 Preklet, kdor leže k ženi svojega očeta, ker odgrinja odejo svojega očeta! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:21 Preklet, kdor leže h kateri koli živali! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:22 Preklet, kdor leže k sestri, hčeri svojega očeta ali hčeri svoje matere! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:23 Preklet, kdor leže k svoji tašči! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:24 Preklet, kdor na skrivnem ubije svojega bližnjega! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:25 Preklet, kdor vzame darilo, da prelije kri nedolžnega! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹

^27:26 Preklet, kdor ne potrjuje besed te postave s tem, da bi jih izpolnjeval! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹«

^28:1 Če pa boš natančno poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in vestno izpolnjeval vse njegove zapovedi, ki ti jih danes dajem, te bo Gospod, tvoj Bog, postavil visoko nad vse narode na zemlji.

^28:2 In nadte bodo prišli vsi ti blagoslovi in te dosegli, če boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga.

^28:3 Blagoslovljen boš v mestu in blagoslovljen boš na polju.

^28:4 Blagoslovljen bo sad tvojega telesa, sad tvoje zemlje, sad tvoje živine, prireja tvojega goveda in prirastek tvoje drobnice.

^28:5 Blagoslovljena bosta tvoj koš in tvoje nečke.

^28:6 Blagoslovljen boš ob prihodu in blagoslovljen boš ob odhodu.

^28:7 Gospod bo porazil pred teboj sovražnike, ki se vzdigujejo zoper tebe: po eni poti bodo prišli proti tebi, po sedmih pa bodo pobegnili pred teboj.

^28:8 Gospod bo zapovedal blagoslovu, da bo s teboj v tvojih žitnicah in pri vsem, česar se lotijo tvoje roke, in te bo blagoslovil v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.

^28:9 Gospod te bo postavil za sveto ljudstvo, kakor ti je prisegel, če boš izpolnjeval zapovedi Gospoda, svojega Boga, in hodil po njegovih poteh.

^28:10 In vsa ljudstva na zemlji bodo videla, da je nad teboj razglašeno Gospodovo ime, in se te bodo bala.

^28:11 Gospod te bo obsul z dobrotami: s sadom tvojega telesa, s sadom tvoje živine in s sadom tvoje zemlje v deželi, za katero je Gospod prisegel tvojim očetom, da ti jo bo dal.

^28:12 Gospod ti bo odprl svojo bogato zakladnico, nebo; tako bo dajal tvoji deželi dežja ob pravem času in blagoslovil bo vse delo tvojih rok. Mnogim narodom boš posojal, ti pa ne boš jemal na pósodo.

^28:13 Gospod te bo naredil za glavo in ne za rep; samo navzgor boš šel in nikoli navzdol, če boš poslušal zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki ti jih danes dajem, in jih vestno izpolnjeval

^28:14 in se ne boš odvrnil od nobene izmed besed, ki vam jih danes zapovedujem, ne na desno ne na levo, da bi šel za drugimi bogovi in jim služil.

^28:15 Če pa ne boš poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da bi vestno izpolnjeval vse njegove zapovedi in zakone, ki ti jih danes zapovedujem, bodo prišla nadte in te zadela vsa tale prekletstva.

^28:16 Preklet boš v mestu in preklet na polju.

^28:17 Prekleta bosta tvoj koš in tvoje nečke.

^28:18 Preklet bo sad tvojega telesa in sad tvoje zemlje, prireja tvojega goveda in prirastek tvoje drobnice.

^28:19 Preklet boš ob prihodu in preklet ob odhodu.

^28:20 Gospod pošlje nadte prekletstvo, zmešnjavo in grozo pri vsem, česar se loti tvoja roka, kar boš delal, dokler ne boš pokončan in hitro uničen zaradi hudobije svojih del, ker si me zapustil.

^28:21 Gospod bo storil, da se te bo prijela kuga, dokler te ne iztrebi iz dežele, v katero greš, da jo vzameš v last.

^28:22 Gospod te bo udaril s sušico, z vročico, vnetjem, opeklinami, s sušo, snetjo in z rjo; zasledovale te bodo, dokler te ne uničijo.

^28:23 Nebo nad tvojo glavo bo bron, zemlja pod teboj pa železo.

^28:24 Gospod bo dež za tvojo deželo spremenil v pesek in prah; z neba bo padal nate, dokler ne boš pokončan.

^28:25 Gospod te bo porazil pred tvojimi sovražniki; po eni poti boš odšel nadnje, po sedmih boš pobegnil pred njimi, tako da boš vsem kraljestvom na zemlji zbujal grozo.

^28:26 Tvoje truplo bo v živež vsem pticam neba in zverem zemlje in nihče jih ne bo odganjal.

^28:27 Gospod te bo udaril z egiptovskimi tvori, z bulami, s srbečico in z garjami, tako da ne boš mogel ozdraveti.

^28:28 Gospod te bo udaril z blaznostjo, s slepoto in z zmedenostjo srca,

^28:29 in sredi belega dne boš tipal, kakor slepec tipa v temi; ne boš imel uspeha na svojih poteh; vse dni te bodo stiskali in ropali in nihče ti ne bo pomagal.

