Daniel

^1:1 V tretjem letu kraljevanja Jojakíma, Judovega kralja, je prišel Nebukadnezar, babilonski kralj, do Jeruzalema in ga oblegal.

^1:2 Gospod je dal v njegovo roko Jojakíma, Judovega kralja, in del priprav Božje hiše. Te je dal prepeljati v deželo Šinár, v hišo svojih bogov; priprave je spravil v zakladnico svojih bogov.

^1:3 Kralj je rekel Ašpenázu, načelniku svojih evnuhov, naj pripelje izmed Izraelovih sinov, kraljevega ali plemenitega rodu,

^1:4 mladeniče brez vsakršnega madeža, lepe postave, izvedene v vsaki modrosti, vešče v znanju in bistre pameti, ki so dovolj močni, da bi stali v kraljevi palači in bi jih poučili v pismenstvu in jeziku Kaldejcev.

^1:5 Kralj jim je za vsak dan določil obrok od kraljevih jedil in od vina, ki ga je sam pil, in naj jih vzgajajo tri leta, potem pa naj stopijo pred kralja.

^1:6 Bili pa so med njimi izmed Judovih sinov: Daniel, Hananjá, Mišaél in Azarjá.

^1:7 Knez evnuhov jim je postavil imena: Danielu je postavil ime Beltšacár, Hananjáju Šadráh, Mišaélu Mešáh in Azarjáju Abéd Negó.

^1:8 Daniel si je vzel k srcu, da se ne bo omadeževal ne z jedjo ne z vinom kralja, katerega je ta pil. Prosil je torej kneza evnuhov, da se mu ne bi bilo treba omadeževati.

^1:9 Bog je naredil, da je Daniel pred knezom evnuhov našel naklonjenost in usmiljenje.

^1:10 Tedaj je knez evnuhov rekel Danielu: »Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil jed in pijačo; kajti če bo videl, da so vaši obrazi bolj medli od drugih mladeničev vaše starosti, boste vi krivi, če bo moja glava zapadla kralju.«

^1:11 Tedaj je Daniel rekel stražniku, ki ga je knez evnuhov postavil nad Daniela, Hananjája, Mišaéla in Azarjája:

^1:12 »Poskusi, prosim, deset dni s svojimi služabniki. Naj nam dajejo jesti sočivja in piti vode.

^1:13 Potem naj si ogledajo pred teboj naše obraze in obraze mladeničev, ki uživajo kraljevo jed; in kakor boš videl, takó stori s svojimi služabniki.«

^1:14 Poslušal jih je v tej stvari in jih preizkušal deset dni.

^1:15 Na koncu desetih dni so bili njihovi obrazi videti lepši in bolj rejeni od vseh mladeničev, ki so uživali kraljevo jed.

^1:16 Tako jim je stražnik odvzel jed in vino, ki naj bi ga pili, in jim dajal le sočivja.

^1:17 Bog je dal tem štirim mladeničem znanje in razumnost v vsem pismenstvu in modrosti. Daniel je bil povrhu še izveden v videnjih in sanjah.

^1:18 Ob koncu dni, za katere je kralj rekel, naj jih pripeljejo, jih je knez evnuhov pripeljal pred Nebukadnezarja.

^1:19 Kralj je govoril z njimi in ni jih bilo najti med vsemi, kakor so bili Daniel, Hananjá, Mišaél in Azarjá; in so stopili pred kralja.

^1:20 Kralj je ugotovil pri njih, da v vseh rečeh v modrosti in v razumnosti, ki jo je iskal pri njih, desetkrat prekašajo vse čarovnike in vedeževalce, ki so bili po vsem njegovem kraljestvu.

^1:21 Daniel je ostal tam do prvega leta kralja Kira.

^2:1 V drugem letu Nebukadnezarjevega kraljevanja je imel Nebukadnezar sanje. Njegov duh je bil vznemirjen in njegovo spanje ga je zapustilo.

^2:2 Tedaj je kralj rekel, naj pokličejo čarovnike, vedeževalce, vražarje in kaldejce, da kralju razložijo njegove sanje. Prišli so in stopili pred kralja.

^2:3 Kralj jim je rekel: »Sanjalo se mi je in moj duh se je vznemiril, ker bi rad razumel sanje.«

^2:4 Kaldejci so kralju spregovorili po aramejsko: »Kralj, živel na veke! Povej sanje svojim služabnikom, pa bomo razložili pomen.«

^2:5 Kralj je odgovoril in rekel kaldejcem: »Naznanjam svojo odločitev: če mi ne razodenete sanj in njihovega pomena, vas bodo razsekali na kosce in vaše hiše spremenili v razvaline.

^2:6 Če pa sanje in njihov pomen razložite, boste od mene prejeli darove in darila in veliko čast; zato razvozlajte sanje in njihov pomen.«

^2:7 Odgovorili so drugič in rekli: »Kralj naj svojim služabnikom pove sanje, pa bomo razložili njihov pomen.«

^2:8 Kralj je odgovoril in rekel: »Zagotovo vem, da hočete pridobiti čas, ker veste za mojo neizpodbitno besedo.

^2:9 Če mi ne razložite sanj, bom imel za vas le eno sodbo: da ste se namenili govoriti pred menoj lažnivo in neugodno besedo, dokler se ne menja čas. Zato mi povejte sanje in vedel bom, da mi morete razložiti tudi njihov pomen.«

^2:10 Kaldejci so odgovorili pred kraljem in rekli: »Ni človeka na zemlji, ki bi mogel razložiti kraljevo besedo. Kajti noben še tako velik in mogočen kralj ni zahteval takšne reči od nobenega čarovnika ali vedeževalca ali kaldejca.

^2:11 Reč, ki jo kralj zahteva, je težka, in ni ga, ki bi jo mogel pred kraljem pojasniti, razen bogov, ki pa ne stanujejo s smrtniki.«

^2:12 Kralj je bil zaradi tega silno jezen in togoten ter je rekel, naj pokončajo vse babilonske modrece.

^2:13 Ko je izšel ukaz, da pobijejo modrece, so iskali tudi Daniela in njegove tovariše, da bi jih pomorili.

^2:14 Tedaj se je Daniel modro in razumno obrnil na Arjóha, načelnika kraljeve telesne straže, ki je prišel, da bi pobil babilonske modrece.

^2:15 Odgovoril je in rekel Arjóhu, kraljevemu poveljniku: »Zakaj tako strog ukaz od kralja?« Tedaj je Arjóh Danielu razložil stvar.

^2:16 Daniel pa je stopil in si od kralja izprosil, naj mu da čas, ko bo lahko razložil kralju pomen sanj.

^2:17 Daniel je tedaj odšel v svojo hišo in stvar razložil svojim tovarišem, Hananjáju, Mišaélu in Azarjáju;

^2:18 tudi naj si izprosijo milosti od Boga nebes zaradi te skrivnosti, da Daniel in njegovi tovariši ne bi bili pokončani skupaj z drugimi babilonskimi modreci.

^2:19 Nato je bila Danielu v nočnem videnju skrivnost razodeta; in Daniel je hvalil Boga nebes.

^2:20 Odgovoril je Daniel in rekel: »Hvaljeno bodi Božje ime od vekov na veke, kajti njegovi sta modrost in moč.

^2:21 On spreminja čase in dobe, odstavlja kralje in postavlja kralje; daje modrost modrim in razumnost razumnim.

^2:22 Odkriva globoke in skrite reči, ve, kaj je v temi, pri njem domuje svetloba.

^2:23 Tebi, Bog mojih očetov, se zahvaljujem in dajem čast, ker si mi dal modrost in moč. In zdaj si mi oznanil, za kar smo te prosili, kajti dal si nam spoznati kraljevo stvar.«

^2:24 Potem je Daniel odšel k Arjóhu, katerega je kralj določil, da pokonča babilonske modrece. Prišel je in mu rekel takole: »Ne pobijaj babilonskih modrecev; pelji me pred kralja in razložil bom kralju pomen sanj.«

^2:25 Arjóh je tedaj Daniela hitro peljal pred kralja in mu rekel takole: »Med sinovi judovskih izgnancev sem našel moža, ki bo razložil kralju pomen.«

^2:26 Kralj je odgovoril in rekel Danielu, ki mu je bilo ime Beltšacár: »Ali mi res moreš razodeti sanje, ki sem jih videl, in njihov pomen?«

^2:27 Daniel je odgovoril kralju in rekel: »Skrivnosti, po kateri kralj vprašuje, ne morejo kralju pojasniti modreci, vedeževalci, čarovniki in zvezdogledi.