^28:30 Zaročil se boš z žensko, a drug moški bo ležal pri njej; postavil boš hišo, pa ne boš prebival v njej; zasadil boš vinograd, pa ga ne boš užival.

^28:31 Tvojega vola bodo zaklali pred tvojimi očmi, a ne boš jedel od njega; tvojega osla bodo odvlekli izpred tebe in ti ga ne bodo vrnili; tvojo drobnico bodo dali tvojim sovražnikom in nihče ti ne bo pomagal.

^28:32 Tvoje sinove in hčere bodo dali drugemu ljudstvu; tvoje oči bodo to videle in ves dan koprnele po njih, a tvoja roka bo brez moči.

^28:33 Sad tvoje zemlje in ves tvoj pridelek bo pojedlo ljudstvo, ki ga ne poznaš, in vse dni te bodo le stiskali in tlačili.

^28:34 In zmešalo se ti bo ob gledanju tega, kar bodo videle tvoje oči.

^28:35 Gospod te bo udaril s hudimi tvori na kolenih in po stegnih, tako da ne boš mogel ozdraveti; imel jih boš od podplatov do temena.

^28:36 Gospod bo tebe in tvojega kralja, ki ga boš postavil nadse, odpeljal k narodu, ki ga nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, in tam boš služil drugim bogovom, lesu in kamnu.

^28:37 Postal boš zgražanje, pregovor in posmeh za vsa ljudstva, h katerim te odpelje Gospod.

^28:38 Veliko semena boš nesel na polje, pa malo nažel, ker ga bodo požrle kobilice.

^28:39 Vinograd boš zasadil in obdeloval, pa vina ne boš pil, niti trgal ne boš, ker ga bo snedel črv.

^28:40 Oljke boš imel po vsej svoji pokrajini, pa se ne boš mazilil z oljem, ker se ti bodo oljke osule.

^28:41 Sinovi in hčere se ti bodo rodili, pa jih ne boš imel, ker bodo šli v ujetništvo.

^28:42 Vsega tvojega drevja in sadu tvoje zemlje se bo polastil mrčes.

^28:43 Tujec, ki je v tvoji sredi, bo stopal nadte više in više, ti pa se boš pogrezal niže in niže.

^28:44 Posojal ti bo, ti pa mu ne boš posojal; on bo glava, ti pa rep.

^28:45 Vsa ta prekletstva bodo prišla nadte, te preganjala in zadevala, dokler ne boš pokončan, ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da bi izpolnjeval njegove zapovedi in zakone, ki ti jih je zapovedal.

^28:46 Na tebi in tvojem zarodu bodo kot znamenje in čudo na veke.

^28:47 Ker nisi z veseljem in z zadovoljnim srcem služil Gospodu, svojemu Bogu, ko si imel vsega v obilju,

^28:48 boš moral ob lakoti in žeji, v nagoti in pomanjkanju vsega služiti svojim sovražnikom, ki ti jih pošlje Gospod. Železen jarem ti bo dajal na vrat, dokler te ne pokonča.

^28:49 Gospod bo od daleč, od konca zemlje, pripeljal nadte narod, ki leti kakor orel, narod, katerega jezika ne razumeš,

^28:50 narod trdega obraza, ki ne spoštuje starčka in se ne usmili dečka.

^28:51 Žrl bo sad tvoje živine in sad tvoje zemlje, dokler te ne pokonča; ne bo ti pustil ne žita ne vina ne olja, ne prireje tvojega goveda ne prirastka tvoje drobnice, dokler te ne uniči.

^28:52 Oblegal te bo v vseh tvojih mestih po vsej tvoji deželi, dokler se ne bodo zrušili tvoji visoki in trdni zidovi, na katere si se zanašal; oblegal te bo v vseh tvojih mestih po vsej tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.

^28:53 Ti pa boš v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik, moral jesti sad svojega telesa, meso svojih sinov in hčera, ki ti jih je dal Gospod, tvoj Bog.

^28:54 Tudi najnežnejši in najrahločutnejši izmed tvojih mož bo s hudobnim očesom gledal na svojega brata, na ženo svojega naročja in na tiste sinove, ki mu še ostanejo,

^28:55 tako da ne bo dal nobenemu izmed njih od mesa svojih sinov, ki ga bo jedel, ker mu ne bo ostalo nič več v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik v vseh tvojih mestih.

^28:56 Tudi najnežnejša in najrahločutnejša izmed tvojih žensk, ki od rahločutnosti in nežnosti ne bi niti poskusila položiti svojega stopala na zemljo, bo s hudobnim očesom gledala na moža svojega naročja, na sina in hčer,

^28:57 na posteljico, ki pride izmed njenih nog, in na sinove, ki jih bo rodila; kajti ob pomanjkanju vsega bo to na skrivnem jedla – v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik v tvojih mestih.

^28:58 Če ne boš vestno izpolnjeval vseh besed te postave, ki so zapisane v tej knjigi, in se ne boš bal tega vzvišenega in strah vzbujajočega imena – Gospoda, svojega Boga,

^28:59 bo Gospod tebe in tvoj zarod udaril z izrednimi nadlogami, z velikimi in dolgotrajnimi nadlogami in s hudimi in dolgotrajnimi boleznimi.