^2:28 Vendar pa je Bog v nebesih, ki razlaga skrivnosti, in on bo oznanil kralju Nebukadnezarju, kaj se bo zgodilo v poslednjih dneh. Tvoje sanje in videnje tvoje glave na tvojem ležišču so bili:

^2:29 Ti, o kralj, si na svojem ležišču razmišljal o tem, kaj se bo zgodilo poslej. On, ki razodeva skrivnosti, ti naznanja, kaj se bo zgodilo.

^2:30 Ta skrivnost mi je bila razodeta, ne po modrosti, ki je od vseh živih v meni, ampak zato, da se kralju naznani pomen in se razodenejo misli tvojega srca.

^2:31 Ti, o kralj, si imel videnje: Glej, bila je velika podoba. Ta podoba je bila orjaška in njen blesk je bil izreden; pred teboj je stala in njen videz je bil grozen na pogled.

^2:32 Glava te podobe je bila iz čistega zlata, njene prsi in roke iz srebra, njen trebuh in ledja iz brona,

^2:33 njena stegna iz železa, njene noge deloma iz železa, deloma iz ila.

^2:34 Ti si to gledal, dokler se ni brez človeških rok utrgal kamen in zadel podobo v njene železne in ilnate noge ter jih zdrobil.

^2:35 Tedaj se je hkrati razdrobilo železo, il, bron, srebro in zlato ter so postali kakor pleve na poletnih skednjih. Veter jih je odnesel, nikakršnega sledu ni bilo več za njimi. Kamen pa, ki je zadel podobo, je postal velika gora in napolnil vso zemljo.

^2:36 To so sanje; in njihov pomen povemo pred kraljem.

^2:37 Ti, o kralj, kralj nad kralji, ki ti je Bog nebes dal kraljestvo, moč, oblast in slavo

^2:38 povsod, kjer koli prebivajo človeški sinovi, poljske živali in ptice neba, in ki je dal v tvojo roko oblast nad vsem, ti si glava iz zlata.

^2:39 Za teboj vstane drugo kraljestvo, manj mogočno od tvojega; nato tretje kraljestvo, tisto iz brona, ki bo vladalo vsej zemlji.

^2:40 Četrto kraljestvo bo trdno kakor železo. Ker bo iz železa, bo zdrobilo in strlo vse, kot železo, ki vse to razbije, zdrobi in razbije.

^2:41 Potem si videl noge in prste, deloma iz lončarskega ila, deloma iz železa. Kraljestvo bo razdeljeno, vendar bo v njem nekaj trpežnosti železa, kajti videl si, da je bilo železo pomešano z lončarskim ilom.

^2:42 Da so bili prsti na nogah deloma iz železa, deloma iz ila, pomeni: del kraljestva bo trden, drugi del pa krhek.

^2:43 Ker si videl železo, pomešano z lončarskim ilom, to pomeni, da se bo človeško seme pomešalo, vendar se ne bodo držali drug drugega, kakor se tudi železo ne more pomešati z ilom.

^2:44 V dneh teh kraljev bo Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki na veke ne bo razdejano. Njegovo kraljestvo ne bo prepuščeno drugemu ljudstvu. Razdrobilo in pokončalo bo vsa ta kraljestva, sámo pa bo ostalo na veke.

^2:45 Kajti videl si, da se je brez človeških rok utrgal z gore kamen in zdrobil železo, bron, il, srebro in zlato. Veliki Bog tako oznanja kralju, kaj se bo poslej zgodilo. Sanje so resnične in njihov pomen je zanesljiv.«

^2:46 Tedaj je kralj Nebukadnezar padel na svoj obraz in se poklonil Danielu. Rekel je, naj Danielu darujejo jedilno in kadilno daritev.

^2:47 Kralj je odgovoril in rekel Danielu: »Resnično, vaš Bog je Bog nad bogovi, Gospod nad kralji, ki razodeva skrivnosti, kajti mogel si razodeti to skrivnost.«

^2:48 Nato je kralj povišal Daniela in ga obdaril z mnogimi bogatimi darili. Dal mu je oblast nad vso babilonsko pokrajino in bil je višji predstojnik vsem modrecem v Babilonu.

^2:49 Toda Daniel je prosil kralja, naj izroči upravo babilonske pokrajine Šadráhu, Mešáhu in Abéd Negóju; Daniel pa je ostal v kraljevi palači.

^3:1 Kralj Nebukadnezar je dal napraviti zlato podobo. Njena višina je bila šestdeset komolcev, njena širina šest komolcev; postavil jo je v dolini Dura v babilonski pokrajini.

^3:2 Nato je kralj Nebukadnezar poslal po satrape, načelnike, upravnike, svetovalce, zakladnike, sodnike, višje uradnike in vse voditelje pokrajine, da bi se zbrali, in jim ukazal, naj pridejo k posvetitvi podobe, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar.

^3:3 Tedaj so se zbrali satrapi, načelniki, upravniki, svetovalci, zakladniki, sodniki, višji uradniki in vsi voditelji pokrajine k posvetitvi podobe, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar; postavili so se pred podobo, ki jo je postavil Nebukadnezar.

^3:4 Glasnik je z močjo naznanil: »Vam, ljudstvom, narodom in jezikom, je rečeno:

^3:5 V trenutku, ko zaslišite glas roga, piščali, citer, harfe, psalterja, dipel in vseh vrst glasbil, se vrzite na tla in molite zlato podobo, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar.

^3:6 Kdor se ne bo vrgel na tla in je ne bo molil, bo še isto uro pahnjen v gorečo, ognjeno peč!«

^3:7 V trenutku, ko so torej vsa ljudstva slišala glas roga, piščali, citer, harfe, psalterja in vseh vrst glasbil, so se vrgla na tla vsa ljudstva, narodi in jeziki in so molili zlato podobo, ki jo je postavil kralj Nebukadnezar.

^3:8 Tako so v tistem času pristopili možje Kaldejci in lažno obtožili Jude.

^3:9 Spregovorili so in rekli kralju Nebukadnezarju: »Kralj, živel na veke!

^3:10 Ti, o kralj, si izdal ukaz, naj vsak človek, ki sliši glas roga, piščali, citer, harfe, psalterja, dipel in vseh vrst glasbil, pade na tla in moli zlato podobo.

^3:11 Kdor pa ne pade na tla in ne moli, naj bo pahnjen v gorečo, ognjeno peč.

^3:12 Tukaj pa so nekateri judovski možje, ki si jim zaupal upravo babilonske pokrajine, Šadráh, Mešáh in Abéd Negó. Ti možje se ne zmenijo zate in za kraljev ukaz. Tvojim bogovom ne služijo in zlate podobe, ki si jo postavil, ne molijo.«

^3:13 Tedaj je Nebukadnezar v strašni jezi in togoti rekel, naj pripeljejo Šadráha, Mešáha in Abéd Negója; tako so bili ti možje pred kraljem.

^3:14 Nebukadnezar je spregovoril in jim rekel: »Ali je res, Šadráh, Mešáh in Abéd Negó, da ne služite mojim bogovom in ne molite zlate podobe, ki sem jo postavil?

^3:15 Ali ste zdaj torej pripravljeni, da se vržete na tla in molite podobo, ki sem jo napravil, brž ko zaslišite glas roga, piščali, citer, harfe, psalterja, dipel in vseh vrst glasbil? Če je ne boste molili, vas bodo pri priči pahnili v gorečo, ognjeno peč; in kdo je tisti bog, ki bi vas rešil iz mojih rok?«

^3:16 Šadráh, Mešáh in Abéd Negó so kralju Nebukadnezarju odgovorili in rekli: »Ne zdi se nam potrebno, da bi se tebi zaradi tega opravičevali.

^3:17 Če nas naš Bog, ki ga častimo, more osvoboditi, nas bo rešil tudi iz goreče, ognjene peči in iz tvoje roke, o kralj.

^3:18 Pa čeprav ne, vedi, o kralj, da ne bomo častili tvojih bogov in ne bomo molili zlate podobe, ki si jo postavil.«

^3:19 Tedaj se je Nebukadnezar raztogotil in izraz njegovega obraza se je spremenil nasproti Šadráhu, Mešáhu in Abéd Negóju. Spregovoril je in rekel, naj peč sedemkrat bolj zakurijo, kakor so jo prej.

^3:20 Najmočnejšim možem v svoji vojski pa je rekel, naj zvežejo Šadráha, Mešáha in Abéd Negója ter jih vržejo v gorečo, ognjeno peč.

^3:21 Brž so te može zvezali in jih oblečene v njihove suknje, pokrivala in druga oblačila vrgli v gorečo, ognjeno peč.

^3:22 Kajti kraljev ukaz je bil silno strog, peč pa močno zakurjena. Tako je ognjeni plamen do smrti ožgal može, ki so vzdignili Šadráha, Mešáha in Abéd Negója.

^3:23 Ti trije možje Šadráh, Mešáh in Abéd Negó so bili tako zvezani vrženi v gorečo, ognjeno peč.

^3:24 Tedaj je kralj Nebukadnezar v hipu ostrmel in hitro vstal. Vprašal je in rekel svojim svetovalcem: »Mar nismo vrgli treh zvezanih mož v ogenj?« Odgovorili so in rekli kralju: »Res je, o kralj.«

^3:25 Odgovoril je in rekel: »Glejte, vidim štiri može razvezane, kako hodijo sredi ognja, ne da bi bili poškodovani; in četrti je podoben sinu bogov.«

^3:26 Nato se je Nebukadnezar približal odprtini goreče, ognjene peči. Spregovoril je in rekel: »Šadráh, Mešáh in Abéd Negó, služabniki Boga Najvišjega, pridite ven in stopite sem!« In Šadráh, Mešáh in Abéd Negó so takoj stopili iz ognja.

^3:27 Tedaj so se zbrali satrapi, kraljevi namestniki, upravniki in kraljevi uradniki ter videli te može, pri katerih ogenj ni imel nobene moči nad njihovimi telesi: lasje na njihovih glavah niso bili osmojeni, njihova oblačila niso bila spremenjena in nanje ni prišel vonj po ognju.

^3:28 Nebukadnezar je spregovoril in rekel: »Hvaljen bodi Bog Šadráhov, Mešáhov in Abéd Negójev, ki je poslal svojega angela in osvobodil svoje služabnike, kateri so zaupali vanj, prestopili kraljev ukaz in bili pripravljeni žrtvovati svoja telesa, da ne bi častili nobenega drugega boga in ga ne molili, razen svojega Boga.

^3:29 Zato zdaj ukazujem: ›Kdor koli, ne glede na ljudstvo, narod ali jezik, ki bi izrekel kletev zoper Šadráhovega, Mešáhovega in Abéd Negójevega Boga, bodi razsekan na kosce, njegova hiša spremenjena v razvaline; kajti ni drugega Boga, ki more rešiti, kakor je ta.‹«

^3:30 Potem je kralj Šadráha, Mešáha in Abéd Negója spet postavil nad babilonsko pokrajino.

^3:31 Kralj Nebukadnezar vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: Mir naj se vam pomnoži!

^3:32 Zdi se mi prav, da sporočim o znamenjih in čudežih, ki jih je Bog Najvišji storil pri meni.

^3:33 Njegova znamenja, kako so vzvišena, in kako mogočni so njegovi čudeži! Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo, njegova oblast je iz roda v rod.

^4:1 Jaz, Nebukadnezar, sem bil zadovoljen v svoji hiši in uspešen v svoji palači.

^4:2 Imel sem sanje, ki so me preplašile. Prikazovanja na mojem ležišču in videnja moje glave so me zbegala.

^4:3 Zato sem izdal ukaz, naj pripeljejo predme vse babilonske modrece in mi naznanijo pomen sanj.

^4:4 Prišli so torej čarovniki, vedeževalci, kaldejci in zvezdogledi. Povedal sem pred njimi sanje, pa mi niso njihovega pomena razložili.

^4:5 Nazadnje je stopil predme Daniel, z imenom Beltšacár, tako poimenovan po mojem bogu, in v njem je bil duh svetih bogov; pred njim sem povedal sanje:

^4:6 »Beltšacár, prvak čarovnikov! Vem, da je v tebi duh svetih bogov in da ti nobena skrivnost ni pretežka. To so videnja mojih sanj, ki sem jih imel; povej mi njihov pomen!

^4:7 Videnja moje glave na mojem ležišču, ki sem jih imel, so: Glej, drevo je bilo sredi zemlje, in njegova višina je bila neznanska.

^4:8 Drevo je bilo veliko, postalo je močno, njegova višina je dosegla nebo in videli so ga do konca zemlje.

^4:9 Njegovo listje je bilo lepo, njegov sad obilen; na njem je bilo hrane za vse in pod njim so imele senco poljske živali; na njegovih vejah so gnezdile ptice neba in od njega je dobivalo hrano vse meso.

^4:10 Medtem ko sem imel videnje svoje glave na svojem ležišču, glej, je stražnik, sveti, stopil z neba.

^4:11 Močno je zaklical in rekel takole: ›Podrite drevo in posekajte njegove veje! Osmukajte mu listje in razmečite njegov sad! Živali naj zbeže izpod njega in ptice z njegovih vej.

^4:12 Samo štor z njegovimi koreninami pustite v zemlji, v okovih iz železa in brona v travi polja; rosa neba naj ga moči in z živalmi naj bo njegov delež v travi zemlje.

^4:13 Naj se mu spremeni njegovo človeško srce, naj mu dajo živalsko srce; in sedem dob naj preteče nad njim!

^4:14 Po ukazu stražnikov je to povelje in po besedi svetih ta odredba; naj živi spoznajo, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom; in komur hoče, ga daje, pa tudi najnižjega izmed ljudi postavi nadenj.‹

^4:15 Take sanje sem videl jaz, kralj Nebukadnezar. In ti, Beltšacár, mi povej pomen! Kajti nobeden izmed vseh modrecev v mojem kraljestvu mi ga ni mogel razložiti. Ti pa to moreš, kajti duh svetih bogov je v tebi.«

^4:16 Tedaj je bil Daniel, ki mu je bilo ime Beltšacár, za trenutek zbegan in prestrašil se je svojih misli. Kralj je spregovoril in rekel: »Beltšacár, sanje in pomen naj te ne strašijo.« Beltšacár je odgovoril in rekel: »Moj gospod, sanje naj veljajo za tvoje nasprotnike in njihov pomen za tvoje sovražnike!

^4:17 Drevo, ki si ga videl, ki je rastlo in postalo močno, njegova višina pa je dosegla nebo in so ga videli po vsej zemlji,

^4:18 katerega listje je bilo lepo, njegov sad pa obilen, in ki je bilo na njem hrane za vse, pod katerim so prebivale poljske živali in so na njegovih vejah bivale ptice neba,

^4:19 to si ti, o kralj! Rastel si in postal močan; tvoja veličina je rastla in dosegla nebo in tvoja oblast je do konca zemlje.

^4:20 Potem je kralj videl, da je stražnik, sveti, stopil z neba in rekel: ›Podrite drevo in mu škodite, štor z njegovimi koreninami pa pustite v zemlji, in sicer v okovih iz železa in brona, v travi polja; in rosa neba naj ga moči in s poljskimi živalmi naj bo njegov delež, dokler sedem dob ne preteče nad njim.‹

^4:21 To pa pomeni, o kralj: tak je sklep Najvišjega, ki je prišel nad mojega gospoda, kralja:

^4:22 ›Pregnali te bodo od ljudi in pri poljskih živalih bo tvoje bivališče. Travo ti bodo dajali jesti kakor govedu in rosa neba te bo močila. Sedem dob bo preteklo nad teboj, dokler ne spoznaš, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom ter ga daje, komur ga hoče.

^4:23 In da so rekli, naj se pusti štor s koreninami drevesa, pomeni: tvoje kraljestvo si bo opomoglo, brž ko spoznaš, da imajo Nebesa oblast.

^4:24 Zato, o kralj, naj ti ugaja moj nasvet: S pravičnostjo odpravi svoje grehe in z usmiljenjem do revnih svoje krivice! Tako bo tvoja blaginja trajna.‹«

^4:25 Vse to je prišlo na kralja Nebukadnezarja.

^4:26 Ob koncu dvanajstih mesecev, ko se je sprehajal po kraljevi palači v Babilonu,

^4:27 je kralj spregovoril in rekel: »Ali ni to veliki Babilon, ki sem ga v moči svojega bogastva in v slavo svojega veličastva jaz sezidal za kraljevo hišo?«

^4:28 Še je bila beseda v kraljevih ustih, ko je prišel glas iz nebes: »Tebi, o kralj Nebukadnezar, se naznanja: ›Kraljestvo ti je vzeto.

^4:29 Od ljudi te bodo pregnali, pri poljskih živalih bo tvoje bivališče, travo ti bodo dajali jesti kakor govedu. Sedem dob bo preteklo nad teboj, dokler ne spoznaš, da ima Najvišji oblast nad človeškim kraljestvom in ga daje, komur ga hoče.‹«

^4:30 Še isto uro se je beseda izpolnila nad Nebukadnezarjem. Od ljudi je bil pregnan, jedel je travo kakor govedo, rosa neba je močila njegovo telo, dokler niso postali njegovi lasje kakor orlovo perje in njegovi nohti kakor ptičji kremplji.

^4:31 »Ob koncu dni sem jaz, Nebukadnezar, povzdignil oči v nebo in razum se mi je povrnil. Slavil sem Najvišjega, hvalil in poveličeval večno Živega: Kajti njegova oblast je večna oblast in njegovo kraljestvo je iz roda v rod.