^28:60 Spet bo spravil nadte vse egiptovske kužne bolezni, pred katerimi te je groza, in se te bodo prijele.

^28:61 Tudi vsakovrstne bolezni in nadloge, ki niso zapisane v knjigi te postave, bo Gospod poslal nadte, dokler te ne pokončajo.

^28:62 Tako vas bo ostalo le malo, čeprav vas je bilo veliko, kakor je zvezd na nebu, ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga.

^28:63 Kakor se je Gospod veselil nad vami, da vam je delal dobro in vas množil, tako se bo Gospod veselil nad vami, da vas uniči in pokonča. Iztrebljeni boste iz dežele, v katero greš, da jo vzameš v last.

^28:64 In Gospod te bo razkropil med vsa ljudstva od enega do drugega konca zemlje in tam boš služil drugim bogovom, ki jih nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, lesu in kamnu.

^28:65 Med temi narodi ne boš imel miru in za tvojo nogo ne bo počivališča; in Gospod ti bo tam dal trepetajoče srce, pešajoče oči in obupano dušo.

^28:66 Tvoje življenje bo viselo pred teboj na nitki, noč in dan se boš tresel in ne boš zaupal vanj.

^28:67 Zjutraj boš rekel: »O da bi bil že večer!« in zvečer boš rekel: »O da bi bilo že jutro!« To bo zaradi trepetanja tvojega srca od strahu in zaradi tega, kar bodo videle tvoje oči.

^28:68 In Gospod te bo na ladjah popeljal nazaj v Egipt po poti, o kateri sem ti rekel, da je ne boš nikoli več videl. Tam boste sami sebe prodajali za sužnje in dekle svojim sovražnikom, pa ne bo nikogar, ki bi vas kupil.

^28:69 To so besede zaveze, za katero je Gospod zapovedal Mojzesu, naj jo sklene z Izraelovimi sinovi v moábski deželi poleg zaveze, ki jo je z njimi sklenil na Horebu.

^29:1 Mojzes je sklical ves Izrael in jim rekel: Videli ste vse, kar je Gospod v egiptovski deželi pred vašimi očmi storil faraonu, vsem njegovim služabnikom in vsej njegovi deželi:

^29:2 velike preizkušnje, ki so jih videle tvoje oči, znamenja in tiste velike čudeže.

^29:3 Toda Gospod vam do tega dne ni dal srca, da bi umeli, oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali.

^29:4 Štirideset let sem vas vodil po puščavi. Vaša oblačila niso razpadla na vas in tvoje obuvalo ni razpadlo na nogi.

^29:5 Kruha niste jedli in vina in opojne pijače niste pili, da bi spoznali, da sem jaz Gospod, vaš Bog.

^29:6 Ko ste prišli v ta kraj, sta šla proti vam v boj hešbónski kralj Sihón in bašánski kralj Og, pa smo ju pobili.

^29:7 Zavzeli smo njuno deželo in jo dali v dedno posest Rúbenovcem, Gádovcem in polovici Manásejevega rodu.

^29:8 Držite se besed te zaveze in jih izpolnjujte, da boste imeli uspeh pri vsem, kar delate!

^29:9 Vi vsi stojite danes pred Gospodom, svojim Bogom: vaši rodovni poglavarji, starešine, nadzorniki, vsi Izraelovi možje,

^29:10 vaši otroci, vaše žene in tvoj tujec, ki je sredi tvojega tabora, od tega, ki ti seka drva, do tistega, ki ti nosi vodo,

^29:11 da stopiš v zavezo Gospoda, svojega Boga, in v njegovo zakletev, ki jo Gospod, tvoj Bog, danes sklepa s teboj,

^29:12 da te danes postavi za svoje ljudstvo in da bo on tvoj Bog, kakor ti je obljubil in kakor je prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.

^29:13 Toda te zaveze in te zakletve ne sklepam samo z vami,

^29:14 ampak tako s tem, ki stoji danes tu z nami pred Gospodom, našim Bogom, kakor tudi s tistim, ki ga danes ni tukaj z nami.

^29:15 Saj veste, kako smo prebivali v egiptovski deželi in kako smo hodili sredi narodov, mimo katerih ste šli.

^29:16 Videli ste njihove ostudnosti in malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so pri njih.

^29:17 Naj ne bo med vami moškega ali ženske ali družine ali rodu, katerega srce bi se danes odvrnilo od Gospoda, našega Boga, da bi šel služit bogovom tistih narodov. Naj ne bo med vami korenine, ki rodi strup in pelin.

^29:18 Naj se nihče, ki sliši besede te zakletve, ne blagoslavlja v svojem srcu in naj ne reče: »Srečen bom, čeprav bom hodil v zakrknjenosti svojega srca.« To bi pogubilo namakano in suho hkrati.

^29:19 Gospod mu ne bo hotel odpustiti, ampak se bo vnela Gospodova jeza in njegova gorečnost proti temu človeku, in vse prekletstvo, zapisano v tej knjigi, se bo zgrnilo nadenj in Gospod bo izbrisal njegovo ime izpod neba.