^4:32 Vsi prebivalci zemlje veljajo kakor nič; po svoji volji ravna z vojsko neba in s prebivalci zemlje. Ni ga, ki bi zadržal njegovo roko ali mu rekel: ›Kaj delaš?‹

^4:33 V tistem času se mi je povrnil razum. Slavi mojega kraljestva sta se povrnila moje veličastvo in moj sijaj. Moji svetovalci in velikaši so me poiskali, spet sem bil postavljen nad svoje kraljestvo in podeljena mi je bila še večja oblast.

^4:34 Zdaj jaz, Nebukadnezar, hvalim, slavim in poveličujem kralja nebes, kajti vsa njegova dela so resnična, njegova pota pravična. Tiste pa, ki hodijo v prevzetnosti, more tudi ponižati.«

^5:1 Kralj Belšacár je priredil veliko gostijo svojim tisoč velikašem in s temi tisočimi je pil vino.

^5:2 Ko je tako popival vino, je Belšacár rekel, naj prinesejo zlate in srebrne posode, ki jih je bil njegov oče Nebukadnezar odnesel iz templja v Jeruzalemu, da bi iz njih pili kralj, njegovi velikaši, njegove žene in njegove stranske žene.

^5:3 Tedaj so prinesli zlate posode, ki so jih bili odnesli iz templja, Božje hiše v Jeruzalemu, in pili so iz njih kralj, njegovi velikaši, njegove žene in njegove stranske žene.

^5:4 Pili so vino in slavili bogove iz zlata in srebra, brona, železa, lesa in kamna.

^5:5 V tistem trenutku pa so se prikazali prsti človeške roke in pisali po apneni steni kraljeve palače nasproti svečniku. Kralj je zagledal dlan roke, ki je pisala.

^5:6 Tedaj je kralju pobledelo obličje in njegove misli so ga prestrašile, kolčni zgibi so mu popustili in njegova kolena so tolkla druga ob drugo.

^5:7 Kralj je glasno zaklical, naj pripeljejo vedeževalce, kaldejce in zvezdoglede. Kralj je spregovoril in rekel babilonskim modrecem: »Vsak, kdor prebere to pisanje in razloži njegov pomen, bo oblečen v škrlat, imel bo zlato verižico na vratu in vladal kot tretji v kraljestvu.«

^5:8 Tedaj so prišli vsi kraljevi modreci, pa niso mogli prebrati pisanja in ne razložiti kralju njegovega pomena.

^5:9 Kralj Belšacár se je tedaj zelo prestrašil, njegova barva se je spremenila in njegovi velikaši so bili zbegani.

^5:10 Zaradi besed kralja in njegovih velikašev je vstopila v hišo gostije kraljica. Kraljica je spregovorila in rekla: »Živel kralj na veke! Tvoje misli naj te ne plašijo in tvoja barva naj se ne spreminja.

^5:11 V tvojem kraljestvu je mož, v katerem je duh svetih bogov. V dneh tvojega očeta so se na njem razodeli razsodnost, razsvetljenje in modrost, kakor modrost bogov. Kralj Nebukadnezar, tvoj oče, ga je postavil za predstojnika čarovnikov, vedeževalcev, kaldejcev in zvezdogledov. Prav tvoj oče, o kralj!

^5:12 Kajti izreden duh, znanje in razsodnost v razlaganju sanj, v razjasnjevanju ugank in v reševanju težkih vprašanj so se razodeli na njem; na Danielu, ki ga je kralj poimenoval Beltšacár. Naj torej pokličejo Daniela, ki bo gotovo postregel z razlago.«

^5:13 Tedaj so Daniela pripeljali pred kralja. Kralj je spregovoril in rekel Danielu: »Ali si ti Daniel, eden izmed sinov Judovih izgnancev, ki jih je kralj, moj oče, pripeljal iz Judeje?

^5:14 Slišal sem o tebi, da je v tebi duh bogov in da so pri tebi našli razsodnost, razsvetljenje in izredno modrost.

^5:15 Pravkar so pripeljali predme modrece in vedeževalce, da bi prebrali to pisanje in mi razodeli njegov pomen, pa niso mogli razložiti pomena besed.

^5:16 O tebi pa sem slišal, da moreš razložiti pomen in rešiti težka vprašanja. Če torej moreš prebrati pisanje in mi razložiti njegov pomen, boš oblečen v škrlat, imel boš zlato verižico na svojem vratu in vladal kot tretji v kraljestvu.«

^5:17 Tedaj je Daniel odgovoril in rekel pred kraljem: »Tvoji darovi naj ostanejo tebi in darila daj drugemu! Toda pisanje bom kralju prebral in mu razložil pomen.

^5:18 Ti si kralj. Najvišji Bog je dal kraljestvo, veličino, čast in veličastvo Nebukadnezarju, tvojemu očetu.

^5:19 Zaradi veličine, ki mu jo je podelil, so se tresla vsa ljudstva, narodi in jeziki ter so trepetali pred njim. Kogar je hotel, je lahko usmrtil, in kogar je hotel, je ohranil pri življenju; kogar je hotel, je lahko povišal, in kogar je hotel, je ponižal.

^5:20 Ko pa se je njegovo srce prevzelo in se je njegov duh zakrknil v predrznosti, je bil pahnjen s kraljevskega prestola in odvzeto mu je bilo dostojanstvo.

^5:21 Izmed človeških sinov je bil pregnan in njegovo srce je postalo podobno živalskemu. Pri divjih oslih je bilo njegovo bivališče, travo so mu dajali jesti kakor govedu, rosa neba je močila njegovo telo, dokler ni spoznal, da ima Najvišji Bog oblast nad človeškim kraljestvom in da nadenj postavi, kogar hoče.

^5:22 Tudi ti, njegov sin Belšacár, nisi ohranil v ponižnosti svojega srca, čeprav si vse to vedel,

^5:23 ampak si se vzdignil proti Gospodu nebes. Posode iz njegove hiše si dal prinesti predse in si pil iz njih vino, ti, tvoji velikaši, tvoje žene in tvoje stranske žene. Slavil si bogove iz srebra in zlata, brona, železa, lesa in kamna, ki ne vidijo, ne slišijo in nimajo razuma. Nisi pa častil Boga, v čigar roki je tvoj življenjski dih in vse tvoje poti.

^5:24 Zato je on sam poslal dlan roke, ki je napisala to pisanje.

^5:25 To pa je pisanje, ki je bilo napisano: mené, mené, tekél, uparsín.

^5:26 To pa je pomen besed: mené: preštel je Bog tvoje kraljestvo in mu odredil konec;

^5:27 tekél: stehtan si bil na tehtnici in izkazalo se je, da si prelahek;

^5:28 perés: tvoje kraljestvo bo razdeljeno in izročeno Medijcem in Perzijcem.«

^5:29 Tedaj je Belšacár rekel, naj Daniela oblečejo v škrlat, mu dajo zlato verižico okoli vratu in razglasijo, da bo kot tretji vladal v kraljestvu.

^5:30 Kaldejski kralj Belšacár je bil umorjen še isto noč.

^6:1 Kraljestvo je dobil Medijec Darej, star dvainšestdeset let.

^6:2 Dareju se je zdelo prav, da nad kraljestvo postavi sto dvajset satrapov, ki naj bi bili po vsem kraljestvu.

^6:3 Čeznje je postavil tri višje uradnike, eden izmed njih je bil Daniel. Satrapi naj bi jim dajali obračun, da kralj ne bi trpel škode.

^6:4 Daniel pa je zaradi svojega odličnega duha močno prekašal uradnike in satrape, zato se ga je kralj namenil postaviti čez vse kraljestvo.

^6:5 Višja uradnika in satrapi so zaradi tega iskali vzrok za tožbo proti Danielu glede uprave v kraljestvu. Vendar niso mogli najti nobenega vzroka ne slabega dejanja, kajti bil je zanesljiv in nikakršne malomarnosti ali slabega dejanja niso mogli zaslediti pri njem.

^6:6 Tedaj so rekli ti možje: »Nobenega vzroka za tožbo zoper tega Daniela ne bomo našli, razen če najdemo kaj zoper njega v postavi njegovega Boga.«

^6:7 Nato so višja uradnika in satrapi odhiteli h kralju ter mu rekli takole: »Živel kralj Darej na veke!

^6:8 Vsi višji uradniki v kraljestvu, predstojniki, satrapi, svetovalci in upravniki svetujemo, naj kralj izda odlok in strogo določi: ›Vsakogar, kdor bo v tridesetih dneh kogar koli kaj prosil, boga ali človeka, razen tebe, o kralj, bodo vrgli v levjo jamo.‹

^6:9 Zdaj torej, o kralj, izdaj odlok in podpiši listino, ki ju po nespremenljivi medijsko-perzijski določbi ne morejo preklicati!«

^6:10 Tako je kralj Darej podpisal listino in odlok.

^6:11 Ko je Daniel izvedel, da je bil odlok podpisan, je šel v svojo hišo. V gornji izbi je imel odprta okna proti Jeruzalemu. Trikrat na dan je pokleknil na svoja kolena, molil in slavil svojega Boga, kakor je delal že prej.

^6:12 Tedaj so ti možje prihiteli in našli Daniela, ko je molil in milo prosil pred svojim Bogom.

^6:13 Pristopili so in rekli pred kraljem glede odloka: »O kralj, ali nisi podpisal odloka, da bo vsak, kdor bo v tridesetih dneh kogar koli kaj prosil, boga ali človeka razen tebe, o kralj, vržen v levjo jamo?« Kralj je odgovoril in rekel: »Trdna je ta odredba po medijsko-perzijski določbi, ki ne bo preklicana.«

^6:14 Tedaj so odgovorili in rekli pred kraljem: »Daniel, eden izmed sinov judovskih izgnancev, se ne meni zate, o kralj, niti za odlok, ki si ga podpisal, temveč trikrat na dan opravlja svojo molitev.«

^6:15 Ko je kralj slišal za stvar, mu je bilo zelo hudo zaradi njega in je premišljal, kako bi rešil Daniela. Do sončnega zahoda se je trudil, da bi ga osvobodil.

^6:16 Toda tisti možje so odhiteli h kralju in kralju rekli: »Vedi, o kralj, pri Medijcih in Perzijcih je določba, da se noben odlok ali odredba, ki jo je izdal kralj, ne more spremeniti!«

^6:17 Tedaj je kralj rekel, naj pripeljejo Daniela in ga vržejo v levjo jamo. Kralj je spregovoril in rekel Danielu: »Tvoj Bog, ki mu nenehno služiš, on naj te reši!«

^6:18 Nato so prinesli kamen in ga položili na odprtino jame. Kralj ga je zapečatil s svojim pečatnim prstanom in s pečatnimi prstani svojih velikašev, da se zadeva glede Daniela ne bi spremenila.

^6:19 Potem je kralj odšel v svojo palačo in prebil noč v postu. Tudi ni dovolil, da bi mu pripeljali stranske žene; in spanec ga je zapustil.

^6:20 Navsezgodaj, še ob svitu, je kralj vstal in v naglici šel k levji jami.

^6:21 Ko se je približal jami, je z žalostnim glasom poklical Daniela. Kralj je spregovoril in rekel Danielu: »Daniel, služabnik živega Boga, ali te je tvoj Bog, ki mu nenehno služiš, mogel rešiti levov?«

^6:22 Tedaj je Daniel nagovoril kralja: »Živel kralj na veke!

^6:23 Moj Bog je poslal svojega angela in zaprl levom žrela. Niso me poškodovali, kajti pred seboj me je našel nedolžnega, in tudi zoper tebe, o kralj, nisem storil krivice.«

^6:24 Tedaj se je kralj silno razveselil nad njim in rekel, naj potegnejo Daniela iz jame. Daniela so potegnili iz jame in niso našli na njem nobene poškodbe, kajti zaupal je v svojega Boga.

^6:25 In kralj je rekel, naj pripeljejo tiste može, ki so obtožili Daniela, in jih z njihovimi otroki in njihovimi ženami vržejo v levjo jamo. Niso še prileteli do dna jame, že so jih levi zgrabili in jim zdrobili vse kosti.

^6:26 Tedaj je kralj Darej napisal vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: »Mir naj se vam pomnoži!

^6:27 To je moj ukaz: V vsem gospostvu mojega kraljestva naj vsi trepetajo in se bojé Danielovega Boga: Kajti on je živi Bog, ki ostane na veke. Njegovo kraljestvo ne bo uničeno, njegovo gospostvo je do konca.

^6:28 On osvobaja in rešuje, dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji. Kajti rešil je Daniela iz levjih šap.«

^6:29 Ta Daniel pa je imel uspeh ob Darejevem kraljevanju in ob kraljevanju Perzijca Kira.

^7:1 V prvem letu Belšacárja, babilonskega kralja, je imel Daniel na svojem ležišču sanje in videnja svoje glave. Potem je popisal sanje; to pa je začetek poročila.

^7:2 Daniel je spregovoril in rekel: Videl sem v svojem videnju ponoči; in glej, štirje vetrovi neba so razburkali veliko morje.

^7:3 Štiri velike zveri so prihajale iz morja, različne druga od druge.

^7:4 Prva je bila kakor lev in je imela orlove peruti. Gledal sem in medtem so bile njene peruti izpuljene. Vzdignila se je s tal in stala na nogah kakor človek in dano ji je bilo človeško srce.

^7:5 In glej, druga zver, drugačna, podobna medvedu; po eni strani se je zravnala in je imela troje reber v svojih ustih med svojimi zobmi. Bilo ji je rečeno: Vstani, pojej veliko mesa!

^7:6 Nato sem videl, in glej, naslednja zver, bila je kakor panter, imela je štiri ptičje peruti na hrbtu. Zver je imela štiri glave in dana ji je bila oblast.

^7:7 Dalje sem gledal v svojih nočnih videnjih, in glej, četrta zver, grozotna in strašna in zelo močna. Imela je mogočne železne zobe. Žrla je in drobila, kar pa je ostalo, je pomendrala s svojimi nogami. Razlikovala se je od vseh zveri pred njo in je imela deset rogov.

^7:8 Opazoval sem rogove in glej, pognal je med temi drug, majhen rog. Trije od prejšnjih rogov so bili pred njim izdrti. In glej, na tem rogu so bile oči kakor človeške oči in usta, ki so govorila drzne reči.

^7:9 Videl sem: Takrat so bili povzdignjeni prestoli in Staroletni se je usedel. Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje na njegovi glavi kakor čista volna. Njegov prestol so bili ognjeni plameni in njegova kolesa goreč ogenj.

^7:10 Ognjena reka je tekla in se izlivala pred njim. Tisočkrat tisoči so mu stregli in desettisočkrat desettisoči so stali pred njim. Sodni dvor je sedel in knjige so se odprle.

^7:11 Gledal sem tedaj zaradi hrupa drznih besed, ki jih je rog govoril. Gledal sem, dokler ni bila zver umorjena, njeno truplo uničeno in izročeno požigu ognja.

^7:12 Tudi drugim zverem je bila oblast odvzeta, dolgost njihovega življenja pa jim je bila dana do določenega časa in do določene dobe.

^7:13 V nočnih videnjih sem gledal: Glej, skupaj z oblaki neba je prihajal nekdo kakor sin človekov; dospel je do Staroletnega in privedli so ga predenj.

^7:14 Njemu je bila dana oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili. Njegova oblast je večna oblast, ki ne preide, in njegovo kraljestvo, ki ne bo uničeno.

^7:15 Jaz, Daniel, sem bil v svojem duhu globoko pretresen in videnja moje glave so me zmedla.

^7:16 Pristopil sem k enemu izmed tam stoječih in ga poprosil, naj mi da pojasnilo za vse to. Rekel mi je in mi pojasnil pomen stvari:

^7:17 »Te velike zveri, ki so štiri, so štirje kralji, ki se bodo vzdignili na zemlji;

^7:18 in sveti Najvišjega bodo dobili kraljestvo in kraljestvo bodo obdržali na vekomaj in na vekov veke.«

^7:19 Nato sem hotel še natančno izvedeti o četrti zveri, ki se je razlikovala od vseh in je bila nadvse grozna. Zobe je imela železne in kremplje iz brona. Žrla je in drobila, ostanke pa mendrala z nogami.

^7:20 In tudi o desetih rogovih na njeni glavi in o drugem rogu, ki je pognal in so pred njim odpadli trije rogovi; o tem rogu namreč, ki je imel oči in usta, ki so govorila drzne reči, in je bil videti večji od njegovih tovarišev.

^7:21 Gledal sem in ta rog se je spustil v boj s svetimi in zmagoval nad njimi,

^7:22 dokler ni prišel Staroletni in je bila sodba dana svetim Najvišjega. Tako je prišel čas, da so se sveti polastili kraljestva.

^7:23 Tako je rekel: »Četrta zver pomeni: Četrto kraljestvo bo na zemlji, ki se bo razlikovalo od vseh drugih kraljestev. Požrlo bo vso zemljo, jo pomendralo in zdrobilo.

^7:24 Deset rogov pa pomeni: Iz tega kraljestva bo vstalo deset kraljev, za njimi vstane še nekdo drug. Ta se bo razlikoval od prejšnjih in bo ponižal tri kralje.