^29:20 Gospod ga bo v njegovo nesrečo izločil iz vseh Izraelovih rodov po prekletstvih zaveze, ki je zapisana v tej knjigi postave.

^29:21 Prihodnji rod, vaši sinovi, ki nastopijo za vami, in tujec, ki pride iz daljne dežele, bodo rekli, ko bodo videli nadloge te dežele in bolezni, s katerimi jo je udaril Gospod:

^29:22 »Vsa zemlja je žveplo in sol in pogorišče; nihče je ne obseja, nič ne poganja, nobena trava ne raste na njej, kakor po razdejanju Sódome in Gomóre, Adme in Cebojíma, ki jih je Gospod razrušil v svoji jezi in srdu.«

^29:23 In vsi narodi bodo rekli: »Zakaj je Gospod tako storil tej deželi? Kaj pomeni razvnetje te velike jeze?«

^29:24 In rekli bodo: »Ker so zapustili zavezo Gospoda, Boga svojih očetov, ki jo je sklenil z njimi, ko jih je izpeljal iz egiptovske dežele.

^29:25 Šli so in služili drugim bogovom in se jim priklanjali, bogovom, ki jih niso poznali in ki jim jih ni določil.

^29:26 Zato se je vnela Gospodova jeza proti tej deželi, da je spravil nadnjo vse prekletstvo, ki je zapisano v tej knjigi.

^29:27 V jezi in srdu in veliki togoti jih je Gospod izruval iz njihove zemlje in jih pahnil v drugo deželo, kakor je danes.«

^29:28 Skrivne reči pripadajo Gospodu, našemu Bogu, kar pa je razodeto, je na veke za nas in za naše sinove, da bi izpolnjevali vse besede te postave.

^30:1 Kadar pridejo nadte vse te reči, blagoslov in prekletstvo, ki sem ju položil predte, in si jih boš vzel k srcu med vsemi narodi, med katere te je pregnal Gospod, tvoj Bog,

^30:2 in se povrneš h Gospodu, svojemu Bogu, in boš poslušal njegov glas, ti in tvoji sinovi, natanko tako, kakor vam danes zapovedujem, z vsem srcem in vso dušo,

^30:3 tedaj bo Gospod obrnil tvojo usodo in se te usmilil in te spet zbral izmed vseh ljudstev, med katera te je razkropil Gospod, tvoj Bog.

^30:4 Četudi bi bil razkropljen do konca neba, te bo Gospod, tvoj Bog, zbral in te vzel od tam.

^30:5 Gospod, tvoj Bog, te bo pripeljal v deželo, ki so jo imeli v lasti tvoji očetje, in jo boš vzel v last; naredil te bo srečnejšega in številnejšega od tvojih očetov.

^30:6 Gospod, tvoj Bog, bo obrezal tvoje srce in srce tvojega zaroda, da boš z vsem srcem in vso dušo ljubil Gospoda, svojega Boga, da boš živel.

^30:7 In Gospod, tvoj Bog, bo naložil vsa ta prekletstva na tvoje nasprotnike in tiste, ki te sovražijo, ki so te preganjali.

^30:8 Ti pa boš spet poslušal Gospodov glas in izpolnjeval vse njegove zapovedi, ki ti jih danes zapovedujem.

^30:9 Gospod, tvoj Bog, te bo obsul z obiljem dobrega pri vsem delu tvojih rok, pri sadu tvojega telesa, pri sadu tvoje živine in pri sadu tvoje zemlje. Kajti Gospod se te bo v tvojo srečo spet veselil, kakor se je veselil tvojih očetov,

^30:10 če boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in izpolnjeval njegove zapovedi in zakone, zapisane v tej knjigi postave, če se z vsem srcem in vso dušo povrneš h Gospodu, svojemu Bogu.

^30:11 Kajti ta zapoved, ki ti jo danes dajem, zate ni pretežka in ni oddaljena.

^30:12 Ni na nebu, da bi mogel reči: »Kdo se bo za nas povzpel v nebesa, da nam jo prinese in jo da slišati, da jo bomo mogli izpolniti?«

^30:13 Tudi ni onkraj morja, da bi mogel reči: »Kdo se bo za nas odpravil čez morje, da nam jo prinese in jo da slišati, da jo bomo mogli izpolniti?«

^30:14 Kajti prav blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpolnjuješ.

^30:15 Glej, danes sem položil predte življenje in srečo, smrt in nesrečo,

^30:16 ko sem ti danes zapovedal, da ljubi Gospoda, svojega Boga, da hôdi po njegovih poteh in izpolnjuj njegove zapovedi, zakone in odloke. Tako boš živel in se množil, in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslavljal v deželi, v katero greš, da jo vzameš v last.

^30:17 Če pa se tvoje srce obrne in ne boš poslušal in se boš dal zapeljati, da bi se priklanjal drugim bogovom in jim služil,

^30:18 vam danes naznanjam, da boste gotovo uničeni; ne boste podaljšali dni v deželi, v katero greš, ko greš čez Jordan, da jo vzameš v last.