^7:25 Drzne besede bo govoril zoper Najvišjega, uničeval bo svete Najvišjega; in prizadeval si bo spremeniti čase in postavo. Ti bodo izročeni v njegove roke za čas, dva časa in polovico časa.

^7:26 Vendar pride sodba in oblast mu odvzamejo, da bo uničen in razdejan do kraja.

^7:27 Kraljestvo in oblast in veličina nad kraljestvi pod vsem nebom bodo dani ljudstvu svetih Najvišjega. Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo, vse oblasti mu bodo služile in mu bodo pokorne.«

^7:28 Tukaj je konec poročila. Mene, Daniela, so moje misli strašno zmedle in moja barva se je spremenila, reč pa sem ohranil v srcu.

^8:1 V tretjem letu kraljevanja Belšacárja, sem prejel jaz, Daniel, videnje po onem, ki sem ga prejel na začetku.

^8:2 V videnju sem gledal: Zgodilo se je, ko sem gledal, da sem bil v prestolnici Suze, ki je v pokrajini Elám. Gledal sem v videnju, da sem bil ob reki Uláj.

^8:3 Povzdignil sem svoje oči in sem videl: Glej, oven je stal pred reko. Imel je dva rogova. Rogova sta bila visoka; eden je bil višji od drugega in višji je pognal pozneje.

^8:4 Videl sem, kako je oven drezal proti zahodu, proti severu in proti jugu. Nobena od živali ni obstala pred njim in nihče se ni osvobodil iz njegove roke. Delal je po svoji volji in postal velik.

^8:5 Ko sem tako premišljeval, glej, je prišel kozel od zahoda. Prešel je vse obličje zemlje, ne da bi se dotaknil tal. Kozel je imel razločen rog med svojimi očmi.

^8:6 Prišel je k ovnu z dvema rogovoma, ki sem ga bil videl stati pred reko, in se s togoto svoje moči zaletel vanj.

^8:7 Videl sem ga, kako se je približal ovnu in planil proti njemu. Udaril je ovna in mu zlomil oba rogova. Oven ni imel moči, da bi obstal pred njim. Vrgel ga je na tla in ga poteptal in ni ga bilo, ki bi ovna osvobodil iz njegove roke.

^8:8 Kozel je nato postal silno velik. Ko je postal mogočen, se je zlomil veliki rog. Namesto tega so zrastli štirje drugi, in sicer proti štirim vetrovom neba.

^8:9 Iz enega od njih je zrastel majhen rog. Ta je postal silno velik v smeri proti jugu, proti vzhodu in proti čudoviti deželi.

^8:10 Zrastel je do nebesne vojske, vrgel nekaj vojske in zvezd na zemljo in jih pomendral.

^8:11 Celo do kneza vojske se je povzdignil; odvzeta je bila nenehna daritev in porušen kraj njegovega svetišča.

^8:12 Vojska mu je bila dana zoper nenehno daritev v pregrehi; ta je vrgla resnico na tla. To je delala in bila je uspešna.

^8:13 Tedaj sem slišal, da je sveti spregovoril. Drugi sveti pa je rekel tistemu, ki je govoril: »Doklej to videnje o nenehni daritvi, o pregrehi opustoševalca ter teptanje svetega in vojske?«

^8:14 Rekel mu je: »Še dva tisoč tristo večerov in juter in potem pride svetišče do svoje pravice.«

^8:15 Zgodilo pa se je, ko sem jaz, Daniel, gledal videnje ter ga skušal razumeti, glej, stal je nasproti meni nekdo, ki je imel podobo moža.

^8:16 Potem sem slišal človeški glas ob Uláju. Zaklical je in rekel: »Gabriel, razloži temu prikazen!«

^8:17 Prišel je tja, kjer sem stal. Ko je prihajal, sem se ustrašil in padel na svoj obraz. Rekel mi je: »Vedi, sin človekov, da videnje velja za poslednji čas.«

^8:18 Ko je govoril z menoj, sem omamljen ležal pred njim z obrazom na tleh. Potem se me je dotaknil in me postavil, kjer sem prej stal.

^8:19 Rekel je: »Glej, naznanjam ti, kaj se bo zgodilo ob koncu togote; kajti v določenem času bo konec.

^8:20 Oven z dvema rogoma, ki si ga videl, sta kralja Medije in Perzije.

^8:21 Kosmati kozel pa je kralj Javána. Veliki rog, ki je bil med njegovimi očmi, je prvi kralj.

^8:22 Da se je zlomil in so štirje drugi stopili na njegovo mesto, pomeni: štiri kraljestva vstanejo iz njegovega naroda, vendar ne z njegovo močjo.

^8:23 Toda ob koncu njihovega kraljevanja, ko bodo hudodelci presegli mero, vstane kralj z drznim obrazom in vešč v spletkarjenju.

^8:24 Njegova moč se bo okrepila, vendar ne z njegovo lastno močjo. Izmišljal si bo osupljive reči in imel bo uspeh v svojih delih. Pogubil bo mogočne in ljudstvo svetih.

^8:25 Zaradi njegove prebrisanosti se bo posrečila prevara v njegovi roki. V svojem srcu se bo poveličeval in v ravnodušnosti bo pokončal mnoge. Proti knezu knezov se bo postavil, toda razbit bo brez človeške roke.

^8:26 Videnje o večeru in jutru, o katerih se je govorilo, je resnično. Ti pa ohrani skrivnost o videnju, kajti izpolnilo se bo po mnogih dneh.«

^8:27 Jaz, Daniel, pa sem oslabel in bil bolan nekaj dni. Potem sem vstal, da uredim kraljeve zadeve; vendar sem zaradi prikazni še naprej ostal zbegan, kajti nisem je mogel razumeti.

^9:1 V prvem letu Dareja, Kserksovega sina, iz rodbine Medijcev, ki je kraljeval nad kraljestvom Kaldejcev,

^9:2 v prvem letu njegovega kraljevanja sem jaz, Daniel, preiskoval v knjigah število let, ki naj se nad jeruzalemskimi razvalinami izpolnijo po Gospodovi besedi preroku Jeremiju: sedemdeset let.

^9:3 Obrnil sem svoj obraz k svojemu Gospodu Bogu, da bi ga iskal z molitvijo in s prošnjami, s postom v raševini in pepelu.

^9:4 Molil sem h Gospodu, svojemu Bogu, priznal sem in rekel: »O Gospod, veliki in strašni Bog, ki ohranjaš zavezo in dobroto tem, ki ga ljubijo in se držijo njegovih zapovedi.

^9:5 Grešili smo in krivično ravnali, brezbožni smo bili, upirali smo se in odstopili od tvojih zapovedi in od tvojih sodb.

^9:6 Nismo poslušali tvojih služabnikov prerokov, ki so v tvojem imenu govorili našim kraljem, našim knezom, našim očetom in vsemu ljudstvu dežele.

^9:7 Tebi, o Gospod, gre pravičnost, nam pa sramota obličja, kakor je ta dan, nam, Judovim možem, prebivalcem Jeruzalema in vsemu Izraelu, ki so blizu in daleč, po vseh deželah, ki si jih tja razkropil zaradi nezvestobe, katero so zakrivili zoper tebe.

^9:8 Da, Gospod, sramota nam, našim kraljem, našim knezom in našim očetom, ker smo grešili proti tebi.

^9:9 Pri Gospodu, našem Bogu je usmiljenje in odpuščanje, čeprav smo se mu uprli.

^9:10 Nismo poslušali glasu Gospoda, svojega Boga, in nismo ravnali po njegovih postavah, ki nam jih je dajal po svojih služabnikih prerokih.

^9:11 Ves Izrael je prestopil tvojo postavo in se odvrnil, da ne bi prisluhnil tvojemu glasu. Na nas sta se razlila prekletstvo in prisega, o katerih je pisano v postavi Božjega služabnika Mojzesa, ker smo grešili proti tebi.

^9:12 Uresničil je svoje besede, ki jih je govoril zoper nas in zoper naše sodnike, ki so nas sodili. Nad nas je spravil veliko nesrečo, kakršna se še ni zgodila pod vsem nebom, ki pa se je zgodila v Jeruzalemu.

^9:13 Kakor je pisano v Mojzesovi postavi, vsa ta nesreča je prišla nad nas. Nismo pomirili obličja Gospoda, svojega Boga, s tem da bi se odvrnili od svojih krivd in se poučili v tvoji resnici.

^9:14 Gospod pa je bedel nad nesrečo, ki jo je poslal nad nas; kajti pravičen je Gospod, naš Bog, pri vseh svojih delih, ki jih je storil, le mi nismo poslušali njegovega glasu.

^9:15 Zdaj torej, Gospod, naš Bog, ki si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele in si si naredil ime, kakor je ta dan, grešili smo, krivično smo ravnali.