^30:19 Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod,

^30:20 tako da ljubiš Gospoda, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga držiš. Kajti v tem je tvoje življenje in dolgost tvojih dni, ki jih smeš preživeti v deželi, za katero je Gospod prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jim jo bo dal.

^31:1 Mojzes je šel in vsemu Izraelu govoril te besede.

^31:2 Rekel jim je: »Sto dvajset let sem star danes; ne morem več odhajati in prihajati; in Gospod mi je rekel: ›Ne pojdeš čez ta Jordan.‹

^31:3 Gospod, tvoj Bog, bo šel čez pred teboj; on bo pokončal pred teboj te narode, da jih razlastiš. In Józue pojde pred teboj, kakor je rekel Gospod.

^31:4 Gospod jim bo storil, kakor je storil Sihónu in Ogu, kraljema Amoréjcev, in njuni deželi, ki jih je pokončal.

^31:5 Ko vam jih bo Gospod izročil, jim storite natanko po zapovedi, ki sem vam jo danes zapovedal!

^31:6 Bodite krepki in pogumni, ne bojte se in ne trepetajte pred njimi! Kajti Gospod, tvoj Bog, hodi s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil.«

^31:7 Tedaj je Mojzes poklical Józueta in mu pred očmi vsega Izraela rekel: »Bodi krepak in odločen! Kajti ti boš šel s tem ljudstvom v deželo, za katero je Gospod prisegel njihovim očetom, da jim jo bo dal, in ti jim jo boš razdelil v dediščino.

^31:8 Gospod hodi pred teboj; on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in se ne pláši!«

^31:9 Mojzes je zapisal to postavo in jo dal duhovnikom, Levijevim sinovom, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, in vsem Izraelovim starešinam.

^31:10 In Mojzes jim je zapovedal in rekel: »Vsako sedmo leto, ob času odpustnega leta, na šotorski praznik,

^31:11 ko pride ves Izrael, da se prikaže pred obličjem Gospoda, tvojega Boga, na kraju, ki ga izbere, beri to postavo pred vsem Izraelom v njihova ušesa!

^31:12 Zberi ljudstvo, može, žene, otroke in tujce, ki so znotraj tvojih vrat! Naj slišijo, naj se naučijo, da se bodo bali Gospoda, vašega Boga, in vestno izpolnjevali vse besede te postave.

^31:13 In njihovi sinovi, ki je še ne poznajo, naj slišijo, naj se naučijo bati Gospoda, vašega Boga, vse dni, ki jih boste preživeli v deželi, kamor greste čez Jordan, da jo vzamete v last.«

^31:14 Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, bližajo se dnevi, ko boš umrl. Pokliči Józueta in stopita v shodni šotor, da mu dam zapovedi!« Mojzes in Józue sta šla in stopila v shodni šotor.

^31:15 Tedaj se je Gospod prikazal pri šotoru kot oblačen steber in oblačni steber je stal pri vhodu v šotor.

^31:16 In Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, ti boš legel k svojim očetom. To ljudstvo pa se bo vzdignilo in se bo v svoji sredi vlačugalo s tujimi bogovi dežele, v katero pojde. Mene pa bo zapustilo in prelomilo mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njim.

^31:17 Tisti dan se proti njemu vname moja jeza. Zapustil jih bom in skril svoje obličje pred njimi. Tedaj ga bo začelo požirati; zadele ga bodo mnoge nesreče in stiske. Tisti dan bo govorilo: ›Ali me niso te nesreče zadele zato, ker v moji sredi ni mojega Boga?‹

^31:18 Jaz pa bom tisti dan popolnoma skril svoje obličje zaradi vsega hudega, ki ga je storilo, ker se je obrnilo k drugim bogovom.

^31:19 Zdaj si torej napišite to pesem in naúči jo Izraelove sinove, polôži jim jo v usta, da mi bo ta pesem za pričo proti Izraelovim sinovom.

^31:20 Kajti ko ga pripeljem v deželo, v kateri se cedita mleko in med, za katero sem prisegel njegovim očetom, bo jedlo, se nasitilo in se zredilo, potem se bo obrnilo k drugim bogovom in jim služilo, mene pa zavrglo in prelomilo mojo zavezo.

^31:21 Ko ga nato zadenejo mnoge nesreče in stiske, bo ta pesem govorila proti njim kot priča, saj ne bo pozabljena v ustih njegovega zaroda. Poznam namreč njegovo mišljenje, po katerem dela že danes, preden sem ga pripeljal v deželo, za katero sem prisegel.«

^31:22 Mojzes je torej tisti dan napisal to pesem in jo naučil Izraelove sinove.

^31:23 Nunovemu sinu Józuetu je zapovedal in rekel: »Bodi krepak in odločen, kajti ti boš pripeljal Izraelove sinove v deželo, za katero sem jim prisegel, in jaz bom s teboj.«

^31:24 In ko je Mojzes do konca zapisal besede te postave v knjigo,

^31:25 je zapovedal levitom, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, in rekel:

^31:26 »Vzemite to knjigo postave in jo položite zraven skrinje zaveze Gospoda, svojega Boga; tam naj priča proti tebi!

^31:27 Poznam namreč tvojo upornost in trdovratnost. Glejte, že danes, ko še živim med vami, se upirate Gospodu; koliko bolj se boste po moji smrti!

^31:28 Zberite pri meni vse starešine svojih rodov in nadzornike, da v njihova ušesa spregovorim te besede in pokličem nebo in zemljo za priči proti njim!

^31:29 Kajti vem, da se boste po moji smrti popolnoma spridili in krenili s poti, ki sem vam jo zapovedal. Zato vas bo v prihodnjih dneh zadela nesreča, ker boste delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, in ga dražili z delom svojih rok.«

^31:30 In Mojzes je govoril v ušesa vsega Izraelovega občestva besede te pesmi do konca:

^32:1 »Prisluhni, nebo, in govoril bom; in zemlja naj sliši besede mojih ust.

^32:2 Kakor dež naj pada moj nauk, kakor rosa naj kaplja moj govor, kakor ploha na mlado travo in kakor naliv na zelenje.

^32:3 Zakaj oznanjal bom Gospodovo ime; priznajte veličino našemu Bogu!

^32:4 Skala je, popolno je njegovo delo, zakaj vsa njegova pota so prava; zvest Bog je in v njem ni krivice, pravičen je in iskren.

^32:5 Pokvarjenci, nič več njegovi sinovi, sprijen in popačen rod!

^32:6 Ali tako vračate Gospodu, bedasto in nespametno ljudstvo? Mar ni tvoj oče, ki te je ustvaril, ki te je naredil in te utrdil?

^32:7 Spomni se starodavnih dni, premisli leta iz roda v rod; vprašaj očeta in povedal ti bo, svoje starce in razložili ti bodo!

^32:8 Ko je Najvišji narodom delil posest, ko je ločeval človeške otroke, je ljudstvom določil ozemlja po številu Božjih sinov.

^32:9 Zakaj Gospodov delež je njegovo ljudstvo, Jakob je njemu odmerjena dediščina.

^32:10 Našel ga je v deželi puščave, v pustinji, kjer tuli divjina; obdal ga je in zanj skrbel, ga varoval kot punčico svojega očesa.

^32:11 Kakor orel, ki spodbuja k letu svoje gnezdo, kroži nad svojimi mladiči, širi svoje peruti, jih prestreza, jih nosi na svojih krilih.

^32:12 Gospod ga je vodil sam in z njim ni bilo tujega boga.

^32:13 Posadil ga je na višine dežele, da je jedel poljske sadove; dal mu je srkati med iz skale in olje iz trdega kremena,

^32:14 maslo goveda in mleko drobnice s tolščo jagnjet in bašánskih ovnov in kozlov, z najbolj izbrano pšenico; in pil si grozdno kri, vino iskreče.

^32:15 Pa Ješurún se je zredil in začel brcati – zredil si se, postal tolst in se razširil – in je zapustil Boga, ki ga je naredil, in zaničeval je Skalo svoje rešitve.

^32:16 Zbujali so mu ljubosumnost s tujci, z gnusobami so ga dražili;

^32:17 darovali so demonom, ki niso bogovi, bogovom, ki jih niso poznali, novim, ki so pred kratkim prišli, ki niso bili znani vašim očetom.

^32:18 Zanemaril si Skalo, ki te je rodila, pozabil na Boga, ki te je spravil na svet.

^32:19 Gospod je to videl in jih zavrgel, ker so ga razjezili njegovi sinovi in hčere.

^32:20 Rekel je: ›Skril bom pred njimi obličje in gledal, kakšna bo njih prihodnost; zakaj to je popačen rod, sinovi, ki v njih ni zvestobe.

^32:21 Zbujali so mi ljubosumnost z nebogom, me dražili s svojimi ničevostmi; zato storim, da bodo ljubosumni na to, kar ni ljudstvo, z nespametnim narodom jih podražim.

^32:22 Zakaj vnel se je ogenj v moji jezi in se razgorel do dna podzemlja; žrl je zemljo in njene pridelke in požigal temelje gora.

^32:23 Nakopičil bom nadnje nesreče, postreljal nanje svoje puščice.

^32:24 Od lakote bodo medleli, použivala jih bo vročica in grenka kuga, zobe zverin bom poslal proti njim s strupom tistih, ki se plazijo po prahu.

^32:25 Zunaj jim bo meč pobiral otroke, po hišah pa groza tako mladeniča kakor devico, dojenca s sivolascem vred.

^32:26 Rekel sem: Raztreščim jih na koščke, njih spomin bom izbrisal izmed ljudi,

^32:27 če bi se ne bal sovražnikovega srda, da ne bi njegovi zatiralci napak razumeli, da ne bi rekli: Naša roka se je vzdignila visoko in Gospod ni storil vsega tega.‹

^32:28 Zakaj to je narod brez razsodnosti in pri njih ni razuma.

^32:29 Ko bi bili modri, bi to razumeli in mislili na svojo prihodnost.

^32:30 Kako bi jih eden mogel poditi tisoč in dva pognati v beg deset tisoč, da jih ni prodala njih Skala in da jih Gospod ni izročil?

^32:31 Zakaj njih skala ni kakor naša Skala; tudi naši sovražniki tako sodijo.