^9:16 Moj Gospod, po vseh tvojih pravičnih delih naj se odvrneta, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in od tvoje svete gore. Zaradi naših grehov in zaradi krivde naših očetov sta Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem, ki so okoli nas.

^9:17 Zdaj torej, naš Bog, poslušaj molitev svojega služabnika in njegovo prošnjo! Razjasni svoj obraz zaradi sebe, o Gospod, nad svojim opustošenim svetiščem!

^9:18 Nagni, moj Bog, svoje uho in poslušaj! Odpri svoje oči in poglej na naše opustošenje in na mesto, na katero je priklicano tvoje ime. Svoje prošnje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja.

^9:19 O Gospod, poslušaj! O Gospod, odpusti! O Gospod, bodi pozoren in stori to! Ne odlašaj, zaradi sebe samega, moj Bog, kajti tvoje ime je priklicano na tvoje mesto in na tvoje ljudstvo.«

^9:20 Še sem govoril, molil in priznaval svoj greh in greh svojega ljudstva Izraela ter polagal pred Gospoda, svojega Boga, svojo prošnjo za sveto goro mojega Boga;

^9:21 in ko sem še govoril v molitvi, je ob večerni daritvi mož Gabriel, ki sem ga na začetku gledal v videnju, naglo priletel k meni.

^9:22 Dal mi je vedeti, da bo govoril z menoj. Rekel je: »Daniel, zdaj sem prišel, da te poučim v razsodnosti.

^9:23 Ob začetku tvojih prošenj je izšla beseda in jaz sem prišel, da jo oznanim; kajti ljubljen si. Bodi zato pozoren na besedo in doumi videnje:

^9:24 Sedemdeset tednov je odrejenih za tvoje ljudstvo in za mesto tvoje svetosti: da preneha pregreha, se zapečati greh in se zadosti za krivdo; da se vpelje večna pravičnost, se potrdita videnje in prerok in da se mazili Presveto.

^9:25 Vedi torej in razumi: od tedaj, ko je izšla beseda, da se obnovi in pozida Jeruzalem, do maziljenca, glavarja, bo sedem tednov in dvainšestdeset tednov; obnovljena in pozidana bosta trg in obzidje, toda v hudih časih.

^9:26 Po dvainšestdesetih tednih bo maziljenec pokončan in nič ne bo imel. Mesto in svetišče bo razdejalo glavarjevo ljudstvo, ki pride. Njegov konec bo v poplavi in do konca bo vojna, prevrat in opustošenja.

^9:27 Z mnogimi utrdi zavezo za en teden, in na polovici tedna odpravi klavno in jedilno daritev; na krilu bo gnusoba opustošenja do konca, ko se bo izvršila obsodba nad pokončevalcem.«

^10:1 V tretjem letu perzijskega kralja Kira je bila beseda razodeta Danielu, ki se je imenoval Beltšacár. Beseda je bila resnična in vojska je bila velika. Umel je besedo in je dobil razumnost v prikazni.

^10:2 V tistih dneh sem jaz, Daniel, žaloval tri tedne.

^10:3 Okusnih jedil nisem užival, meso in vino nista prišla v moja usta. Tudi se nisem mazilil, dokler niso potekli trije tedni.

^10:4 Štiriindvajseti dan prvega meseca sem bil ob veliki reki, to je ob Tigrisu.

^10:5 Povzdignil sem svoje oči in videl: Glej, v platno oblečen mož in okoli ledij je imel pas iz čistega zlata.

^10:6 Njegovo telo je bilo kakor hrizolit in njegov obraz je bil podoben blisku. Njegove oči so bile kakor goreče plamenice, njegove roke in noge kakor lesket zglajenega brona. Glas njegovih besed je bil kakor hrum množice.

^10:7 Samo jaz, Daniel, sem videl prikazen. Možje, ki so bili z menoj, prikazni niso videli; toda prevzel jih je silen strah, da so zbežali in se poskrili.

^10:8 Tako sem ostal sam in gledal to veliko prikazen. V meni ni ostalo moči; moja polt se je popolnoma spremenila, in moči nisem obdržal.

^10:9 Tedaj sem zaslišal glas njegovih besed, in ko sem poslušal glas njegovih besed, sem omamljen padel na obraz, s svojim obrazom na tla.

^10:10 A glej, roka se me je dotaknila in mi pomagala na kolena in na dlani mojih rok.

^10:11 Rekel mi je: »Daniel, mož ljubljeni, bodi pozoren na besede, ki ti jih govorim, in stopi tja, kjer si stal, kajti zdaj sem poslan k tebi.« Ko je z menoj to govoril, sem tresoč se vstal.

^10:12 Potem mi je rekel: »Ne boj se, Daniel, kajti od prvega dne, ko si pripravil svoje srce, da bi razumel in se ponižal pred svojim Bogom, so bile tvoje besede uslišane; in zaradi tvojih besed sem prišel.

^10:13 Knez perzijskega kraljestva se mi je ustavljal enaindvajset dni; in glej, Mihael, eden prvih knezov, mi je prišel na pomoč. Pustil sem ga tam pri perzijskih kraljih,

^10:14 jaz pa sem prišel, da ti razodenem, kaj se bo tvojemu ljudstvu zgodilo poslednje dni, kajti še ena prikazen je za naslednje dni.«

^10:15 Ko je še z menoj govoril te besede, sem se vrgel z obrazom na tla in onemel.

^10:16 Toda glej, nekdo, ki je bil podoben človeškim sinovom, se je dotaknil mojih ustnic in odprl sem usta ter govoril. Rekel sem temu, ki je stal pred menoj: »Moj gospod, ob tej prikazni so me obšle bolečine in nisem obdržal moči.

^10:17 Le kako more hlapec mojega gospoda govoriti s takim gospodom? Od tedaj ni moči v meni in tudi dih ni ostal v meni.«

^10:18 Tedaj se me je spet dotaknil ta, ki je bil videti kakor človek, ter me okrepil.

^10:19 Rekel je: »Ne boj se, mož ljubljeni! Mir s teboj! Bodi močan, da, bodi močan!« Ko mi je tako govoril, sem se počutil okrepljenega in sem rekel: »Naj govori moj gospod, kajti okrepil si me!«

^10:20 Potem je rekel: »Ali veš, zakaj sem prišel k tebi? Zdaj se bom vrnil, da bi se bojeval s knezom Perzije. Jaz odhajam, toda glej, prihaja knez Javána.

^10:21 Toda naznanjam ti, kaj je določeno v pismu resnice. Nikogar namreč ni, ki bi se z menoj bojeval proti njim razen vašega kneza Mihaela.

^11:1 Jaz pa sem v prvem letu Medijca Dareja stal ob njem, v pomoč in obrambo.«

^11:2 In zdaj ti bom naznanil resnico: »Glej, še trije kralji bodo nastopili v Perziji; četrti pa si bo pridobil večje bogastvo od vseh. Ko postane mogočen po svojem bogastvu, bo nahujskal vse zoper kraljestvo Javána.

^11:3 In vstal bo junaški kralj, ki bo gospodoval z veliko močjo in delal po svoji volji.

^11:4 Toda ko nastopi, se bo njegovo kraljestvo razdrobilo in se razdelilo na štiri vetrove neba, vendar ne med njegove potomce, tudi ne na gospostvo, kateremu je gospodoval; kajti njegovo kraljestvo bo razkosano in dobili ga bodo drugi namesto teh.

^11:5 Južni kralj bo postal mogočen, vendar bo eden izmed njegovih knezov mogočnejši od njega in bo gospodoval; njegovo gospostvo bo zelo veliko gospostvo.

^11:6 Ko bo minilo nekaj let, bosta postala prijatelja. Hči južnega kralja bo šla k severnemu kralju, da vzpostavi premirje. Toda moč njene roke se ne bo obdržala in njegovo potomstvo ne bo obstalo. Izdana bo namreč ona in njeno spremstvo, njen otrok in njen zaščitnik ob svojem času.

^11:7 Za nekaj časa pa se poganjek iz njene korenine dvigne na njegovo mesto. Prišel bo z vojsko in stopil v trdnjavo severnega kralja, jih napadel in porazil.

^11:8 Tudi njihove bogove skupaj z njihovimi ulitimi podobami in dragocenimi predmeti iz srebra in zlata bo odpeljal kot plen v Egipt. Potem bo nekaj let ostal daleč od severnega kralja.

^11:9 Zatem pa bo prišel v kraljestvo južnega kralja, a se bo moral vrniti v svojo deželo.

^11:10 Toda njegova sinova bosta pripravila vojno in zbrala veliko množico številnih čet. Eden bo prišel in poplavil vse kakor povodenj. Nato bo prodrl do svoje trdnjave.