^32:32 Zakaj njih trta je od sódomske trte in iz gomórskih nasadov; njihovo grozdje je strupeno, njihovi grozdi so grenki;

^32:33 strup zmajev je njihovo vino in okruten strup gadov.

^32:34 ›Mar ni to shranjeno pri meni, zapečateno v mojih skladiščih?

^32:35 Moje je maščevanje in povračilo ob času, ko jim klecne noga; zakaj blizu je dan njihove pogube in naglo pridejo usodni dogodki.‹

^32:36 Zakaj Gospod bo svojemu ljudstvu prisodil pravico, s svojimi služabniki bo imel sočutje, ko bo videl, da jim je roka oslabela in ni več ne sužnja ne svobodnjaka.

^32:37 Tedaj poreče: ›Kje so njih bogovi, skala, h kateri so se zatekli?

^32:38 Kje so tisti, ki so jedli tolščo njihovih žrtev, pili vino njihovih pitnih daritev? Naj vstanejo, da vam pomorejo, naj bodo zavetje med vami.

^32:39 Poglejte zdaj, da sem jaz, le jaz, in ni boga poleg mene; jaz usmrčujem in oživljam, zadajam rane in ozdravljam, in nihče se ne more rešiti iz moje roke.

^32:40 Dà, proti nebu bom vzdignil roko in rekel: Kakor jaz živim na veke!

^32:41 Ko nabrusim blisk svojega meča in moja roka seže po sodbi, tedaj obrnem maščevanje na svoje zatiralce in povrnem tem, ki me sovražijo.

^32:42 S krvjo upijanim svoje puščice in moj meč bo jedel meso: s krvjo pobitih in ujetih, z dolgolasimi glavami sovražnika.‹

^32:43 Slavite, narodi, njegovo ljudstvo! Zakaj on maščuje kri svojih služabnikov in z maščevanjem povrača svojim zatiralcem in očisti svojo zemljo, svoje ljudstvo.«

^32:44 Mojzes je torej prišel in ljudstvu v ušesa govoril vse besede te pesmi, on in Nunov sin Józue.

^32:45 Ko je Mojzes do konca izgovoril vse te besede vsemu Izraelu,

^32:46 jim je rekel: »Vtisnite si v srce vse besede, s katerimi vas danes svarim, da boste zapovedovali svojim sinovom, naj vestno izpolnjujejo vse besede te postave!

^32:47 Kajti to za vas ni prazna beseda, to je vaše življenje in po tej besedi boste podaljšali svoje dni v deželi, v katero greste čez Jordan, da jo vzamete v last.«

^32:48 In Gospod je tisti dan govoril Mojzesu in rekel:

^32:49 »Pojdi na pogorje Abarím, na goro Nebo, ki je v moábski deželi nasproti Jerihi, in poglej kánaansko deželo, ki jo dajem v last Izraelovim sinovom!

^32:50 Potem umri na gori, na katero pojdeš, in se pridruži svojim ljudem, kakor je umrl tvoj brat Aron na gori Hor in bil pridružen svojim ljudem;

^32:51 ker sta mi bila nezvesta sredi Izraelovih sinov pri vodah Meríba v Kadešu v puščavi Cin, ker me sredi Izraelovih sinov nista izpričala kot svetega.

^32:52 Kajti videl boš pred seboj deželo, vanjo pa ne boš stopil, v deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom.«

^33:1 In to je blagoslov, s katerim je Mojzes, Božji mož, blagoslovil Izraelove sinove pred svojo smrtjo.

^33:2 Rekel je: »Gospod je prišel s Sinaja in se jim zasvetil s Seírja, zažarel je z gore Parán. Z njim so bili desettisoči svetih, na njegovi desnici njegova množica.

^33:3 Resnično ljubiš ljudstva, vsi njihovi sveti so v tvoji roki: pri tvojih nogah so sedeli, sprejemali so tvoje besede.

^33:4 Postavo nam je zapovedal Mojzes, jo dal v last Jakobovemu občestvu.

^33:5 In vstal je kralj v Ješurúnu, ko so se zbrali poglavarji ljudstva in z njimi Izraelovi rodovi.

^33:6 Živi naj Ruben in naj ne umre, njegovih mož pa naj bo majhno število!«

^33:7 To velja za Juda; rekel je: »Usliši, Gospod, Judov glas in daj mu priti k njegovemu ljudstvu; s svojimi rokami naj se bojuje zanj, ti pa mu bodi pomoč proti zatiralcem!«

^33:8 Za Levija je rekel: »Tvoj ›tumím‹ in tvoj ›urím‹ pripadata možu, ki ti je zvest, ki si ga preizkušal pri Masi, s katerim si se prepiral pri vodah Meríba;

^33:9 ki je rekel o očetu in materi: ›Nisem ju videl,‹ ki ni poznal svojih bratov in za svoje sinove ni vedel. Zakaj izpolnjevali so tvojo besedo in se držali tvoje zaveze.

^33:10 Jakoba učijo tvojih odlokov in Izraela tvoje postave; pokladajo kadilo pred tvoje nosnice in na tvoj oltar popolne daritve.