^11:11 Južni kralj se bo tedaj razsrdil in prišel, da bi se vojskoval z njim, s severnim kraljem. Ta se mu bo postavil nasproti z veliko množico, vendar bo množica padla v njegove roke.

^11:12 Ko bo množica odbita, se bo njegovo srce prevzelo. Pobil bo desettisoče, a se ne bo obdržal.

^11:13 Severni kralj se bo vrnil, zbral bo množico, še večjo kakor prej, in ob koncu časov bo zagotovo prišel z veliko vojsko in obilnim pratežem.

^11:14 V tistih časih bodo mnogi vstali zoper južnega kralja in sinovi nasilnežev iz tvojega ljudstva se bodo vzdignili, da se izpolni videnje, vendar bodo propadli.

^11:15 Severni kralj bo potem prišel, podrl nasip in zavzel utrjeno mesto. Južne sile ne bodo obstale in njegovo izbrano ljudstvo ne bo imelo moči, da obstane.

^11:16 Tako bo tisti, ki pride nadenj, delal po svoji volji in nihče ne bo obstal pred njim. Ustavil se bo v čudoviti deželi in vse bo v njegovih rokah.

^11:17 Tedaj se bo tudi odločil, da pojde s silo vsega svojega kraljestva in se pobota z njim. In storil bo. Hčer žená mu bo dal, da bi ga uničil. Vendar ne bo obstal in ne bo se mu zgodilo.

^11:18 Nato bo obrnil svoje obličje na otoke in jih mnogo osvojil. Neki vojskovodja pa bo vendar naredil konec njegovemu zasramovanju in mu tako povrnil za njegovo zasramovanje.

^11:19 Potem bo obrnil svoje obličje na utrjena mesta svoje dežele, vendar se bo spotaknil in padel, in ne bo ga najti.

^11:20 Namesto njega bo nastopil nekdo, ki bo poslal biriča po čudovitem kraljestvu. Toda v nekaj dneh bo zlomljen, vendar ne z jezo in tudi ne v boju.

^11:21 Namesto njega bo potem nastopil nizkotnež, ne da bi mu bilo dano kraljevsko dostojanstvo. Prišel bo mirno in kraljestva se bo polastil s spletkami.

^11:22 Hrupne sile bodo pred njim uničene in tudi knez zaveze bo strt.

^11:23 S tistim, ki sklene zavezo, bo ravnal zvijačno. Vzpenjal se bo in se okrepil z majhnim narodom.

^11:24 Mirno bo prišel v najrodovitnejše predele pokrajine in delal bo, česar niso delali njegovi očetje, ne njegovih očetov očetje. Raztresel jim bo plen, bogastvo in imetje ter bo zoper utrjena mesta snoval naklepe, a le za nekaj časa.

^11:25 Potem bo obudil svojo moč in svoje srce z veliko vojsko zoper južnega kralja. Južni kralj pa se bo vzdignil na boj z veliko in zelo močno vojsko; toda ne bo obstal, ker bodo zoper njega zasnovali spletke.

^11:26 Njegovi omizniki mu bodo pripravili zlom, njegova vojska se bo razkropila in veliko jih bo padlo.

^11:27 Srci obeh kraljev bosta vneti za húdo in pri isti mizi bosta lažnivo govorila. Toda brez uspeha, kajti ob določenem času bo konec.

^11:28 Z velikim imetjem se bo vrnil v svojo deželo in njegovo srce bo zoper sveto zavezo. Tako bo storil in se vrnil v svojo deželo.

^11:29 Ob določenem času se bo spet vrnil in pojde na jug. A drugič se mu ne bo zgodilo kakor prvič.

^11:30 Tokrat pridejo zoper njega ladje Kitéjcev. Izgubil bo pogum, se vrnil in se raztogotil in delal zoper sveto zavezo. Toda vrnil se bo in sporazumel s tistimi, ki so zapustili sveto zavezo.

^11:31 Njegove sile bodo nastopile in oskrunile svetišče utrjenega mesta. Odpravile bodo nenehno daritev in postavile gnusobo opustošenja.

^11:32 Tiste, ki so odpadli od zaveze, bo zapeljal s prilizovanjem. Ljudstvo pa, ki pozna svojega Boga, bo ostalo trdno in bo delovalo.

^11:33 Razumni med ljudstvom bodo tedaj mnoge poučevali; toda padali bodo pod mečem, v plamenu, v ujetništvu in v ropanju nekaj dni.

^11:34 Ko bodo podlegali, jim bo prišla majhna pomoč, zato se jim bodo mnogi pridružili s prilizovanjem.

^11:35 Tudi nekateri od razumnih se bodo spotaknili, da bi se tako preizkusili, prečistili in prekalili do časa, ko bo nastopil konec, kajti določeni čas bo nastopil.

^11:36 Kralj pa bo delal po svoji volji. Povzdigoval se bo in poveličeval nad vsakega boga. Tudi zoper Boga bogov bo drzno govoril. Imel bo uspeh, dokler se ne dopolni jeza, kajti kar je sklenjeno, se bo izpolnilo.

^11:37 Tudi bogov svojih očetov ne bo spoštoval in ne bo se oziral na ljubljenca žená ne na katerega koli boga, kajti nad vse se bo povzdigoval.

^11:38 Namesto njega bo častil boga utrjenih mest; boga, ki ga niso poznali njegovi očetje, bo častil z zlatom in s srebrom, z žlahtnimi kamni in z biseri.

^11:39 V bran utrjenih mest se bo postavil s tujim bogom. Tiste, ki ga bodo priznali, bo poveličal s častjo, jim podelil gospostvo nad mnogimi in jim dal zemljo v plačilo.

^11:40 Ob času konca se bo z njim spopadel južni kralj. Severni kralj bo planil nadenj z vozovi, s konjeniki in z mnogimi ladjami. Prišel bo v dežele, jih preplavil in poteptal.

^11:41 Tudi v čudovito deželo pride. Mnoge dežele bodo klonile in izpod njegove roke se rešijo samo: Edóm, Moáb in cvet Amónovih sinov.

^11:42 Potem iztegne svojo roko po drugih deželah; tudi egiptovska dežela mu ne uteče.

^11:43 Polastil se bo zakladov iz zlata in srebra in vseh dragocenosti Egipta, spremljali pa ga bodo Libijci in Etiopci.

^11:44 Vendar ga bodo preplašili glasovi z vzhoda in s severa. V velikem srdu pojde, da mnoge uniči in pokonča z zakletvijo.

^11:45 Šotore svoje palače postavi med morjem in čudovito sveto goro. Dospel bo do svojega konca, ne da bi mu bil kdor koli v pomoč.«

^12:1 »Tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki je postavljen nad sinove tvojega ljudstva. To bo čas stiske, kakršne še ni bilo, odkar so narodi, do tega časa. V tistem času bo rešeno tvoje ljudstvo; vsak, ki se najde zapisan v knjigi.

^12:2 Mnogi izmed teh, ki spijo v prahu zemlje, se bodo prebudili; nekateri za večno življenje, drugi pa za sramoto in večno gnusobo.

^12:3 Razumni se bodo lesketali kakor sijaj neba. Ti, ki so mnoge pripeljali do pravičnosti, pa bodo kakor zvezde za vso večnost.

^12:4 Ti, Daniel, pa ohrani skrivnost besed in zapečati knjigo do časa, ko bo konec. Mnogi jo bodo iskali, da se jim pomnoži spoznanje.«

^12:5 Jaz, Daniel, sem gledal in glej, druga dva sta stala, eden tostran obrežja reke in drugi onkraj obrežja reke.

^12:6 In rekel je možu, oblečenemu v platno, ki je bil nad vodami reke: »Kdaj bo konec čudežnih stvari?«

^12:7 Slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodami reke – imel je vzdignjeno desnico in levico proti nebu –, da je prisegel pri večno Živem: »V času, dveh časih in polovici časa; ko bo dovršeno razbijanje roke svetega ljudstva, se bo to vse zgodilo.«

^12:8 Slišal sem, pa nisem razumel. In rekel sem: »Moj gospod, kakšen bo konec tega?«

^12:9 Rekel je: »Pojdi, Daniel, kajti besede so prikrite in zapečatene do časa, ko bo konec.

^12:10 Mnogi se bodo čistili in belili in precejali, medtem ko bodo krivični ravnali krivično. Nihče od krivičnih tega ne bo razumel, le razumni bodo razumeli.

^12:11 Od časa pa, ko bo odpravljena nenehna daritev in postavljena gnusoba opustošenja, ostane tisoč dvesto devetdeset dni.

^12:12 Blagor mu, kdor čaka in doseže tisoč tristo petintrideset dni.

^12:13 Ti pa zdaj pojdi proti koncu in se odpočij! K svojemu deležu boš vstal ob koncu dni!«