^33:11 Blagoslôvi, Gospod, njegovo imetje in delo njegovih rok naj ti ugaja! Stri ledja njegovim nasprotnikom in njegovim sovražnikom, da ne bodo več vstali.«

^33:12 Za Benjamina je rekel: »Ljubljenec Gospodov, varno prebiva, ves dan je v njegovem zavetju, med njegovimi rameni počiva.«

^33:13 In za Jožefa je rekel: »Blagoslovljena od Gospoda naj bo njegova dežela z izbranimi darovi neba od zgoraj in iz globine, ki leži spodaj;

^33:14 z izbranimi sadovi sonca in z izbranimi pridelki lune,

^33:15 z najboljšim, kar dajejo starodavne gore, in z izbranimi darovi večnih gričev

^33:16 in z izbranimi sadovi zemlje in njene polnosti; in milost tistega, ki biva v grmu, naj pride na Jožefovo glavo in na teme posvečenega med brati.

^33:17 Prvemu njegovih bikov pripada čast, njegovi rogovi so bivolski rogovi; z njimi pobode ljudstva, obenem vse konce zemlje. In to so Efrájimovi desettisoči in to so Manásejevi tisoči.«

^33:18 In za Zábulona je rekel: »Vesêli se, Zábulon, ob svojih izhodih, in Isahár v svojih šotorih!

^33:19 Ljudstva bosta klicala na goro, tam bodo darovali prave daritve. Zakaj sesala bosta obilnost morja in zaklade, skrite v pesku.«

^33:20 In za Gada je rekel: »Blagoslovljen, ki razširjaš Gada! Kakor levinja počiva in trga ramo in teme.

^33:21 Ogledal si je zase prvi kos, ker tam se je hranil vojvodov delež; in prišel je k poglavarjem ljudstva, opravil pravičnost Gospodovo in njegove odloke z Izraelom.«

^33:22 In za Dana je rekel: »Dan je levji mladič, ki priskače iz Bašána.«

^33:23 In za Neftálija je rekel: »Neftáli je nasičen z milostjo in poln Gospodovega blagoslova; morje in kraje na jugu ima v lasti.«

^33:24 In za Aserja je rekel: »Blagoslovljen naj bo Aser med sinovi, naj bo ljubljenec svojih bratov, naj v olje pomaka svojo nogo.

^33:25 Železo in bron so tvoji zapahi, in kakor tvoji dnevi naj traja tvoja moč.

^33:26 Nihče ni kakor Bog Ješurúnov: po nebu se vozi tebi v pomoč in nad oblaki v svojem veličastju.

^33:27 Bog starodavni je pribežališče, spodaj so vekovite roke; pregnal je sovražnika pred tabo in rekel je: ›Pokončaj!‹

^33:28 In Izrael prebiva na varnem, sam zase je Jakobov izvir, v deželi žita in vina, in z njegovega neba kaplja rosa.

^33:29 Blagor ti, Izrael! Kdo je kakor ti? Ljudstvo, ki mu Gospod podarja zmago; on je ščit, ki ti pomaga, in meč, ki te povzdiguje. Tvoji sovražniki se ti bodo prilizovali, ti pa boš stopal po njihovih hrbtih.«

^34:1 Mojzes je šel z Moábskih planjav na goro Nebo, na vrh Pisge, ki je nasproti Jerihi. In Gospod mu je pokazal vso deželo: Gileád do Dana,

^34:2 ves Neftáli, Efrájimovo in Manásejevo deželo, vso Judovo deželo do Zahodnega morja,

^34:3 Negeb in jordansko pokrajino, dolino palmovega mesta Jerihe do Coarja.

^34:4 In Gospod mu je rekel: »To je dežela, za katero sem prisegel Abrahamu, Izaku in Jakobu, ko sem rekel: ›Tvojemu zarodu jo dam.‹ Dal sem ti, da jo na svoje oči vidiš, vanjo pa ne pojdeš.«

^34:5 In tam v moábski deželi je Mojzes, služabnik Gospodov, po Gospodovem ukazu umrl.

^34:6 Pokopal ga je v dolini v moábski deželi nasproti Bet Peórju, za njegov grob pa do današnjega dne ni izvedel nihče.

^34:7 Mojzes pa je imel, ko je umrl, sto dvajset let; oko mu ni otemnelo in moč ga ni zapustila.

^34:8 Izraelovi sinovi so Mojzesa trideset dni objokovali na moábskih planjavah; potem so pretekli dnevi jokanja in žalovanja za njim.

^34:9 Nunov sin Józue pa je bil napolnjen z duhom modrosti, kajti Mojzes je položil roke nanj. In Izraelovi sinovi so ga poslušali in delali, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

^34:10 In ni več vstal prerok v Izraelu, enak Mojzesu, ki ga je Gospod poznal iz obličja v obličje,

^34:11 zaradi vseh znamenj in čudežev, za katere ga je Gospod poslal, da jih stori v egiptovski deželi pred faraonom, pred vsemi njegovimi služabniki in pred vso njegovo deželo,

^34:12 kakor tudi zaradi vsega, kar je naredila njegova močna roka, in zaradi vseh strašnih reči, ki jih je Mojzes storil pred očmi vsega Izraela.